Ko pravim da delam v Hospicu in med umirajočimi, nas ljudje začudeno sprašujejo: Kako to zmorete?

S. Emanuela Žerdin, ki je spremljala že številne umirajoče, je na Pohodu za življenje, 4. oktobra, navedla več zgodb, ki potrjujejo predvsem vrednost zadnjega obdobja življenja. Med drugim je povedala, da se je na neki mednarodni konferenci srečala z glavno sestro klinike na Nizozemskem, kjer opravljajo evtanazijo. In veste, kaj je rekla? Kaj je njihov največji problem? Osebje. Osebje ne zdrži dolgo pri njih, ker tam ubijajo ljudi.

s. Emanuela Žerdin: Na svoj način, a z isto ljubeznijo

Ni važno, ali bo novi papež s te ali one celine, star ali mlajši, z doktoratom ali brez njega …, pomembno je, da bo Gospodov.

s. Emanuela Žerdin: Rdeči nageljčki, vijolična barva in svetilka upanja ...

… Evangeljski feminizem poziva žene, naj se borijo za pravico do življenja – od spočetja do smrti, kajti prav to jim je vzeto. Vzeto jim je dostojanstvo darovalk in nositeljic življenja in vzeto jim je dostojanstvo materinstva – saj morajo matere delati enako dolgo kot moški, morajo biti aktivne, zaposlene, angažirane, povsod prisotne – od politike do zabave – da bi bile uspešne. A poleg vsega tega, so še vedno edine matere in edine roditeljice, ki življenje dajejo na naraven način in ga ohranjajo, ščitijo in mu dajejo moč za rast …

Novice iz življenja Cerkve dne 27. 2.

• Papeževo stanje se izboljšuje
• V Celju se začenja katehetski simpozij
• Na Keks večeru gostja s. Emanuela Žerdin
• Hipokratovo srečanje odprlo vprašanje evtanazije
• V Kongu več kot 70 ubitih kristjanov.

s. Emanuela Žerdin: Obvežimo rane svojih žalovanj

V začetku meseca novembra kristjani postanemo romarji. Romamo na pokopališča in grobove s svečami v rokah, s krizantemami v naročjih, s tiho otožnostjo v srcu in nepremagljivim upanjem v svojih molitvah.

Sveti Frančišek na sinodalnem srečanju

Ne zamerite mi, dragi poslušalci radia Ognjišče, da bom danes svoj komentar obarvala po frančiškansko, saj vsi frančiškanski redovi praznujemo veliki praznik našega svetega očeta Frančiška.

Pomembno je ozavestiti si na praznik svetega Frančiška, da smo del Cerkve, del Kristusovega telesa, in da rane, ki jih naša Cerkev nosi tudi danes, lahko postanejo vir obnove in novega življenja. Da bi bilo potem več veselja in več sreče tako v Cerkvi kot v svetu.

Komentar je pripravila s. Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja. 

S. Emanuela Žerdin: Kje počiva Bog?

Ko smo z najmlajšimi veroučenci brali prve strani Svetega pisma o stvarjenju sveta, so ta mali na koncu postavili zanimivo vprašanje: Kje pa Bog počiva? Kajti v čudovitem filmskem prikazu nastanka sveta, piše, da je sedmi dan Bog počival. In otroke je zelo zanimalo, kje naš Bog počiva.

Tudi sredi letošnjih vročih in drvečih počitniških ali dopustniških dneh se spomnimo, da je Bog sedmi dan počival. In da tudi danes rad počiva na svetih krajih – v posvečenih cerkvah in v nedolžnih srcih. Tam ga lahko že letos srečamo, prejmemo njegov blagoslov in se z njim spočijemo od skrbi za to, kaj bo jutri. Saj ljubezni, prijaznosti in blagoslova ni nikoli preveč, kajne?

Komentar je pripravila s. Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja. 

S. Emanuela Žerdin: Kaj je novega pri vas, posvečeni?

Pred nekaj dnevi me je starejši duhovnik prijazno pobaral: In kaj je novega pri vas, posvečeni? Zato sprašujem vas, današnji slavljenci, in sebe – ali je sploh kaj novega pri nas, pri redovništvu? Ali stopamo mirno in vdano naprej v neznano prihodnost, ki kar kriči, da počasi izginjajo naše velike skupnosti in samostani? Ali pa je v nas še kakšna iskrica, ki hrepeni po novem dobrem vinu, ki bo oživelo usahla drevesa in prineslo novo cvetenje suhih vej?

Komentar je pripravila sestra Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja.