Informativni prispevki

VEČ ...|9. 1. 2025
Dr. Mateja Logar: Pandemija covida-19 je prinesla številne izzive, a tudi lekcije

Na Kitajskem so pred petimi leti potrdili prvo smrtno žrtev do takrat neznane bolezni. Poimenovali so jo covid-19. Prerasla je v pandemijo, ki je ustavila svet in po uradnih podatkih zahtevala več kot sedem milijonov življenj. Poklicali smo infektologinjo dr. Matejo Logar. Kako z današnje perspektive gleda na ta pojav?

Dr. Mateja Logar: Pandemija covida-19 je prinesla številne izzive, a tudi lekcije

Na Kitajskem so pred petimi leti potrdili prvo smrtno žrtev do takrat neznane bolezni. Poimenovali so jo covid-19. Prerasla je v pandemijo, ki je ustavila svet in po uradnih podatkih zahtevala več kot sedem milijonov življenj. Poklicali smo infektologinjo dr. Matejo Logar. Kako z današnje perspektive gleda na ta pojav?

infopogovorzdravstvocovid-19

Informativni prispevki

Dr. Mateja Logar: Pandemija covida-19 je prinesla številne izzive, a tudi lekcije

Na Kitajskem so pred petimi leti potrdili prvo smrtno žrtev do takrat neznane bolezni. Poimenovali so jo covid-19. Prerasla je v pandemijo, ki je ustavila svet in po uradnih podatkih zahtevala več kot sedem milijonov življenj. Poklicali smo infektologinjo dr. Matejo Logar. Kako z današnje perspektive gleda na ta pojav?

VEČ ...|9. 1. 2025
Dr. Mateja Logar: Pandemija covida-19 je prinesla številne izzive, a tudi lekcije

Na Kitajskem so pred petimi leti potrdili prvo smrtno žrtev do takrat neznane bolezni. Poimenovali so jo covid-19. Prerasla je v pandemijo, ki je ustavila svet in po uradnih podatkih zahtevala več kot sedem milijonov življenj. Poklicali smo infektologinjo dr. Matejo Logar. Kako z današnje perspektive gleda na ta pojav?

Helena Križnik

infopogovorzdravstvocovid-19

Komentar Družina

VEČ ...|29. 8. 2024
Dr. Dobert Cvetek: Pandemija duševnih težav zahteva ukrepanje

Avtor razpravlja o naraščajočih duševnih težavah v Sloveniji in Evropi. Zakaj je predlagani zakon o psihoterapiji problematičen? Kako lahko izboljšamo dostop do kakovostne psihoterapevtske pomoči za otroke, mladostnike in ranljive skupine? Ne zamudite te pomembne razprave, ki odpira oči in spodbuja k ukrepanju za boljše duševno zdravje vseh nas.

Dr. Dobert Cvetek: Pandemija duševnih težav zahteva ukrepanje

Avtor razpravlja o naraščajočih duševnih težavah v Sloveniji in Evropi. Zakaj je predlagani zakon o psihoterapiji problematičen? Kako lahko izboljšamo dostop do kakovostne psihoterapevtske pomoči za otroke, mladostnike in ranljive skupine? Ne zamudite te pomembne razprave, ki odpira oči in spodbuja k ukrepanju za boljše duševno zdravje vseh nas.

komentarduševne težavepsihoterapijamladidepresijaanksioznoststrokovnostzdravje

Komentar Družina

Dr. Dobert Cvetek: Pandemija duševnih težav zahteva ukrepanje

Avtor razpravlja o naraščajočih duševnih težavah v Sloveniji in Evropi. Zakaj je predlagani zakon o psihoterapiji problematičen? Kako lahko izboljšamo dostop do kakovostne psihoterapevtske pomoči za otroke, mladostnike in ranljive skupine? Ne zamudite te pomembne razprave, ki odpira oči in spodbuja k ukrepanju za boljše duševno zdravje vseh nas.

VEČ ...|29. 8. 2024
Dr. Dobert Cvetek: Pandemija duševnih težav zahteva ukrepanje

Avtor razpravlja o naraščajočih duševnih težavah v Sloveniji in Evropi. Zakaj je predlagani zakon o psihoterapiji problematičen? Kako lahko izboljšamo dostop do kakovostne psihoterapevtske pomoči za otroke, mladostnike in ranljive skupine? Ne zamudite te pomembne razprave, ki odpira oči in spodbuja k ukrepanju za boljše duševno zdravje vseh nas.

