Informativni prispevki

VEČ ...|9. 1. 2025
Dr. Mateja Logar: Pandemija covida-19 je prinesla številne izzive, a tudi lekcije

Na Kitajskem so pred petimi leti potrdili prvo smrtno žrtev do takrat neznane bolezni. Poimenovali so jo covid-19. Prerasla je v pandemijo, ki je ustavila svet in po uradnih podatkih zahtevala več kot sedem milijonov življenj. Poklicali smo infektologinjo dr. Matejo Logar. Kako z današnje perspektive gleda na ta pojav?

Dr. Mateja Logar: Pandemija covida-19 je prinesla številne izzive, a tudi lekcije

Na Kitajskem so pred petimi leti potrdili prvo smrtno žrtev do takrat neznane bolezni. Poimenovali so jo covid-19. Prerasla je v pandemijo, ki je ustavila svet in po uradnih podatkih zahtevala več kot sedem milijonov življenj. Poklicali smo infektologinjo dr. Matejo Logar. Kako z današnje perspektive gleda na ta pojav?

infopogovorzdravstvocovid-19

Informativni prispevki

Dr. Mateja Logar: Pandemija covida-19 je prinesla številne izzive, a tudi lekcije

Na Kitajskem so pred petimi leti potrdili prvo smrtno žrtev do takrat neznane bolezni. Poimenovali so jo covid-19. Prerasla je v pandemijo, ki je ustavila svet in po uradnih podatkih zahtevala več kot sedem milijonov življenj. Poklicali smo infektologinjo dr. Matejo Logar. Kako z današnje perspektive gleda na ta pojav?

VEČ ...|9. 1. 2025
Dr. Mateja Logar: Pandemija covida-19 je prinesla številne izzive, a tudi lekcije

Na Kitajskem so pred petimi leti potrdili prvo smrtno žrtev do takrat neznane bolezni. Poimenovali so jo covid-19. Prerasla je v pandemijo, ki je ustavila svet in po uradnih podatkih zahtevala več kot sedem milijonov življenj. Poklicali smo infektologinjo dr. Matejo Logar. Kako z današnje perspektive gleda na ta pojav?

Helena Križnik

infopogovorzdravstvocovid-19

Komentar Družina

VEČ ...|29. 8. 2024
Dr. Dobert Cvetek: Pandemija duševnih težav zahteva ukrepanje

Avtor razpravlja o naraščajočih duševnih težavah v Sloveniji in Evropi. Zakaj je predlagani zakon o psihoterapiji problematičen? Kako lahko izboljšamo dostop do kakovostne psihoterapevtske pomoči za otroke, mladostnike in ranljive skupine? Ne zamudite te pomembne razprave, ki odpira oči in spodbuja k ukrepanju za boljše duševno zdravje vseh nas.

Dr. Dobert Cvetek: Pandemija duševnih težav zahteva ukrepanje

Avtor razpravlja o naraščajočih duševnih težavah v Sloveniji in Evropi. Zakaj je predlagani zakon o psihoterapiji problematičen? Kako lahko izboljšamo dostop do kakovostne psihoterapevtske pomoči za otroke, mladostnike in ranljive skupine? Ne zamudite te pomembne razprave, ki odpira oči in spodbuja k ukrepanju za boljše duševno zdravje vseh nas.

komentarduševne težavepsihoterapijamladidepresijaanksioznoststrokovnostzdravje

Komentar Družina

Dr. Dobert Cvetek: Pandemija duševnih težav zahteva ukrepanje

Avtor razpravlja o naraščajočih duševnih težavah v Sloveniji in Evropi. Zakaj je predlagani zakon o psihoterapiji problematičen? Kako lahko izboljšamo dostop do kakovostne psihoterapevtske pomoči za otroke, mladostnike in ranljive skupine? Ne zamudite te pomembne razprave, ki odpira oči in spodbuja k ukrepanju za boljše duševno zdravje vseh nas.

VEČ ...|29. 8. 2024
Dr. Dobert Cvetek: Pandemija duševnih težav zahteva ukrepanje

Avtor razpravlja o naraščajočih duševnih težavah v Sloveniji in Evropi. Zakaj je predlagani zakon o psihoterapiji problematičen? Kako lahko izboljšamo dostop do kakovostne psihoterapevtske pomoči za otroke, mladostnike in ranljive skupine? Ne zamudite te pomembne razprave, ki odpira oči in spodbuja k ukrepanju za boljše duševno zdravje vseh nas.

