Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Fantovski krščanski pop in dekliški nežni glasovi

Spoznavali smo svežo glasbo mlajših krščanskih pop glasbenikov Coltona Dixona in Austina Frencha, z nežnejšimi ritmi pa sta nas nagovarjali Ellie Button in argentinska pevka Athenas.

V oddaji smo slišali: Alex Centa - Marija Devica, Colton Dixon - Miracles, Austin French - Freedom Hymn, Austin French - Wake Up Sleeper, Ellie Button - My Beautiful Child, Athenas (feat. Nico Cabrera) - Pieta (Dulce Madre).

Marija Priprošnjica

Ker je maj Marijin mesec, smo oddajo posvetili liku Marije, naše priprošnjice pri Jezusu.

Marija Pomočnica kristjanov

Koroška

Marija Lah je predstavila Koroško, deželo raznolikih obrazov. Od kulinarike, obrti, starih mestnih ulic ter stavb.

Marija in Jožef morata oditi

Polonina sestrica Lučka je v šoli dobila novo sošolko. Ime ji je Rahela in prihaja iz Sirije. V šoli so deklico lepo sprejeli, nekateri pa so se iz nje norčevali.

Smučanje

Marija res dela čudeže. Med zimskimi počitnicami je šla Polonina družina na smučanje v Kranjsko Goro. Obiskali so tudi Svete Višarje, kjer sta očka in mami nekoč prosila Marijo, da bi se jima rodili otroci. Družino je razveselila lepa novica!

Posnetek svete maše iz mariborske stolnice

Iz mariborske stolnice svetega Janeza Krstnika smo na peto velikonočno nedeljo prenašali posnetek svete maše, ki jo je ob somaševanju stolnih duhovnikov daroval mariborski nadškof Alojzij Cvikl. Pri maši so pele sestre Kovačevič, na klavirju jih je spremljala Marija Sedej.

Marija pomaga

Žana je na svoje prvo srečanje z Marijo pri Polonini družini pripeljala tudi mamico. Žana je resno vzela Polonine besede, da lahko Marijo prosi kar koli in ji bo pomagala. Imela je zahtevno željo, a Marija je dobrega srca.

Sv. Marija Terezija Gerhadinger

Marija pride k nam na obisk

Po hišah roma Marijin kip. Marija romarica je prišla tudi k našim junakom. Polona je k molitvi povabila še svoji sošolki Lano in Žano. Žana še nikoli ni videla Marije …

Marija dobi obisk

Polonina mami rada obišče Marijo. Ponavadi gre na Brezje. Tam se z Marijo pogovarja, ji zaupa vse skrite in manj skrite želje srca in ji v varstvo izroči vse, ki jih ima rade. In to res pomaga. Marija ji tudi odgovori.

Marija, mlada deklica

»Kakšni časi so bili takrat, ko je Marija še živela na zemlji?« je zanimalo Lučko. »In kakšna je bila Marija kot oseba? Prav rada bi jo poznala v tistih časih.« Lučkine misli o Mariji so starše in stare starše napeljale na pogovor o spoštovanju starejših.

Marijin rojstni dan

Veste, da Marija pomaga tudi v šoli? Polonin brat Maks je pri angleščini dobil dva »cveka« in vedel je, da se bo moral zelo potruditi, če bo želel popraviti oceno. Babica ga je spomnila, naj za pomoč prosi tudi Marijo. Na dan testa je s seboj vzel Marijino podobico …

Bela nedelja - prenos posnetka svete maši iz mariborske stolnice

Na Belo nedeljo smo prenašali posnetek svete maše iz mariborske stolnice, ki jo je daroval nadškof msgr. Alojzij Cvikl. Bogoslužje je s petjem in igranjem spremljala Marija Sedej. Za prenos posnetka je poskrbela ekipa RTV Slovenija.

Sv. Julija Marija Roza Billiart

Dati vse

Tedaj je Marija vzela funt dragocenega dišavnega olja iz pristne narde, mazilila Jezusu noge in mu noge obrisala s svojimi lasmi.

Svetovalnica: Marija Krebelj

V Svetovalnici je bila z nami Marija Krebelj, sestra v Skupnosti Emanuel. O Ljubezni, pisano z veliko začetnico, je tekla beseda.