Robert Cvetek

komentarduševne težavepsihoterapijamladidepresijaanksioznoststrokovnostzdravje

Informativni prispevki

VEČ ...|25. 8. 2022
Kenijski duhovnik na obisku v Sloveniji

Pandemija in vojna imata še posebej velike posledice na prebivalstvo v državah v razvoju. Obenem je Sklad Združenih narodov za otroke opozoril, da na območju Afriškega roga in Sahela drastično primanjkuje vode in hrane. O težkih humanitarnih razmerah, pa tudi upanju, ki ga tja prinaša Slovenska karitas, je v minulih dneh na obisku v Sloveniji pripovedoval katoliški duhovnik iz Kenije.

Kenijski duhovnik na obisku v Sloveniji

Pandemija in vojna imata še posebej velike posledice na prebivalstvo v državah v razvoju. Obenem je Sklad Združenih narodov za otroke opozoril, da na območju Afriškega roga in Sahela drastično primanjkuje vode in hrane. O težkih humanitarnih razmerah, pa tudi upanju, ki ga tja prinaša Slovenska karitas, je v minulih dneh na obisku v Sloveniji pripovedoval katoliški duhovnik iz Kenije.

info

Informativni prispevki

Kenijski duhovnik na obisku v Sloveniji

Pandemija in vojna imata še posebej velike posledice na prebivalstvo v državah v razvoju. Obenem je Sklad Združenih narodov za otroke opozoril, da na območju Afriškega roga in Sahela drastično primanjkuje vode in hrane. O težkih humanitarnih razmerah, pa tudi upanju, ki ga tja prinaša Slovenska karitas, je v minulih dneh na obisku v Sloveniji pripovedoval katoliški duhovnik iz Kenije.

VEČ ...|25. 8. 2022
Kenijski duhovnik na obisku v Sloveniji

Pandemija in vojna imata še posebej velike posledice na prebivalstvo v državah v razvoju. Obenem je Sklad Združenih narodov za otroke opozoril, da na območju Afriškega roga in Sahela drastično primanjkuje vode in hrane. O težkih humanitarnih razmerah, pa tudi upanju, ki ga tja prinaša Slovenska karitas, je v minulih dneh na obisku v Sloveniji pripovedoval katoliški duhovnik iz Kenije.

Petra Stopar

info

Informativne oddaje

VEČ ...|17. 7. 2022
Utrip dneva dne 17. 7.

  • Papež Kanadčanom: Prihajam v imenu Jezusa, da bi srečal in objel domorodne prebivalce
  • Znova gori na goriškem Krasu, na terenu tudi pirotehniki.
  • Poslanci uradno na parlamentarnih počitnicah, a v četrtek jih čaka še izredna seja.
  • Primož Roglič zaradi poškodbe končal dirko po Franciji.
  • Pandemija še zdaleč ni končana, opozarja Svetovna zdravstvena organizacija.
  • Italijanski predsednik vlade bo podporo koalicije preverjal na glasovanju o zaupnici.
  • Vreme: Jasno bo, najbolj vroče ob šibki burji na Primorskem.

Utrip dneva dne 17. 7.

  • Papež Kanadčanom: Prihajam v imenu Jezusa, da bi srečal in objel domorodne prebivalce
  • Znova gori na goriškem Krasu, na terenu tudi pirotehniki.
  • Poslanci uradno na parlamentarnih počitnicah, a v četrtek jih čaka še izredna seja.
  • Primož Roglič zaradi poškodbe končal dirko po Franciji.
  • Pandemija še zdaleč ni končana, opozarja Svetovna zdravstvena organizacija.
  • Italijanski predsednik vlade bo podporo koalicije preverjal na glasovanju o zaupnici.
  • Vreme: Jasno bo, najbolj vroče ob šibki burji na Primorskem.

