Dr. Gabriel Kavčič: Zmote, ki jih o konklavu prodajajo mediji in šovbiznis

… izgubili smo občutek za svetost dogodka. Konklave ni politična igrica, ampak težka preizkušnja, ki doleti izbranega. Od tega se pričakuje, da bo izpolnil to, kar je kot duhovnik nekoč obljubil: da bo v pokorščini sprejel eno najtežjih možnih služb. Že ko škof prestavi duhovnika, je po človeški plati lahko zelo težko. Podobno verjetno takrat, ko je nekdo imenovan za škofa in s tem obsojen, da bo za pljuvanje na voljo prav vsakomur. Koliko težja mora biti šele odločitev, da do konca življenja sprejmeš takšno imenovanje na konklavu ...

Utrip dneva dne 5. 5.

• Še zadnje priprave na konklave: kongregacije kardinalov, urejanje hiše sv. Marte in Sikstinske kapele.
• Škof Štumpf med mašo za pokojnega papeža: Frančišek je ostal med čredo kot preprost pastir;
• Prvič objavljen tudi intervju s svetim očetom o tem, kako je videl vlogo Petrovega naslednika.
• Od jutri do četrtka predčasno glasovanje na referendumu o dodatku k pokojninam;
• Jančič: Zaskrbljujoče je, da največji mediji z veseljem sodelujejo v igri podrejanja vladi. 
• Jutri začetek letošnje mature, dijaki pišejo esej iz materinščine.
• Izrael pripravlja novo obsežno kopensko ofenzivo na Gazo.
• Mednarodni dan babic: najlepša nagrada je uspešen porod in srečna starša.
• Tenis: Najuspešnejši teden Kaje Juvan po vrnitvi na turnejo prinesel skok za 159 mest na lestvici WTA.
• Vreme: oblačno z občasnimi krajevnimi padavinami bo tudi v prihodnjih dneh.

Utrip dneva dne 30. 4.

• Manfred Weber znova izvoljen za predsednika Evropske ljudske stranke, ta je v resoluciji kritična do stanja v sodstvu in medijih v Sloveniji.
• P. Branko Cestnik:  Naša levica je retorična. Ima polna usta socialne pravičnosti, a živi nadstandard.
• V Združenju občin opozarjajo, da povprečnina ne zadostuje za pokritje vseh povečanih stroškov.
• Pred 133 kardinali so volitve novega papeža. Kar 108 jih je imenoval papež Frančišek.
• Minilo je 100 dni drugega mandata ameriškega predsednika Trumpa. Kaj so prinesli?
• Vreme: Praznični dnevi bodo jasni in topli.

Utrip dneva dne 3. 4.

• Združene države Amerike napovedale carine na ves uvoz, Evropska unija napovedala odločen odziv.
• Ekonomist Lahovnik opozarja, da s carinsko vojno izgubljamo vsi. Breme bo na potrošnikih.
• Zdravniški sindikat Fides napovedal vložitev zahteve za ustavno presojo zakona o zdravstveni dejavnosti.
• Vlada prihaja v javnost prišla še z reformo visokega šolstva, ključne spremembe na področju financiranja in organizacije.
• Zakon o medijih je glede na opozorila problematičen zaradi prevelike moči Agencije za komunikacijska omrežja, visokih glob in ogrožanja svobode govora.
• Zunanji ministri članic NATA na zasedanju predvsem o krepitvi obrambnih izdatkv.
• Vreme: Danes in jutri bo precej jasno z zmerno oblačnostjo.
• V drugem krogu volitev za rektorja ljubljanske univerze se bosta pomerila Majdič in Mlinarič Raščanova.
• Civilna iniciativa za pokop žrtev pobojev s Trnovsko-Banjške planote pod Sveto Goro.
• ŠPORT: V polfinalu nogometnega pokala že Koper, Celje in Bravo, danes še tekma med Olimpijo in Beltinci.

