Sveta maša
Sv. mašo je daroval p. Edvard kovač, petje je vodil Anže Kuharič, z orglami pa je petje pospremil Matija Korčanin.
Sveta maša
Sv. mašo je daroval p. Edvard kovač, petje je vodil Anže Kuharič, z orglami pa je petje pospremil Matija Korčanin.
Sveta maša
Maševal je p. Edvard Kovač, pela Ema Judita Kolšek, orglal pa Matija Korčanin.
Sveta maša
Maševal je p. Edvard Kovač, pela Ema Judita Kolšek, orglal pa Matija Korčanin.
Sveta maša
Maševal je p. Edvard Kovač, pela Ema Judita Kolšek, orglal pa Matej Burger.
Sveta maša
Maševal je p. Edvard Kovač, pela Ema Judita Kolšek, orglal pa Matej Burger.
Sveta maša
Maševal je p. Edvard Kovač, pela Ema Judita Kolšek, orglal pa Matjaž Barbo.
Sveta maša
Maševal je p. Edvard Kovač, pela Ema Judita Kolšek, orglal pa Matjaž Barbo.
Sveta maša
Maševal je p. Edvard Kovač, petje je vodila Ema Judita Kolšek, orgle Matej Burger.
Sveta maša
Maševal je p. Edvard Kovač, petje je vodila Ema Judita Kolšek, orgle Matej Burger.
Sveta maša
Na praznik Gospodovega oznanjenja je sveto mašo daroval p. Edvard Kovač. Pel je ŽPZ p. Hugolina Sattnerja, ki ga je z orglami spremljala Polona Gantar.
Sveta maša
Na praznik Gospodovega oznanjenja je sveto mašo daroval p. Edvard Kovač. Pel je ŽPZ p. Hugolina Sattnerja, ki ga je z orglami spremljala Polona Gantar.
Sveta maša
Maševal je p. Edvard Kovač, petje je vodil Aljaž Košič, orgle Matej Burger.
Sveta maša
Maševal je p. Edvard Kovač, petje je vodil Aljaž Košič, orgle Matej Burger.
Sveta maša
Somaševala sta p. Edvard Kovač in p. Pavle Jakop. Pel je Aljaž Košič, na orgle je igral Matija Korčanin.
Sveta maša
Somaševala sta p. Edvard Kovač in p. Pavle Jakop. Pel je Aljaž Košič, na orgle je igral Matija Korčanin.
Duhovna misel
V prvem okvirčku stripa je narisan mož s psom in ob njem hodi žena. Mož poriva pred seboj otroški voziček, medtem ko žena ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Spoznanje več, predsodek manj
Gostili smo dr. Janeza Juhanta in dr. Andreja Marka Pozniča. Posvetili smo se iskanju Petrovega naslednika in izzivom v Cerkvi nasploh. V domovini nas medtem čaka referendum o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke v kulturi, spregovorili smo tudi o nekaterih drugih potezah vlade.
Naš pogled
Maja Morela je v komentar vpletla svoj pogled na odzive širše javnosti ob smrti papeža Frančiška. In njegovo pozornost do nebeške Matere Marije vzela kot iztočnico za zapis o marijinem mesecu, ki se počasi začenja.
Svetovalnica
Pljučna hipertenzija svojih bolnikov ne izbira glede na starost in spol. Gre za bolezen, ki prizadene pljuča in srce. Nastane lahko zaradi številnih vzrokov, vsem pa je skupno, da vodijo do zoženja ali zamašitve pljučnih arterij. Kdaj pomisliti na to, da gre lahko za pljučno hipertenzijo in kakšne so možnosti zdravljenja? Naša gostja je bila specialistka interne medicine dr. Polona Mlakar
Komentar tedna
Skrajni čas je, da demokratična Slovenija, naslednica totalitarne države, opravi državniško dolžnost in rehabilitira nedolžne žrtve tega nasilja, kot je večina Evrope rehabilitirala žrtve fašizma, komunizma in nacizma. Dostojno je treba pokopati mrtve, označiti krivce in uresničiti demokratične standarde, ki so pogoj za spravo, kot so naša društva zapisala v Izjavi 1945 z naslovom »Edinost sreča sprava, k nam naj nazaj se vrnejo«.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Doživetja narave
Predstavili smo interaktivni zemljevid svetoletnih poti, namenjen romarjem pri načrtovanju svojih poti v Svetem letu. V romarskem utripu smo nadaljevali, saj je bila naša gostja novoizvoljena predsednica Društva prijateljev poti Sv. Jakoba Andreja Grahek, pridružila se ji je članica društva Franceska Žumer. Dvojni jubilej - letos mineva 25 let od ustanovitve društva in blagoslova Šentjakobske poti - bodo obeležili s skupnim romanjem 17. maja.
Kulturni utrinki
Tokrat smo povabili na klavirski recital ob zaključku glasbenega šolanja pianistke Klare Kolonič v Zavodu svetega Stanislava.
Komentar tedna
Skrajni čas je, da demokratična Slovenija, naslednica totalitarne države, opravi državniško dolžnost in rehabilitira nedolžne žrtve tega nasilja, kot je večina Evrope rehabilitirala žrtve fašizma, komunizma in nacizma. Dostojno je treba pokopati mrtve, označiti krivce in uresničiti demokratične standarde, ki so pogoj za spravo, kot so naša društva zapisala v Izjavi 1945 z naslovom »Edinost sreča sprava, k nam naj nazaj se vrnejo«.