Robert Cvetek

komentarduševne težavepsihoterapijamladidepresijaanksioznoststrokovnostzdravje

Informativni prispevki

VEČ ...|25. 8. 2022
Kenijski duhovnik na obisku v Sloveniji

Pandemija in vojna imata še posebej velike posledice na prebivalstvo v državah v razvoju. Obenem je Sklad Združenih narodov za otroke opozoril, da na območju Afriškega roga in Sahela drastično primanjkuje vode in hrane. O težkih humanitarnih razmerah, pa tudi upanju, ki ga tja prinaša Slovenska karitas, je v minulih dneh na obisku v Sloveniji pripovedoval katoliški duhovnik iz Kenije.

Kenijski duhovnik na obisku v Sloveniji

Pandemija in vojna imata še posebej velike posledice na prebivalstvo v državah v razvoju. Obenem je Sklad Združenih narodov za otroke opozoril, da na območju Afriškega roga in Sahela drastično primanjkuje vode in hrane. O težkih humanitarnih razmerah, pa tudi upanju, ki ga tja prinaša Slovenska karitas, je v minulih dneh na obisku v Sloveniji pripovedoval katoliški duhovnik iz Kenije.

info

Informativni prispevki

Kenijski duhovnik na obisku v Sloveniji

Pandemija in vojna imata še posebej velike posledice na prebivalstvo v državah v razvoju. Obenem je Sklad Združenih narodov za otroke opozoril, da na območju Afriškega roga in Sahela drastično primanjkuje vode in hrane. O težkih humanitarnih razmerah, pa tudi upanju, ki ga tja prinaša Slovenska karitas, je v minulih dneh na obisku v Sloveniji pripovedoval katoliški duhovnik iz Kenije.

VEČ ...|25. 8. 2022
Kenijski duhovnik na obisku v Sloveniji

Pandemija in vojna imata še posebej velike posledice na prebivalstvo v državah v razvoju. Obenem je Sklad Združenih narodov za otroke opozoril, da na območju Afriškega roga in Sahela drastično primanjkuje vode in hrane. O težkih humanitarnih razmerah, pa tudi upanju, ki ga tja prinaša Slovenska karitas, je v minulih dneh na obisku v Sloveniji pripovedoval katoliški duhovnik iz Kenije.

Petra Stopar

info

Informativne oddaje

VEČ ...|17. 7. 2022
Utrip dneva dne 17. 7.

  • Papež Kanadčanom: Prihajam v imenu Jezusa, da bi srečal in objel domorodne prebivalce
  • Znova gori na goriškem Krasu, na terenu tudi pirotehniki.
  • Poslanci uradno na parlamentarnih počitnicah, a v četrtek jih čaka še izredna seja.
  • Primož Roglič zaradi poškodbe končal dirko po Franciji.
  • Pandemija še zdaleč ni končana, opozarja Svetovna zdravstvena organizacija.
  • Italijanski predsednik vlade bo podporo koalicije preverjal na glasovanju o zaupnici.
  • Vreme: Jasno bo, najbolj vroče ob šibki burji na Primorskem.

Utrip dneva dne 17. 7.

  • Papež Kanadčanom: Prihajam v imenu Jezusa, da bi srečal in objel domorodne prebivalce
  • Znova gori na goriškem Krasu, na terenu tudi pirotehniki.
  • Poslanci uradno na parlamentarnih počitnicah, a v četrtek jih čaka še izredna seja.
  • Primož Roglič zaradi poškodbe končal dirko po Franciji.
  • Pandemija še zdaleč ni končana, opozarja Svetovna zdravstvena organizacija.
  • Italijanski predsednik vlade bo podporo koalicije preverjal na glasovanju o zaupnici.
  • Vreme: Jasno bo, najbolj vroče ob šibki burji na Primorskem.

