Matej Marc prihaja iz družinskega podjetja, nagrajenega z najinovacijo leta 2018. Govorili smo o testeninah in ostalih izdelkih iz pšeničnih kalčkov, ki jih pridelujejo v podjetju Moleum v Ajdovščini.

O zgodbi kakovostnih ležišč, ki so plod domačega znanja in inovacij, posebej o ležišču Reny, smo govorili z Markom Ilovarjem.

Katja Zajko je uspešna mlada ženska, direktorica mednarodnega podjetja Recosi, s sedežem na Irskem. Pred nekaj leti so se razširili v ZDA in pred dvema letoma prišli tudi v Slovenijo. Uspešen model socialnega, trajnostnega poslovanja, recikliranje računalniške opreme, prenaša v naše okolje. Med Irsko in Slovenijo so podobnosti, a tudi razlike, govorila je o svojem poslovnem modelu, priložnostih recikliranja elektronske opreme in o trajnostni naravnanosti sodobnega poslovanja.

V sklopu srebrnih radijskih akcij smo poleti obiskali tudi Posočje in oddajnik na Kaninu. V dolini Soče smo spoznali tudi mladega Američana, ki ga je v našo deželo privabila izbranka njegovega srca, ustalil se je in ustvaril eno od najinovativnejših podjetniških zgodb, v Bovcu namreč vari pivo.

Tomaž Okorn s podjetja Figura opaža vse večje zanimanje za zunanji kotiček, ki odgovarja na spremembe sodobnega človeka v načinu bivanja. Preveč zaprti med štiri stene, hrepenimo po zunanjem. To se odraža tudi v hotenjih vse več novograditeljev, ki že v začetku načrtujejo tudi letno kuhinjo ali prostor za druženje na prostem.

Globalni trg je zahteven, kako kljub razpršenosti in kulturnim razlikam ostati zvest prepoznavni blagovni znamki, svojim idejam ter pogledom o kakovosti bivanja, smo vprašali Roberta Kluna.

Robert Klun, oblikovalec in arhitekt, je v družinskem podjetju pred skoraj štiridesetimi leti s sodelavci prerasel zgolj tapetniško delavnico. Večkrat nagrajeni za svoje delo, oblikovalske rešitve in učinkovitost si prizadevajo za celostno kakovost bivanja.

Sožalnica je nova ideja podjetja Zagožen, kot alternativa kupu sveč ob slovesu ljubljenih. Predstavil jo je direktor Branko Potočnik.

Boštjan Marolt streže štruklje in mesnine, pripravljene po tudi stoletje in več starih recepturah svojih prednikov na Odprti kuhni po Sloveniji.

Z Ivanom Stražišnikom smo se pogovarjali o inovacijah, ki se razvijajo v koroških krajih.

Cilj vsakega je ujeti ravnotežje, to nam ni dano. Posebej ne-ravnovesje med delom in družino privede do številnih zapletov. Osnova so dobri odnosi, pravi Robert Ličen.

V osrčju neokrnjene prleške pokrajine stoji hotel s samoočiščevalnim naravnim bazenom, bio plavalnim bazenom, ki je del novosti v ponudbi Bioterm Mala nedelja. Pogovarjali smo se z Žužano Šeruga.

Na bovškem načrtno spodbujajo kreativnost in izdelovanje inovativnih produktov iz ovčje volne, stopajo tudi na kulinarično področje, tako je nastal BC burger. O tem smo govorili s Petrom Domevščkom.

V Bovcu so na osrednjem trgu na inovativen način postregli s sladoledom v vročih in razgretih poletnih dneh. Pristopili smo k stojnici in spoznali nekaj več o ozadju in ideji.

Ob julijski akciji Odgovorno na pot, varno na vrh, ki jih pripravljamo ob 25. letnici oddajanja radia Ognjišče, smo obiskali tudi Kanin. V Visokogorje smo se odpeljali s krožno kabinsko žičnico, ki povezuje dolino in goro. Vsako leto, množica tudi v poletnih mesecih, prihaja na Kanin vse več gostov. O razvoju, načrtih in vizijah, smo se pogovarjali z direktorjem Javnega zavoda Sončni Kanin, dr. Rokom Ovsenikom.

