Ni meje za dobre ideje
Če imamo ljudje možnost ustvarjanja na področjih, ki so nam blizu, nas to lahko zelo osrečuje. Kreativnost je ena od pomembnih temeljev zadovoljstva. O tem smo na Mednarodni dan sreče, ki ga obeležujemo 20. marca, govorili z Nikom Škrlecem, enim od ambasadorjev projekta Lahko.si Andragoškega centra Republike Slovenije. Nik je znan po širini zanimanj, po učenju vedno novih in novih veščin ter po rednih udeležbah na tekmovanju v recitaciji števila pi.
Ni meje za dobre ideje
Če imamo ljudje možnost ustvarjanja na področjih, ki so nam blizu, nas to lahko zelo osrečuje. Kreativnost je ena od pomembnih temeljev zadovoljstva. O tem smo na Mednarodni dan sreče, ki ga obeležujemo 20. marca, govorili z Nikom Škrlecem, enim od ambasadorjev projekta Lahko.si Andragoškega centra Republike Slovenije. Nik je znan po širini zanimanj, po učenju vedno novih in novih veščin ter po rednih udeležbah na tekmovanju v recitaciji števila pi.
Svetovalnica
Pred Prešernovim dnevom smo se vprašali, kako v času razmaha umetne inteligence razvijati ustvarjalnost. Posebej smo se ustavili pri pisanju, razmišljali smo o tem, ali obstajajo kakšne zakonitosti, kako odpreti vrata muzi in zakaj bi se kreativnega pisanja sploh lotili. Naš sogovornik je bil vodja delavnic ter avtor dramskih besedil Rok Sanda.
Svetovalnica
Pred Prešernovim dnevom smo se vprašali, kako v času razmaha umetne inteligence razvijati ustvarjalnost. Posebej smo se ustavili pri pisanju, razmišljali smo o tem, ali obstajajo kakšne zakonitosti, kako odpreti vrata muzi in zakaj bi se kreativnega pisanja sploh lotili. Naš sogovornik je bil vodja delavnic ter avtor dramskih besedil Rok Sanda.
Slovencem po svetu in domovini
Slovesnost, ki je včeraj potekala v Celovcu, sta pripravila Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev. Njegov predsednik dr. Zdravko Inzko je že uvodoma dejal, da so mu jo zaradi zadržanosti iz zdravstvenih razlogov izročili pred dnevi v njegovem rodnem Rožeku. Podpredsednica Krščanske kulturne zveze Micka Opetnik je podčrtala eno do zaslug nagrajenca - kako je s somišljenikoma Nužejem Tolmajerjem in Jankom Zerzerjem sestavljal predloge in utemeljitev za statut Tischlerjeve nagrade. Dolgoletnega direktorja založbe Mohorjeve družine je orisal Hanzi Filipič: Če bi moral na hitro povedati, kaj je za Franca Kattniga značilno, mi med prvimi pridejo na misel ljubezen do slovenske besede, ljubezen do kulture, umetnosti in knjige, duhovitost, domiselnost, kreativnost, iniciativnost, humor. Med nemško govorečimi je znan pod vzdevkom Ideen-Franz. Za glasbeni del programa je poskrbela moška vokalna skupina Svrž. Na sinočnji slovesnosti v Celovcu so razglasili tudi zmagovalko letošnjega govorniškega natečaja za mlade. To je postala Lea Globočnik, dijakinja dvojezične trgovske akademije, sicer pa prihaja z Gorenjske. Na ogled je bila tudi potujoča razstava o dr. Jošku Tischlerju.
Slovencem po svetu in domovini
Slovesnost, ki je včeraj potekala v Celovcu, sta pripravila Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev. Njegov predsednik dr. Zdravko Inzko je že uvodoma dejal, da so mu jo zaradi zadržanosti iz zdravstvenih razlogov izročili pred dnevi v njegovem rodnem Rožeku. Podpredsednica Krščanske kulturne zveze Micka Opetnik je podčrtala eno do zaslug nagrajenca - kako je s somišljenikoma Nužejem Tolmajerjem in Jankom Zerzerjem sestavljal predloge in utemeljitev za statut Tischlerjeve nagrade. Dolgoletnega direktorja založbe Mohorjeve družine je orisal Hanzi Filipič: Če bi moral na hitro povedati, kaj je za Franca Kattniga značilno, mi med prvimi pridejo na misel ljubezen do slovenske besede, ljubezen do kulture, umetnosti in knjige, duhovitost, domiselnost, kreativnost, iniciativnost, humor. Med nemško govorečimi je znan pod vzdevkom Ideen-Franz. Za glasbeni del programa je poskrbela moška vokalna skupina Svrž. Na sinočnji slovesnosti v Celovcu so razglasili tudi zmagovalko letošnjega govorniškega natečaja za mlade. To je postala Lea Globočnik, dijakinja dvojezične trgovske akademije, sicer pa prihaja z Gorenjske. Na ogled je bila tudi potujoča razstava o dr. Jošku Tischlerju.