infonovice

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 17. 7.
  • Papež Kanadčanom: Prihajam v imenu Jezusa, da bi srečal in objel domorodne prebivalce
  • Znova gori na goriškem Krasu, na terenu tudi pirotehniki.
  • Poslanci uradno na parlamentarnih počitnicah, a v četrtek jih čaka še izredna seja.
  • Primož Roglič zaradi poškodbe končal dirko po Franciji.
  • Pandemija še zdaleč ni končana, opozarja Svetovna zdravstvena organizacija.
  • Italijanski predsednik vlade bo podporo koalicije preverjal na glasovanju o zaupnici.
  • Vreme: Jasno bo, najbolj vroče ob šibki burji na Primorskem.
VEČ ...|17. 7. 2022
Utrip dneva dne 17. 7.
  • Papež Kanadčanom: Prihajam v imenu Jezusa, da bi srečal in objel domorodne prebivalce
  • Znova gori na goriškem Krasu, na terenu tudi pirotehniki.
  • Poslanci uradno na parlamentarnih počitnicah, a v četrtek jih čaka še izredna seja.
  • Primož Roglič zaradi poškodbe končal dirko po Franciji.
  • Pandemija še zdaleč ni končana, opozarja Svetovna zdravstvena organizacija.
  • Italijanski predsednik vlade bo podporo koalicije preverjal na glasovanju o zaupnici.
  • Vreme: Jasno bo, najbolj vroče ob šibki burji na Primorskem.

Radio Ognjišče

infonovice

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|7. 7. 2022
Evropski kongres psihologije

V Cankarjevem domu v Ljubljani se je od petega do osmega julija odvil 17. Evropski kongres psihologov (ECP)z naslovom Psihologija v središču znanosti: priložnosti in odgovornost. Organiziralo ga je Društvo psihologov Slovenije pod okriljem Evropske zveze psihologov (EFPA) ter ob podpori treh slovenskih univerz (Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru in Univerze na Primorskem) ter Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Sodelovali so psihologi in strokovnjaki sorodnih področij iz vsega sveta. Cilj ECP 2022 je bil zagotoviti prostor, v katerem je mogoče pregledati bogastvo raziskovalnih izsledkov, strokovnih praks in teorij na področju psihologije, glede na priložnosti, pa tudi odgovornosti, ki jih ima psihologija kot središče znanosti v sodobnem svetu. Glede na raznoliko kulturno ozadje, pomanjkanje socialne in gospodarske varnosti, podnebno krizo in težave z duševnim zdravjem, ki jih je nedavno prinesla pandemija COVID-19, prispevki psihologije za naše družbeno okolje še nikoli niso bili pomembnejši. Pogovarjali smo se z dr. Mojco Juriševič, predsednico znanstveno-programskega odbora. 

Evropski kongres psihologije

V Cankarjevem domu v Ljubljani se je od petega do osmega julija odvil 17. Evropski kongres psihologov (ECP)z naslovom Psihologija v središču znanosti: priložnosti in odgovornost. Organiziralo ga je Društvo psihologov Slovenije pod okriljem Evropske zveze psihologov (EFPA) ter ob podpori treh slovenskih univerz (Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru in Univerze na Primorskem) ter Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Sodelovali so psihologi in strokovnjaki sorodnih področij iz vsega sveta. Cilj ECP 2022 je bil zagotoviti prostor, v katerem je mogoče pregledati bogastvo raziskovalnih izsledkov, strokovnih praks in teorij na področju psihologije, glede na priložnosti, pa tudi odgovornosti, ki jih ima psihologija kot središče znanosti v sodobnem svetu. Glede na raznoliko kulturno ozadje, pomanjkanje socialne in gospodarske varnosti, podnebno krizo in težave z duševnim zdravjem, ki jih je nedavno prinesla pandemija COVID-19, prispevki psihologije za naše družbeno okolje še nikoli niso bili pomembnejši. Pogovarjali smo se z dr. Mojco Juriševič, predsednico znanstveno-programskega odbora. 

odnosipogovorizobraževanjedružba

Ni meje za dobre ideje

Evropski kongres psihologije

V Cankarjevem domu v Ljubljani se je od petega do osmega julija odvil 17. Evropski kongres psihologov (ECP)z naslovom Psihologija v središču znanosti: priložnosti in odgovornost. Organiziralo ga je Društvo psihologov Slovenije pod okriljem Evropske zveze psihologov (EFPA) ter ob podpori treh slovenskih univerz (Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru in Univerze na Primorskem) ter Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Sodelovali so psihologi in strokovnjaki sorodnih področij iz vsega sveta. Cilj ECP 2022 je bil zagotoviti prostor, v katerem je mogoče pregledati bogastvo raziskovalnih izsledkov, strokovnih praks in teorij na področju psihologije, glede na priložnosti, pa tudi odgovornosti, ki jih ima psihologija kot središče znanosti v sodobnem svetu. Glede na raznoliko kulturno ozadje, pomanjkanje socialne in gospodarske varnosti, podnebno krizo in težave z duševnim zdravjem, ki jih je nedavno prinesla pandemija COVID-19, prispevki psihologije za naše družbeno okolje še nikoli niso bili pomembnejši. Pogovarjali smo se z dr. Mojco Juriševič, predsednico znanstveno-programskega odbora. 