Ob vročih poletnih večerih prija kozarec ohlajenega. Podjetje Radgonske gorice je prejelo srebrno medaljo za bio peneče organsko vino na Mednarodnem ocenjevanju organskih vin v Nemčiji. Andreja Novak je povedala več.

V komentarju objavljenem na spletnem portalu Domovina.je bomo prebirali besede Urbana Šifrarja, ki se sprašuje z naslovom: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti? V splošnem medijskem in akademskem ozračju je v našem času močno prisotna ideja t. i. “bele krivde, “ ki našo, zahodno civilizacijo povezuje in slabšalno označuje s pojmi, kot so materializem, kolonializem, sužnjelastništvo, seksizem … Skratka, pripisuje ji nasilje v vseh možnih oblikah, medtem ko ostale civilizacije oz. filozofije časti kot miroljubne, izkoriščane in svete.Roger Kimball, umetnostni in družbeni kritik je dogajanje povzel z besedami: “Antropolog je človek, ki spoštuje značilne vrednote in dosežke vseh kultur, razen svoje lastne. Na zahodu smo vsi postali antropologi. “Jasno je, da je kritika lastne družbe nujno potrebna za to, da se ta spreminja na bolje, vprašanje pa je, ali je kritika, kakršni smo priča danes, sploh zgodovinsko korektna ter ali temelji na resničnih dejstvih.Postkolonialistična teorija, ki izhaja iz marksizma-leninizma, pravi, da je bil svet nekoč miren, srečen kraj, kjer so ljudje živeli v medsebojni ljubezni in brez nasilja, vse dokler niso vanj vdrli zlobni, imperialistični Evropejci, uničili miroljubno in dobro kulturo in pobili ali zasužnjili njene pripadnike. Resnica je povsem drugačna. Imperializem še zdaleč ni izum zahodne civilizacije, pač pa je bil na svetu prisoten že nekaj tisočletij prej, tako je bil na primer lasten Akadskemu kraljestvu 2300 let pr. Kr., Hititskemu 600 let pozneje, Kitajskemu, Mongolskemu, Arabskemu, Perzijskemu – malone vsem velikim imperijem.V primerjavi z zavojevanji teh civilizacij je zahodna v resnici ubrala veliko milejši pristop, saj jo je ključno zaznamovalo krščanstvo, ki pozna Novo zavezo, zapoved ljubezni in odpuščanja. Čeprav je Cerkev v preteklosti dopuščala ali celo spodbujala reči ki se z njo ne skladajo, pa je v splošnem vseeno delovala po njej, ali pa vsaj veliko bolj, kot nam skušajo prikazati danes.Poleg tega tuje kulture v večini še zdaleč niso bile pacifistične, kakršne si predstavljajo postkolonialisti, pač pa prežete s stalnimi vojnami, boji za oblast, incestom, ljudožerstvom, krvoločnostjo in podobnim.Zahodna civilizacija prav tako še zdaleč ni bila tista, ki je suženjstvo začela, gotovo pa tista, ki ga je končala in prepovedala, medtem ko je ponekod na vzhodu prisotno še danes.Glavna tarča kritike postkolonialistov pa je v duhu svojega marksističnega izvora kapitalizem. Kritizirajo neenako razporeditev kapitala med ljudstvom, ne zavedajo pa se, da je le kapitalizem tisti, ki je omogočil izjemen industrijski in tehnološki napredek naše družbe in bi bil brez njega naš življenjski standard popolnoma drugačen. To lahko danes jasno vidimo, če se primerjamo z ljudmi v državah s socialističnim sistemom, kot so Venezuela, S. Koreja in druge. Kapitalizem pa ni ključen le za gospodarski napredek, neločljivo je povezan tudi z demokracijo, svobodo in enakopravnostjo – bolj kot kadarkoli in kjerkoli imamo vsi, živeči v Zahodni civilizaciji enake možnosti za uspeh in srečno življenje.Tu se pokaže absurdna dvoličnost sodobnih borcev za pravice “manjšin.” Tako npr. feministke vidijo ključni problem naše družbe v tem, da se določena francoska planota po stari legendi imenuje “Planota lepih deklet,“ saj naj bi šlo za očiten seksizem in objektivizacijo. Pred dogodkom, ko je bila v Iranu zaradi nespoštovanja islamskega prava – pomagala je ženam z nasilnimi možmi najti zatočišče – obsojena na smrt judovska žena, pa si zatisnejo oči. Vodilni mediji o dogodku niso poročali, Nizozemska, kjer je žena zaprosila za azil, pa ji ga ni odobrila. Prikaz islamske kulture kot dobre in pravilne je očitno nad vsakimi ženskimi pravicami.Kaj nam je torej storiti? Če želimo ohraniti svobodo, enakopravnost, vrednote, ki so nam jih izborili in postavili naši predniki, jih moramo najprej prepoznati, jih ceniti in jim biti zanje hvaležni. Upreti se moramo kulturnemu in moralnemu relativizmu, ki zasužnjuje današnjo javnost ter stati na trdnih temeljih zgodovinskih in znanstvenih dejstev.Naša dolžnost je dosežke Zahodne civilizacije obraniti za naše otroke, pa čeprav se je za to potrebno upreti privlačni teoriji večine.