infonovice

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 17. 7.
  • Papež Kanadčanom: Prihajam v imenu Jezusa, da bi srečal in objel domorodne prebivalce
  • Znova gori na goriškem Krasu, na terenu tudi pirotehniki.
  • Poslanci uradno na parlamentarnih počitnicah, a v četrtek jih čaka še izredna seja.
  • Primož Roglič zaradi poškodbe končal dirko po Franciji.
  • Pandemija še zdaleč ni končana, opozarja Svetovna zdravstvena organizacija.
  • Italijanski predsednik vlade bo podporo koalicije preverjal na glasovanju o zaupnici.
  • Vreme: Jasno bo, najbolj vroče ob šibki burji na Primorskem.
VEČ ...|17. 7. 2022
Utrip dneva dne 17. 7.
  • Papež Kanadčanom: Prihajam v imenu Jezusa, da bi srečal in objel domorodne prebivalce
  • Znova gori na goriškem Krasu, na terenu tudi pirotehniki.
  • Poslanci uradno na parlamentarnih počitnicah, a v četrtek jih čaka še izredna seja.
  • Primož Roglič zaradi poškodbe končal dirko po Franciji.
  • Pandemija še zdaleč ni končana, opozarja Svetovna zdravstvena organizacija.
  • Italijanski predsednik vlade bo podporo koalicije preverjal na glasovanju o zaupnici.
  • Vreme: Jasno bo, najbolj vroče ob šibki burji na Primorskem.

Radio Ognjišče

infonovice

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|7. 7. 2022
Evropski kongres psihologije

V Cankarjevem domu v Ljubljani se je od petega do osmega julija odvil 17. Evropski kongres psihologov (ECP)z naslovom Psihologija v središču znanosti: priložnosti in odgovornost. Organiziralo ga je Društvo psihologov Slovenije pod okriljem Evropske zveze psihologov (EFPA) ter ob podpori treh slovenskih univerz (Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru in Univerze na Primorskem) ter Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Sodelovali so psihologi in strokovnjaki sorodnih področij iz vsega sveta. Cilj ECP 2022 je bil zagotoviti prostor, v katerem je mogoče pregledati bogastvo raziskovalnih izsledkov, strokovnih praks in teorij na področju psihologije, glede na priložnosti, pa tudi odgovornosti, ki jih ima psihologija kot središče znanosti v sodobnem svetu. Glede na raznoliko kulturno ozadje, pomanjkanje socialne in gospodarske varnosti, podnebno krizo in težave z duševnim zdravjem, ki jih je nedavno prinesla pandemija COVID-19, prispevki psihologije za naše družbeno okolje še nikoli niso bili pomembnejši. Pogovarjali smo se z dr. Mojco Juriševič, predsednico znanstveno-programskega odbora. 

Evropski kongres psihologije

V Cankarjevem domu v Ljubljani se je od petega do osmega julija odvil 17. Evropski kongres psihologov (ECP)z naslovom Psihologija v središču znanosti: priložnosti in odgovornost. Organiziralo ga je Društvo psihologov Slovenije pod okriljem Evropske zveze psihologov (EFPA) ter ob podpori treh slovenskih univerz (Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru in Univerze na Primorskem) ter Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Sodelovali so psihologi in strokovnjaki sorodnih področij iz vsega sveta. Cilj ECP 2022 je bil zagotoviti prostor, v katerem je mogoče pregledati bogastvo raziskovalnih izsledkov, strokovnih praks in teorij na področju psihologije, glede na priložnosti, pa tudi odgovornosti, ki jih ima psihologija kot središče znanosti v sodobnem svetu. Glede na raznoliko kulturno ozadje, pomanjkanje socialne in gospodarske varnosti, podnebno krizo in težave z duševnim zdravjem, ki jih je nedavno prinesla pandemija COVID-19, prispevki psihologije za naše družbeno okolje še nikoli niso bili pomembnejši. Pogovarjali smo se z dr. Mojco Juriševič, predsednico znanstveno-programskega odbora. 