Misijonska svetovalnica: Marija Krebelj

V misijonski svetovalnici je bila z nami Marija Krebelj, sestra v Skupnosti Emanuel. O Ljubezni, pisano z veliko začetnico, je tekla beseda.

Svetnik dneva

p. Andraž Arko - Biti kot Marija

Danes je lep dan! Danes je vaš dan, naše drage mame! Danes je zelo poseben dan tudi zato, ker prvič obhajamo materinski dan, ko ne moremo prinesti šopka, objeti in se zahvaliti mami – ker zaradi karantene tega preprosto ne moremo in ne smemo. Ampak to ne pomeni, da je voščilo kaj manj od srca – mogoče celo še bolj.

p. Andraž Arko - Biti kot Marija

Danes je lep dan! Danes je vaš dan, naše drage mame! Danes je zelo poseben dan tudi zato, ker prvič obhajamo materinski dan, ko ne moremo prinesti šopka, objeti in se zahvaliti mami – ker zaradi karantene tega preprosto ne moremo in ne smemo. Ampak to ne pomeni, da je voščilo kaj manj od srca – mogoče celo še bolj.

Gospodovo oznanjenje

Na današnji dan praznujemo obisk nadangela Gabrijela pri Devici Mariji v Nazaretu.O tem velikem trenutku sv. Bernard razmišlja: Vsa nebesa so trepetaje čakala na Marijin odgovor ali bo pristala na Božjo ponudbo.Duhovni nagovor je pripravil novomeški škof Andrej Glavan.

Na novo pot

V šestem mesecu je Bog poslal angela Gabriela v galilejsko mesto, ki se imenuje Nazaret, k devici, zaročeni z možem, ki mu je bilo ime Jožef, iz Davidove hiše, in devici je bilo ime Marija. In vstopil je k njej in rekel: Pozdravljena, milosti polna, Gospod je s teboj! Pri teh besedah se je vznemirila in premišljevala, kaj naj pomeni ta pozdrav. (Lk 1, 26 – 29)

Svetnik dneva

Laufarija

Kurentovanje, Fašenk, Godlarji, Šelmarija, Hojlarija ali Laufarija? O dogajanju slednjega v Cerknem je govoril Miha Bavcon.

Predstavitev treh šmarničnih pesmi in Brucknerjeva mašo v d-molu.

Predstavili smo še zadnje šmarnične pesmi iz Cerkvene ljudske pesmarice (O, Marija, ti cvetlica; Vse prepeva; Zbogom dans, Marija pravi), v drugem delu pa poslušali mašo v d-molu Antona Brucknerja .

Pridiga škofa Petra Štumpfa ob godu lurške Matere Božje na Brezjah ob svetovnem dnevu bolnikov