Prvi petek v avgustu je svetovni dan piva, pri nas je tradicija varjenja te pijače dolga dve stoletji. Za poletno osvežitev mnogim tekne, dejavnost je pomembna tudi za graditev uspešnega gospodarstva, saj v Sloveniji deluje in se razvija veliko manjših, butičnih pivovarjev, ki pridelajo pivo po svojih recepturah. Tadej Kraševec s Poljčan je eden od teh, ki pravi, da pri pivu ni pomemben samo okus, kot zmotno meni večina, ampak je važen tudi vonj. On stavi na citrusne okuse in vonjave.

V pregretih dneh dobro denejo zmrznjeni vitamini na palčki, ki je lahko boljša izbira, bolj zdrava, od sladoleda. Zanimiva ideja mladih mamic Neže in Karmen.

Avtor ob domovinskem prazniku ne skriva razočaranja nad izvoljenimi predstavniki državnih ustanov in premijeja kar naravnost imenuje aroganten nastopač. Žalosti ga tudi dejstvo, da se zdi, da so ljudje kar zadovoljni s trenutnim stanjem.Ne vem, zakaj se me je v dneh pred dnevom državnosti lotilo precejšnje svetobolje. Morda je to še najbolj povezano s strahom pred poletno vročino, ki jo dandanašnji prenašam mnogo teže kot v času osamosvajanja. Morda gre preprosto za refleks tistega višnjanskega modrijarha, ki je, preden je predlagal, naj skupaj s kozlom Liscem obesijo še njegovega gospodarja Lukeža Drnuljo, da bo naslednjič kozla vsaj znal pošteno privezati, nostalgično spregovoril o tem, kako je bilo v časih, ko v Višnji Gori še niso imeli studenca z deskami kritega, vse boljše. Seveda predvsem zaradi tega, ker je sam tedaj bolje videl in bolje slišal.Neprepoznavna domovina Verjetno iz podobnih razlogov se mi je te dni zdelo, da je leta Gospodovega 1991 vse napovedovalo nekaj boljšega, kot se je do danes izcimilo. Do uradnega obleževanja dneva državnosti čutim vsako leto manj naklonjenosti, saj tam v vodilnih vlogah nastopajo posamezniki (in posameznice), ki jih nekako ne znam povezati s tistim, za kar sem kot dvanajstletni mulc mislil, celo verjel, da se dogaja. Tedaj si nisem predstavljal, da bosta tri desetletja pozneje med osrednjimi osebnostmi pravkar nastale države aroganten nastopač v vlogi premierja, ki z aroganco prikriva zlaganost svoje domnevne politične samoniklosti, in predsednik parlamenta, za katerega ni videti, da bi imel o čemer koli zares lastno mnenje. Seveda si nisem predstavljal niti, da se bo vsa državna smetana skupaj z večino državljanov cedila ob vsakem izrazu naklonjenosti kremeljskih aparatčikov, ki so z vsem, kar delajo in predstavljajo, čisto nasprotje idealov s konca osemdesetih in z začetka devetdesetih let. Predvsem pa me jezi, ker ni prav nič videti, da bi se parada instantnih voditeljev brez zveze z mojo idejo slovenske države, ki jih napihnejo kot balon in jih potem skoraj enako hitro objestno dobesedno razblinijo, kakor koli približevala svojemu koncu. In ob tej zase žalostni ugotovitvi bi v prejšnjih časih naredil piko. Letošnje melanholično razpoloženje pa mi je navdihnilo še eno drznejšo misel.