Slovencem po svetu in domovini
Sto otrok, dva tedna, štirinajst umetnikov in umetnic, dvanajst spremljevalk in spremljevalcev, tradicija od leta 1979. Že 45 let v zadnjem tednu julija in prvem tednu avgusta se komenda na Rebrci pri Železni Kapli napolni z otroki iz Roža, Podjune, Maribora, Celovca in Dunaja. Otroci, spremljevalci in umetniki pa jo v hipu spremenijo v kraj srečanja, prijateljstva, prisrčnosti, kreativnosti in izjemne energije. Rdeča nit letošnjega umetniškega tedna je bilo „voda“. Bodi kot voda: voda jasnih misli in globokih občutkov, voda, ki divje vrtinči in se razliva od veselja ter prekipeva od prijateljstva in ljubezni! Otroci so ustvarjali ves teden s strokovnimi umetniki, izdelali svoje lutke, vadili petje in ples, da so se ob koncu tedna predstavili s produkcijo staršem in širšemu občinstvu. Poleg tega so pa so v likovnih in rokodelskih delavnicah pod strokovnim mentorstvom priznanih umetnikov in umetnic spoznali razne tehnike in ustvarili čudovite umetnine, ki bodo krasile njihove domače hiše.
Slovencem po svetu in domovini
Sto otrok, dva tedna, štirinajst umetnikov in umetnic, dvanajst spremljevalk in spremljevalcev, tradicija od leta 1979. Že 45 let v zadnjem tednu julija in prvem tednu avgusta se komenda na Rebrci pri Železni Kapli napolni z otroki iz Roža, Podjune, Maribora, Celovca in Dunaja. Otroci, spremljevalci in umetniki pa jo v hipu spremenijo v kraj srečanja, prijateljstva, prisrčnosti, kreativnosti in izjemne energije. Rdeča nit letošnjega umetniškega tedna je bilo „voda“. Bodi kot voda: voda jasnih misli in globokih občutkov, voda, ki divje vrtinči in se razliva od veselja ter prekipeva od prijateljstva in ljubezni! Otroci so ustvarjali ves teden s strokovnimi umetniki, izdelali svoje lutke, vadili petje in ples, da so se ob koncu tedna predstavili s produkcijo staršem in širšemu občinstvu. Poleg tega so pa so v likovnih in rokodelskih delavnicah pod strokovnim mentorstvom priznanih umetnikov in umetnic spoznali razne tehnike in ustvarili čudovite umetnine, ki bodo krasile njihove domače hiše.
Via positiva
Učinkovitost je vtkana v vsaka naša prizadevanja. Kako svojo kreativnost živi Aljoša Bagola, kako se je znašel v centrifugi nenehnih izboljšav in uspehov, ki so ga nezavedno obtežili tudi s potrebo po preseganju doseženega? Katere vrednote in okolje, v katerem je rasel, so ga obdržali na trdnih tleh, da mu jih veter nagrad ni spodnesel?, smo med drugim slišali v pogovoru, ki smo ga ponovili.
Via positiva
Učinkovitost je vtkana v vsaka naša prizadevanja. Kako svojo kreativnost živi Aljoša Bagola, kako se je znašel v centrifugi nenehnih izboljšav in uspehov, ki so ga nezavedno obtežili tudi s potrebo po preseganju doseženega? Katere vrednote in okolje, v katerem je rasel, so ga obdržali na trdnih tleh, da mu jih veter nagrad ni spodnesel?, smo med drugim slišali v pogovoru, ki smo ga ponovili.
Ni meje za dobre ideje
Svetovni dan invalidov je tretji december, kar nas je pripeljalo do zgodbe družine Stakne in njihovega inovativnega podjetja Dezziv. Po nesreči njihovega sina so vsi vstopili v iskanje rešitev za njegovo čim boljšo vključenost v samostojno življenje, k temu so veliko prispevale tudi mehanske zavore, produkt njihovega razvoja in kreativnosti. Pogovarjali smo se z očetom, Jožefom Staknetom.
Ni meje za dobre ideje
Svetovni dan invalidov je tretji december, kar nas je pripeljalo do zgodbe družine Stakne in njihovega inovativnega podjetja Dezziv. Po nesreči njihovega sina so vsi vstopili v iskanje rešitev za njegovo čim boljšo vključenost v samostojno življenje, k temu so veliko prispevale tudi mehanske zavore, produkt njihovega razvoja in kreativnosti. Pogovarjali smo se z očetom, Jožefom Staknetom.
Sol in luč
Medtem ko nas kaos ogroža s slutnjo nestabilnosti in tesnobe, nas lahko red, če je pretiran, otopi, da se odpovemo radovednosti, kreativnosti, življenjski energiji in se podredimo. Predstavili smo nekaj odlomkov iz petega poglavja Petersonove knjige, ki je izšla pri založbi Družina.
Sol in luč
Medtem ko nas kaos ogroža s slutnjo nestabilnosti in tesnobe, nas lahko red, če je pretiran, otopi, da se odpovemo radovednosti, kreativnosti, življenjski energiji in se podredimo. Predstavili smo nekaj odlomkov iz petega poglavja Petersonove knjige, ki je izšla pri založbi Družina.