VEČ ...|7. 7. 2022
Evropski kongres psihologije

V Cankarjevem domu v Ljubljani se je od petega do osmega julija odvil 17. Evropski kongres psihologov (ECP)z naslovom Psihologija v središču znanosti: priložnosti in odgovornost. Organiziralo ga je Društvo psihologov Slovenije pod okriljem Evropske zveze psihologov (EFPA) ter ob podpori treh slovenskih univerz (Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru in Univerze na Primorskem) ter Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Sodelovali so psihologi in strokovnjaki sorodnih področij iz vsega sveta. Cilj ECP 2022 je bil zagotoviti prostor, v katerem je mogoče pregledati bogastvo raziskovalnih izsledkov, strokovnih praks in teorij na področju psihologije, glede na priložnosti, pa tudi odgovornosti, ki jih ima psihologija kot središče znanosti v sodobnem svetu. Glede na raznoliko kulturno ozadje, pomanjkanje socialne in gospodarske varnosti, podnebno krizo in težave z duševnim zdravjem, ki jih je nedavno prinesla pandemija COVID-19, prispevki psihologije za naše družbeno okolje še nikoli niso bili pomembnejši. Pogovarjali smo se z dr. Mojco Juriševič, predsednico znanstveno-programskega odbora. 

Nataša Ličen

odnosipogovorizobraževanjedružba

Informativne oddaje

VEČ ...|5. 5. 2022
Mozaik dneva dne 5. 5.

  • Na donatorski konferenci za pomoč Ukrajini zbrali več kot šest milijard evrov.
  • Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da je pandemija covida vzela med 13,3 in 16,6 milijona življenj.
  • Moralni teolog Gabriel Kavčič o uhajanja dokumentov ameriškega vrhovnega sodišča: Cilj je pritisk na končno odločitev sodnikov o zaščiti nerojenih.
  • Vreme: Zvečer in ponoči bo zmerno oblačno. Jutri bo pretežno oblačno, občasno bo deževalo.

Mozaik dneva dne 5. 5.

  • Na donatorski konferenci za pomoč Ukrajini zbrali več kot šest milijard evrov.
  • Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da je pandemija covida vzela med 13,3 in 16,6 milijona življenj.
  • Moralni teolog Gabriel Kavčič o uhajanja dokumentov ameriškega vrhovnega sodišča: Cilj je pritisk na končno odločitev sodnikov o zaščiti nerojenih.
  • Vreme: Zvečer in ponoči bo zmerno oblačno. Jutri bo pretežno oblačno, občasno bo deževalo.

infonovice

Informativne oddaje

Mozaik dneva dne 5. 5.
  • Na donatorski konferenci za pomoč Ukrajini zbrali več kot šest milijard evrov.
  • Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da je pandemija covida vzela med 13,3 in 16,6 milijona življenj.
  • Moralni teolog Gabriel Kavčič o uhajanja dokumentov ameriškega vrhovnega sodišča: Cilj je pritisk na končno odločitev sodnikov o zaščiti nerojenih.
  • Vreme: Zvečer in ponoči bo zmerno oblačno. Jutri bo pretežno oblačno, občasno bo deževalo.
VEČ ...|5. 5. 2022
Mozaik dneva dne 5. 5.
  • Na donatorski konferenci za pomoč Ukrajini zbrali več kot šest milijard evrov.
  • Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da je pandemija covida vzela med 13,3 in 16,6 milijona življenj.
  • Moralni teolog Gabriel Kavčič o uhajanja dokumentov ameriškega vrhovnega sodišča: Cilj je pritisk na končno odločitev sodnikov o zaščiti nerojenih.
  • Vreme: Zvečer in ponoči bo zmerno oblačno. Jutri bo pretežno oblačno, občasno bo deževalo.