Čigava želja? Res je torej, da se moje predstave o tem, kakšna bo Slovenija politično leta 2019, niso uresničile skoraj v ničemer. Ampak navsezadnje v politiki veliko vlogo igrajo simboli, seveda tudi zame. Če ne bi bilo simbolnega nezadovoljstva, ker mojo državo predstavljajo tisti, za katere si tega nisem ne želel ne pričakoval, bi moral namreč zapisati, da v njej živim čisto dobro. Kadar sem dobre volje, se zavedam, da spadam med tiste ljudi, ki so imeli srečo. Če ne bi bilo poletne vročine, bi celo rekel, da je malo okolij na tem svetu, kjer bi se počutil bolje. Tu in tam me prešine kar krivoverska misel, da moje osebno življenje bržkone ne bi bilo boljše niti, če bi se mi izpolnila goreča želja in bi se tudi na simbolni ravni uresničile ideje, ki jih gojim kot dediščino mirne revolucije ob padanju Berlinskega zidu. Seveda pa bi bil vsaj za kakšen dan ali dva še neprimerno bolj zadovoljen.Vseeno se spodobi in je pravično, da si ob dnevu državnosti zastavim vprašanje, ali ni morda Slovenija po meri idealov iz leta 1991 predvsem moja fiksna ideja, pa naj bo še tako lepa. Da je večina mojih rojakov in rojakinj pač zadovoljna s politiki, ki so baloni za enkratno uporabo, se navdušuje nad gretjem v soncu milosti velikega ruskega brata in ob uživanju vseh zahodnih dobrin za zabavo nostalgično pogleduje na jugovzhod. Večina dosedanjih javnih izrekanj kaže, da je tako. Zaradi tega jih lahko zmerjam z različnimi vzdevki (kar ob lagodno pitih kavicah, še eni dobrini, ki jo povezujem s svojo službo in državo, neizmerno rad počnem), ampak ali je moja vizija zares toliko boljša od njihove? Seveda bi se lahko oholo postavil na piedestal kot Daenerys Nevihtnorojena in zatrdil, da je prav moja predstava o Sloveniji najbolj (in edina) prava, ampak tisti, ki ste vzdržali do konca Igre prestolov, veste, kako se stvar konča. (Pa še zmajev nimam pri roki.) Zato bom tudi letošnji dan državnosti sicer pričakal z nelagodjem v grlu, a bom vseeno z nekim veseljem rekel: Na zdravje, domovina. In rojaki.

V Krškem deluje družinski hotel Kunst, k pogovoru smo povabili Nejca Kunsta, ki razkriva koliko energije in moči je bilo treba vložiti v dobro delovanje podjetja. To ga je skoraj stalo zdravja. Ni dovolj samo ideja, treba je ohraniti ravnovesje pri vsem, kar počnemo, da ideja zori in se razvije v dobro zgodbo.

Anej Ferko Špan je, dan po podvigu naših treh v pomoč mlademu invalidu in ob srebrnem jubileju radia, v rubriki Ni meje za dobre ideje govoril o električnih kolesih, ki doživljajo pravi razcvet.