Marko Juhant: Življenje v dvoje

Marko Juhant, specialni pedagog, avtor številnih zelo branih in odmevnih knjig ter predavanj je bil sogovornik zadnje marčevske oddaje. Ne videvamo ga več tako pogosto v medijih in na drugih javnih nastopih, saj je svojo redno poklicno pot sklenil, z vstopom v pokoj pa se bolj posvetil družini ter številnim hobijem, ki jih ima. Bogate izkušnje na področjih vzgoje in medsebojnega sobivanja podeli le vsake toliko. Seveda pa je njegovo znanje dostopno in vedno na voljo v številnih publikacijah ter ostalih medijskih objavah. 

Mozaik dneva dne 12. 3.

• Levica s kazensko ovadbo zoper SDS, razlog so plakati, ki vabijo k podpori referendumu.
• Kakšna bo usoda zakona o medijih? Koalicija je potegnila zavoro, Asta Vrečko vztraja.
• Pogovor z duhovnikom Andrejem Markom Pozničem o kristjanofobiji.
• 100 dni Evropske komisije – odziv Tonina, Joveve in Prebiliča.
• Vreme: jutri oblačno in vetrovno, a brez padavin.

Erika Ašič: Pod pritiskom družbe ali na svojih nogah?

Slovenski pedagog dr. Franc Pediček, ki je med drugo svetovno vojno in po njej doživel tudi grozote taborišč, je po vojni pri dr. Gogali doštudiral pedagogiko in postal ugleden profesor, predavatelj, znanstvenik, v slovenskih šolah je vzpostavil svetovalno službo ter napisal vrsto knjig o vzgoji. Toda leta 1971 je po svojem nagovoru na 2. posvetu slovenskih pedagogov na Bledu močno trčil ob režim tedanje komunistične oblasti. Ni se strinjal s tem, da bi sistem vzgoje in izobraževanja oblikoval človeka po meri in potrebah družbe. Njegova smer je bila spoštovanje človekovega dostojanstva, njegove edinstvene in celostne osebnosti, ustvarjalnosti in odgovornosti. Od tistega dne je bilo Pedičku prepovedano pisanje in predavateljsko delo, dobil je lahko le obrobne službe. Znašel se je v močnem konfliktu med stroko in politiko, kar je bilo takrat nevarno. Odtlej je bil nadzorovan in zasledovan. To so izkusili tudi mnogi drugi. Režimsko oblikovanje otrok in mladih po meri družbe se je še okrepilo in bilo močno prisotno vsaj do konca osemdesetih let.  

Zdi se, kot da je v sedanjem času nadzor nad oblikovanjem mladih in nad delovanjem odraslih ostal in se v času trenutne vlade še okrepil; le izvajalci so (formalno) drugi – namesto komunistične partije ga izvajajo leve nevladne in politične organizacije. S pomočjo Sorosevega, ameriškega in evropskega financiranja so v uničevanje človekovega dostojanstva, družine, vrednot in načela zdrave pameti usmerjene pravne službe, sodobni mediji, politika, literatura, kultura, vplivneži, marsikje pa tudi vsebine in načini dela v vrtcih in šolah.  

Nekdo se je odločil, da bodo za manjvredne označeni tisti, ki niso simpatizerji posiljevanja s teorijo spolov in ki so proti spreminjanju spola otrok in mladih. Nekdo se je spomnil, da so električni avtomobili okolju prijazni, čeprav nam ni razkril celotnega vpliva na okolje in ne vemo, kam bomo na primer z njihovimi odpadnimi baterijami. Prepričujejo nas, da so krave bolj škodljive za ozračje kot letala. Nekdo se je odločil, da moramo ilegalnim migrantom na široko odpreti vrata in jim nuditi vse ugodnosti, toda bognedaj, da nas med vožnjo zaloti policija dan po tem, ko nam je preteklo vozniško dovoljenje, ali da kak dan zamudimo s plačilom položnice. Dekleta so bombardirana s posnetki vedno lepih in srečnih vplivnic, kar jim daje občutek, da niso dovolj lepa, dovolj vitka in da njihove ustnice, nos ali zadnjica potrebujejo popravilo. Nekomu ni všeč, da vsakdo pove, kar misli, zato je uveljavil pojem sovražnega govora in mnenja, s katerimi se ne strinja, označil kar za fašizem. Vsebinske razprave so nezaželene, logika je postala nesprejemljiva, oblika je prevladala nad vsebino, politična korektnost nad resnico. In ko nam zdrava pamet pravi, da gredo stvari vedno bolj narobe, nas prepričujejo, da je z našo pametjo nekaj hudo narobe, da je vse to za nas dobro, da tako ščitimo človekove pravice in da nam to omogoča boljšo prihodnost. 

Spet je družba tista, ki oblikuje posameznika po svoji meri. Redki imajo sposobnost, znanje in moč, da izstopajo iz tega vzorca. Zlahka najdemo vzporednice s Pedičkovim časom, ko sta vladala enoumje in nadzor. Rešili smo se enega nadzora in prešli pod drugega, učinek pa je isti. Za tistega, ki se tem (zmedenim) globalističnim načelom postavi po robu, se že najde nek način, da je utišan. Zanemarili smo vrednost in edinstvenost posameznika. Ne zanimajo nas človekova notranjost, njegova ustvarjalnost, talenti in potencial za doprinos k skupnosti, njegove vrednote.  

Kako zelo so nas Evropejce navadili na leporečenje in vedno bolj zgrešene vrednote, priča odziv na nagovor ameriškega podpredsednika J. D. Vancea. Govoril je o pomenu vrednot, ki smo jih poteptali, ter o pomenu tega, da vsakdo svobodno pove svoje stališče. Poudaril je, kako pomembno je prisluhniti vsakomur, četudi se z njim ne strinjamo. Med drugim je dejal: »Izkazalo se je, da ne morete enostavno zahtevati inovativnosti ali ustvarjalnosti, tako kot tudi ne morete prisiliti ljudi, kaj naj mislijo, kaj naj čutijo ali kaj naj verjamejo. Verjamemo, da so te stvari zagotovo povezane.« 

Priznal je, da so tudi v ZDA naredili mnogo napak na tem področju, toda očitno so se odločili spremeniti smer ne le v besedah, ampak tudi v dejanjih. V nagovoru je Vance postavil vprašanje, ki bi si ga lahko večkrat postavili vsi: »Kolikokrat moramo spremljati te strašne napake, preden spremenimo napačno smer in našo skupno civilizacijo popeljemo na nova pota?« 

Ustavitev ameriškega financiranja nevladnih organizacij, usmerjenih v globalizem, in nekaterih levih političnih strank ter s tem tovrstnih vsebin je žarek upanja za Evropo. Tudi prepoved cenzuriranja družbenih omrežij je korak v pravo smer. Če bo le Evropa in z njo Slovenija znala pravi čas odpreti prostor, v katerem se bo posameznik lahko uresničil kot edinstvena, neponovljiva celostna osebnost ter odgovorno zaživel svojo ustvarjalnost. K temu lahko pomaga tudi vsakdo izmed nas – najprej v vsakodnevnem odločanju, da prisluhnemo sebi in sočloveku, sledimo logiki in zdravemu razumu ter da se, ko bo čas, pravilno odločimo na volitvah. 

ZDA s Trumpom dobivajo nov pospešek; končna podoba še nejasna.

V oddaji s prof. dr. Ernestom Petričem tokrat o nekaterih napovedih in odločitvah ameriškega predsednika Trumpa: od carin, s katerimi želi uravnotežiti trgovinsko izmenjavo, prek izjav o Grenlandiji, Panamskem prekopu in Gazi, do odnosa z Ukrajino, kjer želi pomoč povezati s pogodbo o uporabi redkih kovin in razlogih za ukinitev Agencije ZDA za mednarodni razvoj. Od domačih tem pa o iskanju primernih kandidatov za odgovorne položaje kot sta varuh človekovih pravic in guverner državne banke, prek predloga zakona o medijih, do praznika kulture z letošnjim odprtjem Evropske prestolnice kulture.