Pandemija in vojna imata še posebej velike posledice na prebivalstvo v državah v razvoju. Obenem je Sklad Združenih narodov za otroke opozoril, da na območju Afriškega roga in Sahela drastično primanjkuje vode in hrane. O težkih humanitarnih razmerah, pa tudi upanju, ki ga tja prinaša Slovenska karitas, je v minulih dneh na obisku v Sloveniji pripovedoval katoliški duhovnik iz Kenije.
Pandemija in vojna imata še posebej velike posledice na prebivalstvo v državah v razvoju. Obenem je Sklad Združenih narodov za otroke opozoril, da na območju Afriškega roga in Sahela drastično primanjkuje vode in hrane. O težkih humanitarnih razmerah, pa tudi upanju, ki ga tja prinaša Slovenska karitas, je v minulih dneh na obisku v Sloveniji pripovedoval katoliški duhovnik iz Kenije.
V Cankarjevem domu v Ljubljani se je od petega do osmega julija odvil 17. Evropski kongres psihologov (ECP)z naslovom Psihologija v središču znanosti: priložnosti in odgovornost. Organiziralo ga je Društvo psihologov Slovenije pod okriljem Evropske zveze psihologov (EFPA) ter ob podpori treh slovenskih univerz (Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru in Univerze na Primorskem) ter Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Sodelovali so psihologi in strokovnjaki sorodnih področij iz vsega sveta. Cilj ECP 2022 je bil zagotoviti prostor, v katerem je mogoče pregledati bogastvo raziskovalnih izsledkov, strokovnih praks in teorij na področju psihologije, glede na priložnosti, pa tudi odgovornosti, ki jih ima psihologija kot središče znanosti v sodobnem svetu. Glede na raznoliko kulturno ozadje, pomanjkanje socialne in gospodarske varnosti, podnebno krizo in težave z duševnim zdravjem, ki jih je nedavno prinesla pandemija COVID-19, prispevki psihologije za naše družbeno okolje še nikoli niso bili pomembnejši. Pogovarjali smo se z dr. Mojco Juriševič, predsednico znanstveno-programskega odbora.
V Cankarjevem domu v Ljubljani se je od petega do osmega julija odvil 17. Evropski kongres psihologov (ECP)z naslovom Psihologija v središču znanosti: priložnosti in odgovornost. Organiziralo ga je Društvo psihologov Slovenije pod okriljem Evropske zveze psihologov (EFPA) ter ob podpori treh slovenskih univerz (Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru in Univerze na Primorskem) ter Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Sodelovali so psihologi in strokovnjaki sorodnih področij iz vsega sveta. Cilj ECP 2022 je bil zagotoviti prostor, v katerem je mogoče pregledati bogastvo raziskovalnih izsledkov, strokovnih praks in teorij na področju psihologije, glede na priložnosti, pa tudi odgovornosti, ki jih ima psihologija kot središče znanosti v sodobnem svetu. Glede na raznoliko kulturno ozadje, pomanjkanje socialne in gospodarske varnosti, podnebno krizo in težave z duševnim zdravjem, ki jih je nedavno prinesla pandemija COVID-19, prispevki psihologije za naše družbeno okolje še nikoli niso bili pomembnejši. Pogovarjali smo se z dr. Mojco Juriševič, predsednico znanstveno-programskega odbora.
Svetovna zdravstvena organizacija je pred dvema letoma razglasila pandemijo covida-19. Potrjenih je bilo več kot 446 milijonov primerov novega koronavirusa, umrlo je več kot šest milijonov ljudi. Številni deli sveta z javnozdravstvenimi ukrepi, kakršnih še ni bilo, ter izjemno hitrim razvojem in uporabo cepiva vzpostavljajo nadzor nad širitvijo okužb, pravi generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres, a hkrati opozarja, da pandemije covida-19 še ni konec. V Sloveniji so se razmere umirile do te točke, da je že sproščenih precej omejitev. Ob tej priložnosti smo nekaj vprašanj postavili vodji svetovalne skupine za covid-19, infektologinji Mateji Logar.
Svetovna zdravstvena organizacija je pred dvema letoma razglasila pandemijo covida-19. Potrjenih je bilo več kot 446 milijonov primerov novega koronavirusa, umrlo je več kot šest milijonov ljudi. Številni deli sveta z javnozdravstvenimi ukrepi, kakršnih še ni bilo, ter izjemno hitrim razvojem in uporabo cepiva vzpostavljajo nadzor nad širitvijo okužb, pravi generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres, a hkrati opozarja, da pandemije covida-19 še ni konec. V Sloveniji so se razmere umirile do te točke, da je že sproščenih precej omejitev. Ob tej priložnosti smo nekaj vprašanj postavili vodji svetovalne skupine za covid-19, infektologinji Mateji Logar.
Mirjana Furlan, prof. slovenskega jezika in primerjalne književnosti.
Dnevi okoli slovenskega kulturnega praznika naj bi bili veseli ne le za kulturo, ampak za vse ravni življenja. Primež, v katerega nas je potisnila pandemija, stiska vse bolj, zato tudi v tem letu ne bomo deležni tistega pravega kulturnega vzdušja. Nekaj pa ga le bo, zagotovo ob podelitvi Prešernovih nagrad. Letošnja lavreata sta g. Kajetan Gantar in g. Mirko Cuderman, velika človeka, ki sta omogočila Slovencem eden vpogled v zakladnico antičnega leposlovja in filozofije, drugi pa v zakladnico slovenske zborovske glasbe.
Mirjana Furlan, prof. slovenskega jezika in primerjalne književnosti.
Dnevi okoli slovenskega kulturnega praznika naj bi bili veseli ne le za kulturo, ampak za vse ravni življenja. Primež, v katerega nas je potisnila pandemija, stiska vse bolj, zato tudi v tem letu ne bomo deležni tistega pravega kulturnega vzdušja. Nekaj pa ga le bo, zagotovo ob podelitvi Prešernovih nagrad. Letošnja lavreata sta g. Kajetan Gantar in g. Mirko Cuderman, velika človeka, ki sta omogočila Slovencem eden vpogled v zakladnico antičnega leposlovja in filozofije, drugi pa v zakladnico slovenske zborovske glasbe.
Tokratno oddajo Sol in luč so napolnile misli Elizabeth Lukas in Reinhardta Wurzla, ki sta napisala knjigo z naslovom Pandemija in duševnost. Reinhardt je nekdanji bolničar reševalec in sedaj deluje kot novinar, prof. dr. Elizabeth Lukas pa je logoterapevtka in učenka Viktorja Frankla. Kot posvetilo sta zapisala besede, ki vse povedo o delu: »Knjigo posvečava vse, ki so v času svetovne krize izkazali in še izkazujejo izdatno mero poguma, razsodnosti in pripravljenosti za pomoč.« Pred časom smo predstavili prvi del knjige, tokrat pa prebiramo drugo polovico.
Tokratno oddajo Sol in luč so napolnile misli Elizabeth Lukas in Reinhardta Wurzla, ki sta napisala knjigo z naslovom Pandemija in duševnost. Reinhardt je nekdanji bolničar reševalec in sedaj deluje kot novinar, prof. dr. Elizabeth Lukas pa je logoterapevtka in učenka Viktorja Frankla. Kot posvetilo sta zapisala besede, ki vse povedo o delu: »Knjigo posvečava vse, ki so v času svetovne krize izkazali in še izkazujejo izdatno mero poguma, razsodnosti in pripravljenosti za pomoč.« Pred časom smo predstavili prvi del knjige, tokrat pa prebiramo drugo polovico.
Spregovorili smo o posledicah epidemije za družbo. Med drugim o stiskah ljudi, družbenih delitvah in nujnosti pozitivnega razmišljanja. V zvezi s slednjim je psiholog dr. Kristijan Musek Lešnik dejal, da nam pomaga ohranjati upanje, s takšnim pogledom pa lahko krizno obdobje preidemo bistveno lažje.
Spregovorili smo o posledicah epidemije za družbo. Med drugim o stiskah ljudi, družbenih delitvah in nujnosti pozitivnega razmišljanja. V zvezi s slednjim je psiholog dr. Kristijan Musek Lešnik dejal, da nam pomaga ohranjati upanje, s takšnim pogledom pa lahko krizno obdobje preidemo bistveno lažje.
Gre za iskreno izpoved o iskanju pravega veselja. Naš gost je bil duhovni pomočnik v Senožečah Pavel Kodelja, ki pravi, da pot svetosti nujno vključuje odločitev - v vsakem trenutku iz dneva v dan. Spregovoril je tudi o sprejemanju vsega, kar je zanj pripravil Bog, tudi o sprejemanju svoje bolezni, ob kateri se zaveda, da je vsak dan podarjen.
Viktor Blažič je bil avtor s pristranskimi poročili o Bližnjem vzhodu, ki so razkrila manipulacije v medijih med Jom Kipursko vojno leta 1973. Kljub cenzuri je vztrajal pri objavljanju resnice, kar je sprožilo konflikt z vodstvom uredništva.
Gostili smo zdravnico in terapevtko Sanjo Rozman, ki je napisala več knjig, zadnjo, z naslovom Ujetniki preteklosti, prav pred kratkim.
V oddaji Pogovor o smo spregovorili o katoliškem šolstvu. Z gosti smo se dotaknili njegovega pomena za družbo in Cerkev, razlik v primerjavi z javnim šolstvom in izzivov s katerimi so soočeni zasebni izobraževalni zavodi. Gostje so bili: direktor Zavoda sv. Stanislava Anton Česen, direktor Zavoda sv. Frančiška Saleškega Peter Polc, ravnatelj Škofijske gimnazije Vipava Vladimir Anžel in ravnatelj Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška Samo Repolusk.
Brat Štefan Kožuh je drugi misijonski nagovor pripravil v Porcijunkuli, ki stoji v cerkvi sv. Marije Angelske pri Assisiju. Razmišljal je o moči Božje besede. Ko Jezus zagotovi, da bo z nami do konca časa, ostaja z nami na različne načine, vključno z besedo in zakramenti, je dejal. Ob sklepu misijonskega nagovora je nakazal, na kakšen način naj se lotimo branja Svetega pisma.
Štiridesetdnevni čas po razposajenem in norčavem pustu do velike noči ljudem prinaša post, čas odrekanja, premišljevanja in molitve. Čas ko se življenje nagne k skromnosti, umirjenosti in tišini. V sklopu letošnjega radijskega misijona smo za tokratno uro, namenjene slovenski ljudski glasbi, izbrali nabožne, pripovedne in postne pesmi, vezane na predvelikonočni čas.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
V Galeriji Družina v Ljubljani prav v teh trenutkih poteka zaprtje razstave Vincenca Gotthardta Na robu barve, avtor bere iz svojega romana Na drugem koncu sveta, za glasbeno spremljavo skrbi Ljubljanski trio. Še do 6. aprila bo v Ljubljani na ogled razstava slikarja in fotografa z avstrijske Koroške Karla Vouka Skrito in razkrito, in sicer v Galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov in v Video galeriji KLET. V prvem delu so predstavljene antropomorfne maske, ki jih ustvarja iz kartonske embalaže, v drugem kratki film Narava_Narava. Nocoj pa bodo v okviru tradicionalnih ponedeljkovih večerov Društva slovenskih izobražencev v Trstu v Peterlinovi dvorani predvajali dokumentarni film Dušana Moravca o Dušanu Jelinčiču Tržaške prikazni. Po filmu se bo s tržaškim pisateljem in alpinistom pogovarjal scenarist Robi Šabec.