Spoštovani bratje frančiškani, sobratje duhovniki, dragi preskušani bratje in sestre, dragi romarji.Na vse vas kličem nadangelov pozdrav nebeški Materi Mariji: »Ave«. Bodite pozdravljeni in blagoslovljeni. Bodite tudi ozdravljeni v vseh vaših mislih in tegobah, v boleznih in trpljenju. Tudi danes se v molitvah in daritvi svete maše, v duhovni povezanosti v družino Božjih otrok, iz Lurda prenaša pozdrav »Ave«, tudi sem na Brezje. V Lurdu bolniki, tudi na Brezjah bolniki – ena velikanska nepretrgana veriga povezanosti neštetih trpečih ljudi okoli Marije, ki jo slavijo: Ave, Ave Marija. Ko se je nebeška Mati Marija 11. februarja 1858, v Lurdu sklonila do deklice Bernardke, se je sklonila do vsega človeštva. Prišla je s tolažbo in pomočjo. Stiske in trpljenje na tem svetu nikdar ne pojenjajo in nikoli ne bodo pojenjali. V kakršnem koli obdobju živimo, v pomanjkanju ali v blagostanju, stiske in trpljenja ne moremo odpraviti. To dvoje je namreč zarezano v dušo in telo vsakega človeka. Stiske in trpljenje sta naša nadležna spremljevalca od rojstva do smrti. Človeštvo vlaga ogromna sredstva in napore za odpravo ali pa vsaj za lajšanje teh dveh nadležnih in težavnih spremljevalcev. Ko si znanost nadeja, da napreduje pri iskanju rešitev, se že nakazujejo nove stiske in trpljenje. Vedno znova se namreč pojavljajo v novih oblikah: včasih kolera in španska gripa, danes rak, aids, nove oblike gripe in pljučnice, odporne na do sedaj znane antibiotike…Vsako leto bolj se bojimo zime, ker več ne vemo, kakšno novo bolezensko nadlogo nam bo prinesla. Ob pojavih novih bolezni pa se širijo strahovi, nezaupanja, panika, in kot vedno, tudi finančna špekuliranja. Zaradi takšnega stanja zopet najbolj trpijo tisti, ki se itak že leta in leta borijo z boleznijo ali invalidnostjo. Njihova medicinska obravnava je nemalokrat porinjena v drugi plan ali pa v dolge čakalne vrste. Stiska in trpljenje s seboj vedno prinašata dih smrti. Ta dih je strašen. Grozi pred popolnim uničenjem človeka. Grozna so občutja hladnosti groba in razpadanja. Ta občutja človeka osamijo od življenja in upanja in ga mnogokrat tirajo v popolni obup. Iz tega se poraja želja, da bi čim prej ubežali pred takšnimi občutji. Nekateri zato izberejo smrt po lastni roki ali pa evtanazijo. Za njih je padec v neobstoj lažji kot pa živeti s stisko in trpljenjem. S tako odločitvijo pa hote ali nehote Bogu pokažejo, da se ne strinjajo z njegovim načrtom o njihovem življenju. Vsekakor je bolezensko stanje človeštva nekaj, kar zdaleč presega njegove zmožnosti dojemanja in reševanja iz tega žalostnega stanja. Še vedno ostajamo brez odgovorov na stiske in trpljenje. Teh odgovor namreč v tem življenju nikoli ne bomo dobili. Tudi nam jih Bog ne daje v takšni obliki, da bi jih lahko vsi razumeli. Zato si je Kristus brez obotavljanja na svojo Božjo in človeško naravo naložil svoje trpljenje in trpljenje vseh ljudi. V tem ni samo solidaren z nami, temveč nam pove, kdo je Bog Oče. V srcu Boga Očeta imajo svoje domovališče vse človeške stiske in trpljenje. Zato je med nas poslal svojega Sina, da bi nam to povedal in da bi nam razodel Očetovo bližino najprej v svoji osebni stiski in trpljenju. »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11, 28). Papež Frančišek to Kristusovo povabilo nam vsem postavi v središče svoje letošnje poslanice za letošnji Dan bolnikov. Papež nas opogumlja. V Kristusovih besedah »pridite k meni« vidi obljubo okrepitve in počitka. Kristus nam ponuja svoje usmiljenje in tolažbo, skratka sebe tolažečega. Jezus gleda ranjeno človeškost. Ima oči, ki vidijo, ki opazijo, saj gledajo v globino, ne begajo v ravnodušnosti, ampak se ustavijo in sprejmejo celotnega človeka, vsakega človeka v njegovem zdravstvenem stanju, ne da bi zavrgle kogarkoli, ampak vabijo vsakega, da naj vstopi v njegovo življenje, kjer bo začutil njegovo nežnost. Kristus sam je namreč postal šibek in je izkusil človeško trpljenje ter od svojega Očeta prejel počitek (prim. Poslanica papeža Frančiška za 28. svetovni dan bolnikov, 2020).Kraji Marijinega prikazovanja so vedno tudi kraji počitka in nežnosti. Marija