Tudi v turizmu je vedno več novosti. Maja Kosem, vodja marketinga v skupini Union hotelov, je predstavila spalne kapsule. Po svetu so že uveljavljene, pri nas so zdaj na voljo v povsem prenovljenem Central hotelu. Med novostmi so tudi drugačni, mobilni pristopi v gibanju hotelskih gostov, paketi za manj plastike in čistejše okolje. Razvija se torej povsem nov koncept hotelirstva.

Ob evropskih volitvah smo v oddaji Via positiva gostili vodilna baskovska literata, Beñata Sarasolo in Juana Kruza Igerabideja. Nekatera njuna dela so prevedena tudi v slovenščino. V studiu je bila z nami tudi dr. Barbara Pregelj, ki je zaslužna za povezovanje baskovske ter slovenske kulture in literature. Govorili smo o pomenu branja, o poslanstvu knjig, pa tudi o ideji evropskega združevanja in njenih prednostih, skratka o pomembnih temah za mednarodno in evropsko širino.

Na jubilejni razstavi Dobrote slovenskih kmetij smo lahko občudovali tudi številne nove pristope in rešitve. Med tistimi, ki razmišljajo, kaj vse bi se še dalo narediti s starimi načini obdelovanja surovin, je tudi Marta Gregorc. Dobro desetletje je že minilo od njene ideje pridelovanja lanu. Danes postopek od semena do platna uspešno predaja naprej in spodbuja mlajše k iskanju novih rešitev in idej.

V podjetju Soven predelujejo ovčjo volno. Vseskozi so vpeti v razvijanje novih produktov, med zadnjimi je povsem naravno, bio volneno ležišče. O tem smo govorili z Marija Srblin.

Mag. Andreja Jernejčič je spregovorila o inovativnosti v podjetniškem svetu. Ni dovolj samo dobra ideja, ključna je spretnost pri njenem uresničevanju in graditev dobrih, kakovostnih medosebnih odnosov.

V skupnosti Emanuel je 9. septembra 2013 začela delovati SOS molitev. O tem, kako poteka ta molitev in od kod ideja, sta spregovorili prostovoljki Urška in Mirjam.

Prav na socialnih omrežjih se v zadnjih letih širi ideja o zaroti imenovani Plan Kalergi ali bolje rečeno plan o uničenju evropske rase in kulture, ki naj bi ga na začetku prejšnjega stoletja teoretiziral in oblikoval kasnejši ustanovitelj mednarodne Panevrope Richard Coudenhove-Kalergi. Na spletu že dobro desetletje kroži kratek stavek iz njegove knjige »Praktični idealizem« (1925), ki je popolnoma izvzet iz konteksta, a je postal temelj, na katerem nekateri neumni, nepismeni intelektualci trdijo, da je človek, kateremu danes dolgujemo skupno evropsko pot, načrtoval uničenje evropske identitete ter si je želel čim večjo masovno migracijo iz Afrike in Azije zato, da bi prišlo do mešane svetovne rase. Na žalost ugotavljamo, da opisani izmišljotini nekritično nasedajo tudi številni slovenski mediji in polpismeni publicisti.

Mizarstvo Kos smo radijski sodelavci obiskali med tradicionalnim kolesarjenjem in osupnili nad mojstrstvom Jožeta Kosa, ki svoje znanje združuje s številnimi strokovnjaki. Navdušuje z izdelki za kakovostnejše bivanje.

Z nekaj domiselnosti so pri vinogradniški družini iz Jarenine v Slovenskih goricah ustvarili inovativni unikatni izdelek, peneče vino Oceanus, ki več let zori na dnu morja. Pogovarjali smo se s Silvom Črnkom.

Darila so ne samo lepa, ampak tudi pomembna pozornost, ki si jo izkazujemo. Najboljša so skrbno izbrana, premišljena in takšna, ki obdarovancu lahko koristijo. Predstavili smo novo igro, spoznavne kartice TIBI, avtorice Katje Kumše.