odnosipogovorizobraževanjedružba

Ni meje za dobre ideje

Evropski kongres psihologije

V Cankarjevem domu v Ljubljani se je od petega do osmega julija odvil 17. Evropski kongres psihologov (ECP)z naslovom Psihologija v središču znanosti: priložnosti in odgovornost. Organiziralo ga je Društvo psihologov Slovenije pod okriljem Evropske zveze psihologov (EFPA) ter ob podpori treh slovenskih univerz (Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru in Univerze na Primorskem) ter Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Sodelovali so psihologi in strokovnjaki sorodnih področij iz vsega sveta. Cilj ECP 2022 je bil zagotoviti prostor, v katerem je mogoče pregledati bogastvo raziskovalnih izsledkov, strokovnih praks in teorij na področju psihologije, glede na priložnosti, pa tudi odgovornosti, ki jih ima psihologija kot središče znanosti v sodobnem svetu. Glede na raznoliko kulturno ozadje, pomanjkanje socialne in gospodarske varnosti, podnebno krizo in težave z duševnim zdravjem, ki jih je nedavno prinesla pandemija COVID-19, prispevki psihologije za naše družbeno okolje še nikoli niso bili pomembnejši. Pogovarjali smo se z dr. Mojco Juriševič, predsednico znanstveno-programskega odbora. 

VEČ ...|7. 7. 2022
Evropski kongres psihologije

V Cankarjevem domu v Ljubljani se je od petega do osmega julija odvil 17. Evropski kongres psihologov (ECP)z naslovom Psihologija v središču znanosti: priložnosti in odgovornost. Organiziralo ga je Društvo psihologov Slovenije pod okriljem Evropske zveze psihologov (EFPA) ter ob podpori treh slovenskih univerz (Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru in Univerze na Primorskem) ter Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Sodelovali so psihologi in strokovnjaki sorodnih področij iz vsega sveta. Cilj ECP 2022 je bil zagotoviti prostor, v katerem je mogoče pregledati bogastvo raziskovalnih izsledkov, strokovnih praks in teorij na področju psihologije, glede na priložnosti, pa tudi odgovornosti, ki jih ima psihologija kot središče znanosti v sodobnem svetu. Glede na raznoliko kulturno ozadje, pomanjkanje socialne in gospodarske varnosti, podnebno krizo in težave z duševnim zdravjem, ki jih je nedavno prinesla pandemija COVID-19, prispevki psihologije za naše družbeno okolje še nikoli niso bili pomembnejši. Pogovarjali smo se z dr. Mojco Juriševič, predsednico znanstveno-programskega odbora. 

Nataša Ličen

odnosipogovorizobraževanjedružba

Informativne oddaje

VEČ ...|5. 5. 2022
Mozaik dneva dne 5. 5.

  • Na donatorski konferenci za pomoč Ukrajini zbrali več kot šest milijard evrov.
  • Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da je pandemija covida vzela med 13,3 in 16,6 milijona življenj.
  • Moralni teolog Gabriel Kavčič o uhajanja dokumentov ameriškega vrhovnega sodišča: Cilj je pritisk na končno odločitev sodnikov o zaščiti nerojenih.
  • Vreme: Zvečer in ponoči bo zmerno oblačno. Jutri bo pretežno oblačno, občasno bo deževalo.

Mozaik dneva dne 5. 5.

  • Na donatorski konferenci za pomoč Ukrajini zbrali več kot šest milijard evrov.
  • Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da je pandemija covida vzela med 13,3 in 16,6 milijona življenj.
  • Moralni teolog Gabriel Kavčič o uhajanja dokumentov ameriškega vrhovnega sodišča: Cilj je pritisk na končno odločitev sodnikov o zaščiti nerojenih.
  • Vreme: Zvečer in ponoči bo zmerno oblačno. Jutri bo pretežno oblačno, občasno bo deževalo.

infonovice

Informativne oddaje

Mozaik dneva dne 5. 5.
  • Na donatorski konferenci za pomoč Ukrajini zbrali več kot šest milijard evrov.
  • Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da je pandemija covida vzela med 13,3 in 16,6 milijona življenj.
  • Moralni teolog Gabriel Kavčič o uhajanja dokumentov ameriškega vrhovnega sodišča: Cilj je pritisk na končno odločitev sodnikov o zaščiti nerojenih.
  • Vreme: Zvečer in ponoči bo zmerno oblačno. Jutri bo pretežno oblačno, občasno bo deževalo.
VEČ ...|5. 5. 2022
Mozaik dneva dne 5. 5.
  • Na donatorski konferenci za pomoč Ukrajini zbrali več kot šest milijard evrov.
  • Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da je pandemija covida vzela med 13,3 in 16,6 milijona življenj.
  • Moralni teolog Gabriel Kavčič o uhajanja dokumentov ameriškega vrhovnega sodišča: Cilj je pritisk na končno odločitev sodnikov o zaščiti nerojenih.
  • Vreme: Zvečer in ponoči bo zmerno oblačno. Jutri bo pretežno oblačno, občasno bo deževalo.