Radio Ognjišče

infonovice

Informativni prispevki

VEČ ...|10. 3. 2022
Infektologinja Mateja Logar: Novi koronavirus ni izginil iz Slovenije!

Svetovna zdravstvena organizacija je pred dvema letoma razglasila pandemijo covida-19. Potrjenih je bilo več kot 446 milijonov primerov novega koronavirusa, umrlo je več kot šest milijonov ljudi. Številni deli sveta z javnozdravstvenimi ukrepi, kakršnih še ni bilo, ter izjemno hitrim razvojem in uporabo cepiva vzpostavljajo nadzor nad širitvijo okužb, pravi generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres, a hkrati opozarja, da pandemije covida-19 še ni konec. V Sloveniji so se razmere umirile do te točke, da je že sproščenih precej omejitev. Ob tej priložnosti smo nekaj vprašanj postavili vodji svetovalne skupine za covid-19, infektologinji Mateji Logar.

Infektologinja Mateja Logar: Novi koronavirus ni izginil iz Slovenije!

Svetovna zdravstvena organizacija je pred dvema letoma razglasila pandemijo covida-19. Potrjenih je bilo več kot 446 milijonov primerov novega koronavirusa, umrlo je več kot šest milijonov ljudi. Številni deli sveta z javnozdravstvenimi ukrepi, kakršnih še ni bilo, ter izjemno hitrim razvojem in uporabo cepiva vzpostavljajo nadzor nad širitvijo okužb, pravi generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres, a hkrati opozarja, da pandemije covida-19 še ni konec. V Sloveniji so se razmere umirile do te točke, da je že sproščenih precej omejitev. Ob tej priložnosti smo nekaj vprašanj postavili vodji svetovalne skupine za covid-19, infektologinji Mateji Logar.

infopogovorzdravstvopandemijanovi koronavirus

Informativni prispevki

Infektologinja Mateja Logar: Novi koronavirus ni izginil iz Slovenije!

Svetovna zdravstvena organizacija je pred dvema letoma razglasila pandemijo covida-19. Potrjenih je bilo več kot 446 milijonov primerov novega koronavirusa, umrlo je več kot šest milijonov ljudi. Številni deli sveta z javnozdravstvenimi ukrepi, kakršnih še ni bilo, ter izjemno hitrim razvojem in uporabo cepiva vzpostavljajo nadzor nad širitvijo okužb, pravi generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres, a hkrati opozarja, da pandemije covida-19 še ni konec. V Sloveniji so se razmere umirile do te točke, da je že sproščenih precej omejitev. Ob tej priložnosti smo nekaj vprašanj postavili vodji svetovalne skupine za covid-19, infektologinji Mateji Logar.

VEČ ...|10. 3. 2022
Infektologinja Mateja Logar: Novi koronavirus ni izginil iz Slovenije!

Svetovna zdravstvena organizacija je pred dvema letoma razglasila pandemijo covida-19. Potrjenih je bilo več kot 446 milijonov primerov novega koronavirusa, umrlo je več kot šest milijonov ljudi. Številni deli sveta z javnozdravstvenimi ukrepi, kakršnih še ni bilo, ter izjemno hitrim razvojem in uporabo cepiva vzpostavljajo nadzor nad širitvijo okužb, pravi generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres, a hkrati opozarja, da pandemije covida-19 še ni konec. V Sloveniji so se razmere umirile do te točke, da je že sproščenih precej omejitev. Ob tej priložnosti smo nekaj vprašanj postavili vodji svetovalne skupine za covid-19, infektologinji Mateji Logar.

Helena Križnik

infopogovorzdravstvopandemijanovi koronavirus

Komentar tedna

VEČ ...|4. 2. 2022
Mirjana Furlan: Slovenci in njihovi duhovni velikani

Mirjana Furlan, prof. slovenskega jezika in primerjalne književnosti.


Dnevi okoli slovenskega kulturnega praznika naj bi bili veseli ne le za kulturo, ampak za vse ravni življenja. Primež, v katerega nas je potisnila pandemija, stiska vse bolj, zato tudi v tem letu ne bomo deležni tistega pravega kulturnega vzdušja. Nekaj pa ga le bo, zagotovo ob podelitvi Prešernovih nagrad. Letošnja lavreata sta g. Kajetan Gantar in g. Mirko Cuderman, velika človeka, ki sta omogočila Slovencem eden vpogled v zakladnico antičnega leposlovja in filozofije, drugi pa v zakladnico slovenske zborovske glasbe.