Nik Huber je na Goričkem začel s prvo polnilnico mineralne vode, opisal je začetek in vizijo.

Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni bo zagotovo ugasnil. Minister za zdravje Samo Fakin je sporočil, da bo vladi predlagal njegovo ukinitev. Program obravnave otrok s srčnimi boleznimi v prihodnje vidi kot samostojno organizacijsko enoto znotraj ljubljanskega kliničnega centra. Za komentar smo prosili nekdanjega člana sveta NIOSB Andreja Robido.

Tim Klančišar iz Centra za odvisnosti od interneta in sodobnih tehnologih Logout je predstavil rešitev za pomoč izgubljenim v sodobnem virtualnem svetu.

Uroš Dežutelj je barman, ki mu je uspelo več kot opozoriti nase v Londonu. Želja po vedeti in doživeti več ga žene naprej na Novo Zelandijo in potem v Azijo, kjer si želi novih izkušenj in izpopolnitve poklica. V Ljubljani je z uveljavljenimi barmani organiziral dobrodelni dogodek za deklico z multiplo-sklerozo. V pogovoru nas je vpeljal v osnove svojega izbranega poklica, predstavil trende in kulturo pitja ter izpostavil disciplino, ki je nujno potrebna za kakovostno delo barmana.

Zaradi prepogoste uporabe mobilnih naprav in spletnih aplikacij pri otrocih in najstnikih številni starši uvedejo nadzor. Boštjan Marinič s podjetja Circle je predstavil napravo, ki jo priključimo na usmerjevalnik domačega računalnika in določimo koliko, kdaj ter kaj lahko otrok gleda na spletu.

Jezuitsko združenje za begunce skupaj z drugimi organizacijami v okviru Socialne akademije pripravlja 10. Socialni teden. Gost, Janko Korošec, nam je povedal, od kod ideja za socialni teden, kakšna je njegova struktura in kje bo potekal, kakšen bo njegov naslov in nekaj poudarkov iz poslanice ter tudi kaj želijo organizatorji doseči, morda spremeniti v slovenski družbi, tudi med kristjani, ki smo del slovenske civilne družbe.

Mnogi invalidi še vedno ostajajo brez zaposlitve, kar gotovo vpliva na njihov materialni položaj, kot tudi na njihovo samopodobo, ki je že tako večkrat načeta. A ni povsod tako črno, nekateri so se namreč odločili ugrizniti v kislo jabolko in so zadevo vzeli v svoje roke. Nekaj besed o tem nam je povedal Peter Svetina, iz Zavoda Grunt iz Komende.

Ta praznik je pomemben kot gibanje in ne samo kot ideja. Po celem svetu bodo mediji vsako leto objavili, da na predlog države Slovenije praznujemo ta dan, naslednji rodovi in mladi v šolah bodo na čebele, na biodiverziteto pa na selekcijo v naravi, na čisto okolje, gledali tudi iz tega gledišča je dodal Zdešar in čestital aktualnemu predsedniku Noču, kmetijskemu ministru Židanu in vsej veliki skupini ljudi, ki se je več let trudila za ta cilj. Presrečen sem, da se je to zgodilo, čestitam izvajalcem, ki so naredili za slovenstvo eno res lepo delo, ki več pomeni, kot si zdajle sploh predstavljamo. Vsi vemo, kako zdaj živimo, v kakšnem okolju, kako se borimo za hrano, kaj se v svetu vse dogaja in mislim da je to en dogodek v slovenski zgodovini, delček tega, kar je rekel Trubar: Stati in obstati!

Po mnenju nekaterih Evropa ni sposobna odgovoriti na pomembne izzive, izgublja pa se tudi skupen evropski duh. Ima morda krščanstvo odgovor na te izzive? Pogovarjali smo se s prof. Palom Tothom s Teološke fakultete v Budimpešti. Spregovorili pa smo tudi o pobudi Skupaj za Evropo.