Svetovalnica
21. april je Svetovni dan ustvarjalnosti in kreativnosti, zato smo z mag. Nastjo Mulej govorili, kako imeti ustvarjalni, čudoviti um? Kljub sodobnemu poudarku na fizičnem izgledu obstaja lažji način, če želimo biti zaželeni in uspešni, kot so diete ali kupovanje dragih oblačil. Kako se lahko naučimo takšnega načina razmišljanja, ki nas privede do boljših rezultatov, pa v pogovoru, ali v knjigi “Kako imeti čudoviti um?”
Svetovalnica
21. april je Svetovni dan ustvarjalnosti in kreativnosti, zato smo z mag. Nastjo Mulej govorili, kako imeti ustvarjalni, čudoviti um? Kljub sodobnemu poudarku na fizičnem izgledu obstaja lažji način, če želimo biti zaželeni in uspešni, kot so diete ali kupovanje dragih oblačil. Kako se lahko naučimo takšnega načina razmišljanja, ki nas privede do boljših rezultatov, pa v pogovoru, ali v knjigi “Kako imeti čudoviti um?”
Duhovna misel
V nemškem mestu Weinsberg obiskovalcu radi pokažejo grič, na katerem stoji trdnjava, in povedo z njo povezano anekdoto iz ...
Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Komentar tedna
Pretekli konec tedna se je v sosednji državi odvil koncert, ki so mu slovenski osrednji mediji, pa tudi politični veljaki predvsem leve provenience namenili ogromno pozornosti. Ne le na dan koncerta, o njem smo poslušali prej in potem. En čez drugega so hiteli obsojati vse, ki so bili kakorkoli povezani z dogodkom, ki je menda postavil tudi svetovno rekord po prodaji vstopnic …
Tako je svoj komentar, ki ga je prebrala Tanja Dominko, začela dr. Helena Jaklitsch. V celoti si ga lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče.
Pogovor o
V oddaji Pogovor o bomo gostili direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje mag. Roberta Ljolja. Predstavili bomo vlogo te največje zdravstvene zavarovalnice v državi, kakšen pogajalec je z izvajalci zdravstvenih storitev, kako se določi košarica pravic, ki jih krije ZZZS, kaj se obeta na področju čakalnih dob glede na zakon, ki omejuje delo zdravnikov pri zasebnikih ... Prisluhnite ob 17h.
Spoznanje več, predsodek manj
V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo tokrat gostili novinarja Petra Meršeta in skupaj z njim pogledali na politično prizorišče. Drama z referendumi o obrambi in NATU, parlamentarna razprava o evtanaziji in dveh interpelacijah, resolucija v Evropskem parlamentu, ki spregovori o pomembnem priznanju na področju slovenske zgodovine, to je le nekaj tem, ki smo jih odprli s Petrom Meršetom.
Naš gost
V oddaji Naš gost smo gostili priznanega slovenskega muzikologa, glasbenega esejista in kritika dr. Franca Križnarja. Čeprav je že nekaj let v zasluženem pokoju, se še vedno ukvarja z raziskavami na področju glasbe. Tako je eden od organizatorjev simpozija ob 600-letnici smrti Veronike Deseniške, ki bo pod naslovom Med resnico in legendo potekal v začetku meseca septembra na gradu Gradu Turn pri Preddvoru. Sicer se je dr. Križnar v življenju ukvarjal s kopico različnih stvari, med drugim tudi z radiem, kjer je bil glasbeni urednik in novinar na RTV Slovenija. V pogovoru pa nam bo povedal tudi, zakaj Slavko Avsenik nikoli ni prejel nobene državne nagrade na področju kulture.
Kulturni utrinki
Na Trgu Evropa v Novi Gorici pripravljajo enega od vrhuncev Evropske prestolnice kulture, koncert pianista Aleksandra Gadžijeva z gosti. V nedeljo bo sledil še pianistov nastop v baziliki na Sveti gori. Slovenija je predstavila slovensko kandidaturo za članstvo v Unescovem odboru za svetovno dediščino.
Naš pogled
Komentar razmišlja o vplivu umetne inteligence (UI) na sodobni svet in njeni vlogi v prihodnosti, ki jo primerja z zgodovinskimi tehnološkimi preboji, kot so mikroprocesor, internet in mobilni telefon. UI prinaša številne izzive in ob svetovnem dnevu spretnosti mladih avtor poudarja pomen opremljanja mladih za prihodnost. Obenem se dotakne duhovne razsežnosti, kjer se sprašuje, ali mlade v dobi UI še zanimajo vprašanja o Bogu in »absolutni prihodnosti« – izrazu, ki ga uporabi Alojz Rebula v romanu Divji golob. Ta absolutna prihodnost (nebesa) po Rebuli kristjanu spremeni pogled na vse.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Zakladi naše dediščine
Roman Bogataj je jamski vodnik, ki je ob praznovanju visokega jubileja - dvesto letnice organizirane redne jamske službe v Postojnski jami, opisal poklic, razvoj opreme in kako poleg vodenja obiskovalcev po jami, zanjo tudi skrbijo.