Mirjana Furlan: Slovenci in njihovi duhovni velikani

Mirjana Furlan, prof. slovenskega jezika in primerjalne književnosti.


Dnevi okoli slovenskega kulturnega praznika naj bi bili veseli ne le za kulturo, ampak za vse ravni življenja. Primež, v katerega nas je potisnila pandemija, stiska vse bolj, zato tudi v tem letu ne bomo deležni tistega pravega kulturnega vzdušja. Nekaj pa ga le bo, zagotovo ob podelitvi Prešernovih nagrad. Letošnja lavreata sta g. Kajetan Gantar in g. Mirko Cuderman, velika človeka, ki sta omogočila Slovencem eden vpogled v zakladnico antičnega leposlovja in filozofije, drugi pa v zakladnico slovenske zborovske glasbe.

komentar

Komentar tedna

Mirjana Furlan: Slovenci in njihovi duhovni velikani

Mirjana Furlan, prof. slovenskega jezika in primerjalne književnosti.


Dnevi okoli slovenskega kulturnega praznika naj bi bili veseli ne le za kulturo, ampak za vse ravni življenja. Primež, v katerega nas je potisnila pandemija, stiska vse bolj, zato tudi v tem letu ne bomo deležni tistega pravega kulturnega vzdušja. Nekaj pa ga le bo, zagotovo ob podelitvi Prešernovih nagrad. Letošnja lavreata sta g. Kajetan Gantar in g. Mirko Cuderman, velika človeka, ki sta omogočila Slovencem eden vpogled v zakladnico antičnega leposlovja in filozofije, drugi pa v zakladnico slovenske zborovske glasbe.

VEČ ...|4. 2. 2022
Mirjana Furlan: Slovenci in njihovi duhovni velikani

Mirjana Furlan, prof. slovenskega jezika in primerjalne književnosti.


Dnevi okoli slovenskega kulturnega praznika naj bi bili veseli ne le za kulturo, ampak za vse ravni življenja. Primež, v katerega nas je potisnila pandemija, stiska vse bolj, zato tudi v tem letu ne bomo deležni tistega pravega kulturnega vzdušja. Nekaj pa ga le bo, zagotovo ob podelitvi Prešernovih nagrad. Letošnja lavreata sta g. Kajetan Gantar in g. Mirko Cuderman, velika človeka, ki sta omogočila Slovencem eden vpogled v zakladnico antičnega leposlovja in filozofije, drugi pa v zakladnico slovenske zborovske glasbe.

Mirjana Furlan

komentar

Priporočamo
|
Aktualno

Program zadnjega tedna

VEČ ...|18. 9. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 18. september 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 18. september 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Sol in luč

VEČ ...|16. 9. 2025
O svetništvu z Gregorjem Čušinom.

Kdo je svetnik? Je to res rezervirano za izjemne posameznike, nekakšne žive superjunake? O tem smo se pogovarjali z velikim poznavalcem odra, tistega pravega in tistega, na katerem v življenju igramo vsak svojo vlogo, odru življenja. Z nami je bil Gregor Čušin, avtor rubrike S svetnikom na ti.

O svetništvu z Gregorjem Čušinom.

Kdo je svetnik? Je to res rezervirano za izjemne posameznike, nekakšne žive superjunake? O tem smo se pogovarjali z velikim poznavalcem odra, tistega pravega in tistega, na katerem v življenju igramo vsak svojo vlogo, odru življenja. Z nami je bil Gregor Čušin, avtor rubrike S svetnikom na ti.

Tadej Sadar

pogovorspominduhovnost

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|15. 9. 2025
Dr. Peter Gregorčič in Rok Čakš o vroči politični jeseni

Parlamentarna jesen se je začela in politični oder je vse bolj poln novih in starih igralcev, ki iščejo podporo volivcev. Toda ljudje so naveličani praznih obljub in zahtevajo dejanja. Kakšne so strategije strank in kam vse to pelje, sta poskušala gosta odgovoriti v tokratni oddaji.

Dr. Peter Gregorčič in Rok Čakš o vroči politični jeseni

Parlamentarna jesen se je začela in politični oder je vse bolj poln novih in starih igralcev, ki iščejo podporo volivcev. Toda ljudje so naveličani praznih obljub in zahtevajo dejanja. Kakšne so strategije strank in kam vse to pelje, sta poskušala gosta odgovoriti v tokratni oddaji.