Radio Ognjišče

infonovice

Informativni prispevki

VEČ ...|10. 3. 2022
Infektologinja Mateja Logar: Novi koronavirus ni izginil iz Slovenije!

Svetovna zdravstvena organizacija je pred dvema letoma razglasila pandemijo covida-19. Potrjenih je bilo več kot 446 milijonov primerov novega koronavirusa, umrlo je več kot šest milijonov ljudi. Številni deli sveta z javnozdravstvenimi ukrepi, kakršnih še ni bilo, ter izjemno hitrim razvojem in uporabo cepiva vzpostavljajo nadzor nad širitvijo okužb, pravi generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres, a hkrati opozarja, da pandemije covida-19 še ni konec. V Sloveniji so se razmere umirile do te točke, da je že sproščenih precej omejitev. Ob tej priložnosti smo nekaj vprašanj postavili vodji svetovalne skupine za covid-19, infektologinji Mateji Logar.

Infektologinja Mateja Logar: Novi koronavirus ni izginil iz Slovenije!

Svetovna zdravstvena organizacija je pred dvema letoma razglasila pandemijo covida-19. Potrjenih je bilo več kot 446 milijonov primerov novega koronavirusa, umrlo je več kot šest milijonov ljudi. Številni deli sveta z javnozdravstvenimi ukrepi, kakršnih še ni bilo, ter izjemno hitrim razvojem in uporabo cepiva vzpostavljajo nadzor nad širitvijo okužb, pravi generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres, a hkrati opozarja, da pandemije covida-19 še ni konec. V Sloveniji so se razmere umirile do te točke, da je že sproščenih precej omejitev. Ob tej priložnosti smo nekaj vprašanj postavili vodji svetovalne skupine za covid-19, infektologinji Mateji Logar.

infopogovorzdravstvopandemijanovi koronavirus

Informativni prispevki

Infektologinja Mateja Logar: Novi koronavirus ni izginil iz Slovenije!

Svetovna zdravstvena organizacija je pred dvema letoma razglasila pandemijo covida-19. Potrjenih je bilo več kot 446 milijonov primerov novega koronavirusa, umrlo je več kot šest milijonov ljudi. Številni deli sveta z javnozdravstvenimi ukrepi, kakršnih še ni bilo, ter izjemno hitrim razvojem in uporabo cepiva vzpostavljajo nadzor nad širitvijo okužb, pravi generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres, a hkrati opozarja, da pandemije covida-19 še ni konec. V Sloveniji so se razmere umirile do te točke, da je že sproščenih precej omejitev. Ob tej priložnosti smo nekaj vprašanj postavili vodji svetovalne skupine za covid-19, infektologinji Mateji Logar.

VEČ ...|10. 3. 2022
Infektologinja Mateja Logar: Novi koronavirus ni izginil iz Slovenije!

Svetovna zdravstvena organizacija je pred dvema letoma razglasila pandemijo covida-19. Potrjenih je bilo več kot 446 milijonov primerov novega koronavirusa, umrlo je več kot šest milijonov ljudi. Številni deli sveta z javnozdravstvenimi ukrepi, kakršnih še ni bilo, ter izjemno hitrim razvojem in uporabo cepiva vzpostavljajo nadzor nad širitvijo okužb, pravi generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres, a hkrati opozarja, da pandemije covida-19 še ni konec. V Sloveniji so se razmere umirile do te točke, da je že sproščenih precej omejitev. Ob tej priložnosti smo nekaj vprašanj postavili vodji svetovalne skupine za covid-19, infektologinji Mateji Logar.

Helena Križnik

infopogovorzdravstvopandemijanovi koronavirus

Komentar tedna

VEČ ...|4. 2. 2022
Mirjana Furlan: Slovenci in njihovi duhovni velikani

Mirjana Furlan, prof. slovenskega jezika in primerjalne književnosti.


Dnevi okoli slovenskega kulturnega praznika naj bi bili veseli ne le za kulturo, ampak za vse ravni življenja. Primež, v katerega nas je potisnila pandemija, stiska vse bolj, zato tudi v tem letu ne bomo deležni tistega pravega kulturnega vzdušja. Nekaj pa ga le bo, zagotovo ob podelitvi Prešernovih nagrad. Letošnja lavreata sta g. Kajetan Gantar in g. Mirko Cuderman, velika človeka, ki sta omogočila Slovencem eden vpogled v zakladnico antičnega leposlovja in filozofije, drugi pa v zakladnico slovenske zborovske glasbe.

Mirjana Furlan: Slovenci in njihovi duhovni velikani

Mirjana Furlan, prof. slovenskega jezika in primerjalne književnosti.


Dnevi okoli slovenskega kulturnega praznika naj bi bili veseli ne le za kulturo, ampak za vse ravni življenja. Primež, v katerega nas je potisnila pandemija, stiska vse bolj, zato tudi v tem letu ne bomo deležni tistega pravega kulturnega vzdušja. Nekaj pa ga le bo, zagotovo ob podelitvi Prešernovih nagrad. Letošnja lavreata sta g. Kajetan Gantar in g. Mirko Cuderman, velika človeka, ki sta omogočila Slovencem eden vpogled v zakladnico antičnega leposlovja in filozofije, drugi pa v zakladnico slovenske zborovske glasbe.

komentar

Komentar tedna

Mirjana Furlan: Slovenci in njihovi duhovni velikani

Mirjana Furlan, prof. slovenskega jezika in primerjalne književnosti.


Dnevi okoli slovenskega kulturnega praznika naj bi bili veseli ne le za kulturo, ampak za vse ravni življenja. Primež, v katerega nas je potisnila pandemija, stiska vse bolj, zato tudi v tem letu ne bomo deležni tistega pravega kulturnega vzdušja. Nekaj pa ga le bo, zagotovo ob podelitvi Prešernovih nagrad. Letošnja lavreata sta g. Kajetan Gantar in g. Mirko Cuderman, velika človeka, ki sta omogočila Slovencem eden vpogled v zakladnico antičnega leposlovja in filozofije, drugi pa v zakladnico slovenske zborovske glasbe.

VEČ ...|4. 2. 2022
Mirjana Furlan: Slovenci in njihovi duhovni velikani

Mirjana Furlan, prof. slovenskega jezika in primerjalne književnosti.


Dnevi okoli slovenskega kulturnega praznika naj bi bili veseli ne le za kulturo, ampak za vse ravni življenja. Primež, v katerega nas je potisnila pandemija, stiska vse bolj, zato tudi v tem letu ne bomo deležni tistega pravega kulturnega vzdušja. Nekaj pa ga le bo, zagotovo ob podelitvi Prešernovih nagrad. Letošnja lavreata sta g. Kajetan Gantar in g. Mirko Cuderman, velika človeka, ki sta omogočila Slovencem eden vpogled v zakladnico antičnega leposlovja in filozofije, drugi pa v zakladnico slovenske zborovske glasbe.

Mirjana Furlan

komentar

Priporočamo
|
Aktualno

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|27. 10. 2025
Gost mag. Branko Cestnik

V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil z nami pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o misijonu v dekaniji Kranj, dobršen del oddaje pa smo posvetili tragičnemu dogodku v Novem mestu, kjer je skupina Romov do smrti pretepla 48 letnega domačina.  Ali so smrt domačina povzročili Romi ali kriminalci? Kakšne bi bile lahko rešitve (le 20 odstotkov Romov konča osnovno šolo, večina jih živi od socialne pomoči in kriminala)?

Gost mag. Branko Cestnik

V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil z nami pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o misijonu v dekaniji Kranj, dobršen del oddaje pa smo posvetili tragičnemu dogodku v Novem mestu, kjer je skupina Romov do smrti pretepla 48 letnega domačina.  Ali so smrt domačina povzročili Romi ali kriminalci? Kakšne bi bile lahko rešitve (le 20 odstotkov Romov konča osnovno šolo, večina jih živi od socialne pomoči in kriminala)?

Jože Bartolj

politikaBranko Cestnik

Pogovor o

VEČ ...|22. 10. 2025
O razmerah na ljubljanski urgenci

V oddaji smo predstavili razmere na ljubljanski urgenci, spregovorili o razlogih vse daljše čakalne vrste in pomanjkanje bolniških kapacitet ter o možnih rešitvah. Gosta sta bila vodja Internistične prve pomoči UKC Ljubljana dr. Hugon Možina in predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije dipl. medicinska sestra Anita Prelec. Ministrstvo za zdravje pa nam je poslalo pisne odgovore.

O razmerah na ljubljanski urgenci

V oddaji smo predstavili razmere na ljubljanski urgenci, spregovorili o razlogih vse daljše čakalne vrste in pomanjkanje bolniških kapacitet ter o možnih rešitvah. Gosta sta bila vodja Internistične prve pomoči UKC Ljubljana dr. Hugon Možina in predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije dipl. medicinska sestra Anita Prelec. Ministrstvo za zdravje pa nam je poslalo pisne odgovore.

Radio Ognjišče

politikaživljenje

Program zadnjega tedna

VEČ ...|29. 10. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 29. oktober 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 29. oktober 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Doživetja narave

VEČ ...|24. 10. 2025
Po slovenski transverzali z inzulinsko črpalko

Ena najstarejših veznih poti v Evropi in svetu je Slovenska planinska pot, ki je v trendu zadnjih let postala zelo priljubljena. Kot izziv na svoji poti ozaveščanja jo je izbral tudi sladkorni bolnik Žiga Papež. Septembra je v 17-ih dneh prehodil 680 km s približno 38.000 metri vzpona in spusta. Kakšen je bil njegov namen, kaj je doživel in kako premagoval težave, ki jih je prinesel ta ekstremni podvig in tudi kakšne ima načrte za naslednje leto, je zaupal v sproščenem pogovoru.

Po slovenski transverzali z inzulinsko črpalko

Ena najstarejših veznih poti v Evropi in svetu je Slovenska planinska pot, ki je v trendu zadnjih let postala zelo priljubljena. Kot izziv na svoji poti ozaveščanja jo je izbral tudi sladkorni bolnik Žiga Papež. Septembra je v 17-ih dneh prehodil 680 km s približno 38.000 metri vzpona in spusta. Kakšen je bil njegov namen, kaj je doživel in kako premagoval težave, ki jih je prinesel ta ekstremni podvig in tudi kakšne ima načrte za naslednje leto, je zaupal v sproščenem pogovoru.

Blaž Lesnik

planinstvosladkorna bolezenmotivacijamladinaravaSPPslovenska transverzala

Za življenje

VEČ ...|25. 10. 2025
Stari starši in vnuki ter skrb za dober odnos med zakoncema

Imago terapevta Meta in Rudi Tavčar sta govorila o vlogi starih staršev ter o skrbi za sozakonca. Tudi o hvaležnosti in potrpežljivosti.

Stari starši in vnuki ter skrb za dober odnos med zakoncema

Imago terapevta Meta in Rudi Tavčar sta govorila o vlogi starih staršev ter o skrbi za sozakonca. Tudi o hvaležnosti in potrpežljivosti.

Radio Ognjišče

vzgojaduhovnost

Spominjamo se

VEČ ...|29. 10. 2025
Spominjamo se dne 29. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 29. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Duhovna misel

VEČ ...|29. 10. 2025
Molitev za atomsko dobo

Dragi gospod, prebudi ljudi na zemlji in njihove voditelje, da bodo spoznali nespamet tekme v jedrskem oboroževanju. Danes objokujemo mrtve v ...

Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Molitev za atomsko dobo

Dragi gospod, prebudi ljudi na zemlji in njihove voditelje, da bodo spoznali nespamet tekme v jedrskem oboroževanju. Danes objokujemo mrtve v ...

Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|29. 10. 2025
Častitljivi del dne 29. 10.

Molili so radijski sodelavci. Molitev je vodil Franci Trstenjak.

Častitljivi del dne 29. 10.

Molili so radijski sodelavci. Molitev je vodil Franci Trstenjak.

Radio Ognjišče

Svetnik dneva

VEČ ...|29. 10. 2025
Narcis