nikoli ne prihaja sama. Vedno pride z Jezusom. Tam, kjer sta Marija in njen Sin Jezus, so prisotna vsa nebesa. Tudi Lurd in Brezje sta zato kraja našega počitka in pomirjenja, ker so tukaj med nami nebesa. V Marijinih cerkvah se namreč učimo, kako biti z Bogom tudi tam, kjer se nebesa ne občutijo. Na vseh krajih človeške stiske in trpljenja je namreč možnost tudi hrepenenje po Bogu. Takšni kraji so recimo tudi bolnišnice. Danes teden smo se poslovili od mojega dragega očeta Jožefa. Bil je dober oče. Rad ga imam. Mnogo svojih dni je na stara leta preživljal v bolnišnici. Tako tudi tri tedne pred smrtjo. Kljub bolezni ni miroval. Svoje sobolnike je vabil, spodbujal in hrabril, naj tudi oni gredo k Jezusu po počitek in obhajajo zakrament sv. spovedi, bolniškega maziljenja ter prejmejo Jezusa pri sv. obhajilu. Pri tem je bil nadvse prepričljiv in mnogi so mu sledili. Še tri tedne pred smrtjo sem mu skoraj vsak dan v sveti hostiji prinašal Jezusa, da ga je krepil. Dejal mi je, da mu Jezus zelo pomaga in ga tolaži. V bolnišnici je postal pravi izvedenec za življenje z Jezusom v stiski in v trpljenju ter končno za umiranje z Jezusom. Nikdar mi ni povedal, da ga je strah smrti, ker ga res ni bilo strah. Vedel je, da v svojem hrepenenju po Jezusu nikdar ne bo razočaran. Prag smrti je prestopil spokojno, z nasmehom na obrazu, ker je dočakal počitek v nebesih. Po očetovi smrti me najbolj tolaži, da ga imam rad. Nikdar ga nisem sramotil, nikdar mu nisem izrekel žaljive besede. Ko sem ga na koncu vprašal, če me ima kaj rad, je tiho dejal: Ja. To je bila njegova zadnja beseda ne tem svetu. Letos 1. oktobra bi skupaj z mojo mamo obhajala 60 – letnico poroke. Takoj po poroki sta takrat za en dan poromala sem na Brezje. Mariji sta priporočila v varstvo njun zakon in družino, ki sta si jo ustanovila. Jezus nas danes po evangeljski besedi opominjs, da nikdar ne smemo očeta in matere prinašati okrog, pa četudi gre za tako svete reči. Na njun račun se ne smemo okoriščati. Tega si niti Bog ne želi zase. Darovi za Boga ne smejo iti na račun očeta in matere, da bi onadva zato trpela škodo ali pomanjkanje (prim. Mr 7, 1-13). Darovi, namenjeni očetu ali materi so namenjeni samemu Bogu. Kdor pozna življenje sv. Bernardke, vidkinje iz Lurda, pozna, v kakšnem odnosu je bila Bernardka do svojih staršev, ki so sicer bili zanjo precej težavni, predvsem oče. Vendar se Bernardka nikdar ni pregrešila proti svojim staršem. Do njih je negovala spoštovanje in ljubezen. V odnosu do staršev se namreč določamo, kdo in kaj smo pred Bogom. Če smo vredni svojih staršev, smo vredni Boga in zato tudi njegovih milostnih darov. O starših se nikdar ne sprašujemo ali so vredni naše ljubezni ali pa je niso vredni. Kakršnikoli so že starši, nam pomenijo Božjo voljo, da smo in da živimo. Od tukaj naprej se potem dogaja vse, kar v našem življenju doživimo – tudi naše dojemanje stiske in trpljenja, kakor tudi soočanje z našimi boleznimi in boleznimi drugih. Starši so namreč tisto svetišče, kjer se Bog razodeva in proslavlja nam in tistim, ki nas poznajo. Čeprav je kralj Salomon zgradil Božji tempelj na zemlji, je vedel, da Boga ni mogoče zaobjeti na enem kraju, v samo enem svetišču. In vseeno je prosil, naj ga Bog sliši v tem templju, ki ga je spominjal na očeta Davida. Prav oče mu je namreč naročil in za to vse tudi pripravil, naj po njegovi smrti sezida Božji tempelj. Bog je Salomonu zato dal silno modrost, da je kot kralj pravilno ravnal (prim. 1 Kr 8, 22-23.27-30). Lurd, Brezje, Fatima, Medžugorje in mnogi drugi kraji Marijine prisotnosti so mnogokrat tudi spomin na naše starše, ki so že pred nami ali pa celo skupaj z nami romali na te kraje. Tako so nas utrjevali v pobožnosti do nebeške Matere Marije. Želim vam in sebi, dragi bolniki, romarji, bratje in sestre, da si danes tukaj na Brezjah nekoliko odpočijemo pri Jezusu in Mariji in s tako tudi nekoliko potolažimo in opogumimo, da gremo naprej, kljub stiskam in trpljenju. Skupaj z nami naj vedno hodita Jezus in Marija, da bi tudi mi nekoč dosegli srečno večnost v nebesih. Msgr. Peter Štumpf, murskosoboški škof

Mat Marija Svečanska, vekomaj si slavljena

Prva februarska oddaja o ljudski glasbi je namenjena svečniškem koledovanju. Svečniško pesem so zapele Ljudske pevke iz Rogatca in Ljudske pevke s Tinja. V oddaji pa smo predvajali tudi odlomke z lanskoletnega svečniškega koledovanje Kvarteta Grče iz Dobrne in svečniških kolednikov z Vitanja.

O grožnji karantenskih organizmov

Marija Kolšek z Zavoda za gozdove Slovenije je opozorila na grožnjo, ki jo pomenijo karantenski organizmi in invazivne rastline.

Tudi letos bodo podlubniki ogrožali naše gozdove

Marija Kolšek z Zavoda za gozdove Slovenije je opozorila na grožnjo, ki jo gozdovom tudi letos pomenijo podlubniki.

Predstavitev treh Marijinih pesmi: Vsa lepa si, Marija; Zdrava, zemlje vse Gospa; Zmagala si, Devica slavna in Te Deum skladatelja Antona Brucknerja.

V oddaji O klasiki drugače predstavljamo pesmi iz ljudske pesmarice, v drugem delu pa smo tokrat slišali znameniti Te Deum skladatelja Antona Brucknerja.

Pišem z roko

Ob svetovnem dnevu izobraževanja smo z mladimi govorili o pomenu pisanja z roko. Sploh še pišejo ali le tipkajo in drsijo po ekranih? osrednja sogovornica oddaje, predsednica Društva Radi pišemo z roko, Marijana Jazbec, je dejala, da če pišemo z roko, krepimo spomin in zbranost.

Tri Marijine pesmi in Dettingenski Te Deum.

Še zadnje Marijine pesmi iz ljudske pesmarice predstavljamo v oddaji O klasiki drugače (Veš, o Marija; Veselimo se, kristjani in Za Bogom najrajši Marijo častim), v drugem delu pa smo poslušali Dettingenski Te Deum, Georga Friedricha Händla.

Alpinistka Marija Jeglič: Mene pa teh stvari ni strah

V vertikali smo se navezali s še aktualno naj alpinistko Marijo Jeglič - Meri. Kot pravi sama, v alpinizmu najbolj ceni dobro zgodbo. Pogovarjali smo se o treningu, odpravah, strahu in alpinističnem živjenju...

236. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Moje orglice – Janko Ropret, On Ne Vit PAs Sans Se Dire Adieu - Mireille Mathieu, Suze kažu sve - Ivica Šerfezi, Mladost – Berta Ambrož, Ein Junges Herz - Peter Kraus, Moviestar – Harpo, Ne boj se tega časa in Violino tzigano - Marijana Deržaj, Ich war’so gern’ bei dir - Caterina Valente, Mexican Girl – Smokie, Brez ljubezni mi živeti ni – Moni Kovačič, Everybody’s talkin’ - Nilsson …

Razlaga treh Marijinih pesmi in Tretja simfonija Camilla Saint Saënsa.

V oddaji O klasiki drugače zaključujemo z razlago Marijinih ljudskih pesmi. Tudi tokrat smo slišali tri (Ti, o Marija; Tvoje srce počastimo; Večerni zvon), v drugem delu pa poslušali še tretjo simfonijo Camilla Saint Saensa.

Predstavili smo tri Marijine pesmi iz Cerkvene ljudske pesmarice: Ti si tista, vsa prečista, Tebe, Marija, želim proslaviti in Ti krasni sončni svit.

Tudi v prvi oddaji O klasiki drugače smo predstavili tri Marijine pesmi iz Cerkvene ljudske pesmarice in poslušali še Mozartove Lavretanske litanije in skladbo Regina caeli.

234. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Srečno novo leto – Oto Pestner, Memories are made of this – Dean Martin, Felicita - Al Bano in Romina Power, Vso srečo - Alfi Nipič, La Paloma adieu – Mireille Mathieu, You are so beaufitul - Joe Cocker, How Deep Is Your Love - Bee Gees. Materin nasmeh – Pepel in kri, Ballade pour Adeline - Richard Clayderman, Ti si mi u krvi – Zdravko Čolić, Wo meine Sonne scheint – Caterina Valente, To je moj dragi dom – Rafko Irgolič, Poor Little Fool - Ricky Nelson, Tom Pillibi – Jackquelline Boyer, Zvon ljubezni – Deliali, Annie’s song – John Denver in Olivia Newton – John, Comme j’ai toujours envie d’aimer – Marc Hamilton, Najlepša hvala – Marija Ahačič Pollak, Come vorrei – Ricchi e poveri, I do I do I do – Abba, Čas beži kakor dim – Elda Viler, I’m sorry – Brenda Lee: Duga je, duga noć – Gabi Novak; Njej, ki sem jo ljubil – Edvin Fliser; Zelena leta – Tatjana Gros …

Sv. Marija

Razlaga treh Marijinih pesmi in zadnji del oratorija Mesija.

Poslušali smo razlago treh Marijinih pesmi (Sto tisoč pozdravov, Sveto je Marija tvoje ime, Še gori ljubezen) in poslušali še zadnji del oratorija Mesija Georga Friedricha Händla.

Sestri Apšner iz Gmajne v Pamečah

Sestri Apšner; Ivana Žvipelj in Marija Pohovnikar sta se predstavili kot duet Gmajnice. Ubrano, barvno usklajeno, odprto in čvrsto je njuno dvoglasje. Pesmi, nabrane na Koroškem in Savinjsko-štajerskem območju, sta zvočno dokumentirali na zgoščenko Kje s pa ptička pesem čula. Nekaj smo jih predstavili v tokratni oddaji o ljudski glasbi.

Sprejmite jo

Tiste dni je Marija vstala in hitro šla v gore, v mesto na Judovem. (Lk 1, 39)

Simpozij Milko Matičetov Padova - V spomin Marjanu Miklavcu

Pogovor z ddr, prof. Marijo Stanonik o mednarodnem znanstvem simpoziju o Milku Matičetovem v Padovi.Pred nekaj dnevi je v naročje večnega slikarja odšel kraški slikar Marjan Miklavec iz Sežane, rojen leta 1938.

232. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Ti si moja ljubezen, Ave Marija in Lastovka - Elda Viler, Alle Porte Del Sole - Gigliola Cinquetti, Glas tišine – Oto Pestner, Just when I needed you most - Randy VanWarmer, Ne vem, kaj na storim - Alenka Pinterič, Who’ll com with me – Kelly family, Et Maintenant - Gilbert Becaud, Padam, padam - Edith Piaf, Srce je cigan – Majda Sepe, La valle del eden - Nino de Angelo. Bad Moon Rising - Credence Clearwater Revival ...

Tri Marijne pesmi: O, Marija, naša ljuba mati, Pozdravljena naša nebeška kraljica, Pozdravljena, mati dobrega sveta.

V oddaji O klasiki drugače smo predstavili tri Marijine pesmi (O, Marija, naša ljuba mati, Pozdravljena naša nebeška kraljica, Pozdravljena, mati dobrega sveta) in poslušali drugi del oratorija Mesija.

Predstavitev treh Marijinih pesmi in prvi del oratorija Mesija.

Na praznik Brezmadežne je bila tudi oddaja O klasiki drugače posvečena nebeški Materi. Predstavili smo tri ljudske pesmi, O, Marija, blaga, mila, O, Marija, naša Mati in O, Marija, moje želje. V drugem delu pa smo poslušali prvi del oratorija Mesija, Georga Friedricha Händla.

Marija Burnik: Koliko dobrih mož potrbujemo

Odvisno ali vprašamo trgovca, otroka ali politika s te ali one strani.

Svetnik dneva

A le eden

Eden izmed njih pa se je vrnil, ko je videl, da je ozdravljen, in je z velikim glasom slavil Boga; in padel je na obraz pred njegove noge ter se mu zahvaljeval: in ta je bil Samarijan. (Lk17, 15-16)