Alen Salihović

politikainfovolitvedržavni zborkomentarPeter GregorčičRok Čakš

Duhovna misel

VEČ ...|18. 9. 2025
Pristopiti - sodelovati

Nekdo je prišel k župniku in mu dejal, da bi se rad vključil v župnijo. Toda pripomnil je, da ne misli vsako nedeljo hoditi k maši, brati Sveto pismo ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Pristopiti - sodelovati

Nekdo je prišel k župniku in mu dejal, da bi se rad vključil v župnijo. Toda pripomnil je, da ne misli vsako nedeljo hoditi k maši, brati Sveto pismo ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Globine

VEČ ...|9. 9. 2025
Dialog z ateizmom #8 - Kako bi se ateist odzval na božje povabilo?

Pred mikrofoni sta se spet srečala oba gosta letošnjega cikla Dialog z ateizmom: jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígač. Pogovarjali smo se o mističnih doživetjih in o božjem klicu. Kako bi se odzval ateist, če bi začutil, da ga Bog vabi v dialog? Pogovor si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Dialog z ateizmom #8 - Kako bi se ateist odzval na božje povabilo?

Pred mikrofoni sta se spet srečala oba gosta letošnjega cikla Dialog z ateizmom: jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígač. Pogovarjali smo se o mističnih doživetjih in o božjem klicu. Kako bi se odzval ateist, če bi začutil, da ga Bog vabi v dialog? Pogovor si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Blaž Lesnik

duhovnostveramistična razodetjaBogateizemevtanazija

Spominjamo se

VEČ ...|18. 9. 2025
Spominjamo se dne 18. 9.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 18. 9.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|18. 9. 2025
Domače igrače Primoža Rojca

Veste, kje je bila prva tovarna testenin na Kranjskem, kje so prvi pakirali mleko v embalažo?, to sta le dve od številnih inovacij ilirskobistriškega konca. Kot iz rokava jih je našteval Primož Rojc, ki v mizarski delavnici z bratom sledita očetovim stopinjam in izdelujeta ročno izdelane lesene, domače igrače. Prejela sta tudi mednarodno priznanje. 

Domače igrače Primoža Rojca

Veste, kje je bila prva tovarna testenin na Kranjskem, kje so prvi pakirali mleko v embalažo?, to sta le dve od številnih inovacij ilirskobistriškega konca. Kot iz rokava jih je našteval Primož Rojc, ki v mizarski delavnici z bratom sledita očetovim stopinjam in izdelujeta ročno izdelane lesene, domače igrače. Prejela sta tudi mednarodno priznanje. 

Nataša Ličen

tehnologijapodjetništvootrocipogovorinovativnost

Svetovalnica

VEČ ...|18. 9. 2025
Mala šola osebnih financ - delnice in vzajemni skladi

Posvetili smo se vprašanju, kam s tistim presežkom denarja, ki bi ga radi čim bolj varno naložili. Z nami je bil voditelj delavnic z izkušnjami iz poslovnega sveta Simon Meglič, ki je spregovoril o naložbah v delnice in vzajemne sklade. Kaj je bolj tvegano, kaj bolj donosno, in kaj bolj primerno za začetnike?

Mala šola osebnih financ - delnice in vzajemni skladi

Posvetili smo se vprašanju, kam s tistim presežkom denarja, ki bi ga radi čim bolj varno naložili. Z nami je bil voditelj delavnic z izkušnjami iz poslovnega sveta Simon Meglič, ki je spregovoril o naložbah v delnice in vzajemne sklade. Kaj je bolj tvegano, kaj bolj donosno, in kaj bolj primerno za začetnike?

Blaž Lesnik

osebne financesvetovanjenaložbedelnicevzajemni skladborza

Duhovna misel

VEČ ...|18. 9. 2025
Pristopiti - sodelovati

Nekdo je prišel k župniku in mu dejal, da bi se rad vključil v župnijo. Toda pripomnil je, da ne misli vsako nedeljo hoditi k maši, brati Sveto pismo ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Pristopiti - sodelovati

Nekdo je prišel k župniku in mu dejal, da bi se rad vključil v župnijo. Toda pripomnil je, da ne misli vsako nedeljo hoditi k maši, brati Sveto pismo ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost