Življenje išče pot
Z gostjo, predsednico Zbornice babiške in zdravstvene nege Slovenije Anito Prelec, smo ob nedavnem svetovnem Dnevu humanitarnosti bomo spregovorili o ogroženosti humanitarnih delavcev in prostovoljcev, ki pomagajo ljudem v stiski.
Življenje išče pot
Z gostjo, predsednico Zbornice babiške in zdravstvene nege Slovenije Anito Prelec, smo ob nedavnem svetovnem Dnevu humanitarnosti bomo spregovorili o ogroženosti humanitarnih delavcev in prostovoljcev, ki pomagajo ljudem v stiski.
Pogovor o
Gostili smo predstavnike treh humanitarnih organizacij - Slovenske karitas, Rdečega križa Slovenije in Slovenskega združenja za duševno zdravje. Dotaknili smo se trenutnih socialnih razmer v državi in pričakovanj do socialne politike nove vlade.
Pogovor o
Gostili smo predstavnike treh humanitarnih organizacij - Slovenske karitas, Rdečega križa Slovenije in Slovenskega združenja za duševno zdravje. Dotaknili smo se trenutnih socialnih razmer v državi in pričakovanj do socialne politike nove vlade.
Doživetja narave
Tokrat smo se podali po poti ekstremnih podvigov in humanitarnosti. Naš gost je bil predsednik društva Vztrajaj - Never give up ultramaratonec Mitja Markovič, ki ima za sabo kopico neverjetnih podvigov. Spregovoril je o tem, kaj ga žene v pogosto nepredstavljive napore in tudi, zakaj je tem športnim prizadevanjem kasneje dodal humanitarno noto.
Doživetja narave
Tokrat smo se podali po poti ekstremnih podvigov in humanitarnosti. Naš gost je bil predsednik društva Vztrajaj - Never give up ultramaratonec Mitja Markovič, ki ima za sabo kopico neverjetnih podvigov. Spregovoril je o tem, kaj ga žene v pogosto nepredstavljive napore in tudi, zakaj je tem športnim prizadevanjem kasneje dodal humanitarno noto.
Via positiva
Karitativno in humanitarno delo je strokovni študijski program na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, izpopolnjevanje, ki dopolnjuje in nadgrajuje univerzitetno ali visokošolsko izobrazbo, hkrati usmerja v specifično področje delovanja in razmišljanja. Karitativno delo predstavlja smer, ki s svojim teološkim in psihološko antropološkim pogledom omogoča specifično socialno, karitativno dejavnost. Na ravni izpopolnjevanja študenti pridobijo specializirana vedenja in veščine, ki dopolnjujejo njihovo osnovno znanje. Karitativnost ni samo razdeljevanje dobrin, je poznavanje človeka v vsej njegovi polnosti in dostojanstvu. V studiu smo gostili izr. prof. dr. Katarino Lio Kompan Erzar, prof. dr. Tomaža Erzarja in prodekana, doc. dr. Tadeja Steguja.
Via positiva
Karitativno in humanitarno delo je strokovni študijski program na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, izpopolnjevanje, ki dopolnjuje in nadgrajuje univerzitetno ali visokošolsko izobrazbo, hkrati usmerja v specifično področje delovanja in razmišljanja. Karitativno delo predstavlja smer, ki s svojim teološkim in psihološko antropološkim pogledom omogoča specifično socialno, karitativno dejavnost. Na ravni izpopolnjevanja študenti pridobijo specializirana vedenja in veščine, ki dopolnjujejo njihovo osnovno znanje. Karitativnost ni samo razdeljevanje dobrin, je poznavanje človeka v vsej njegovi polnosti in dostojanstvu. V studiu smo gostili izr. prof. dr. Katarino Lio Kompan Erzar, prof. dr. Tomaža Erzarja in prodekana, doc. dr. Tadeja Steguja.
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Karitas
Predstavljamo publikacijo, ki predstavlja zgodovinsko in trenutno stanje migracij v Sloveniji, osvetljuje glavne izzive, navaja dobre prakse ter pogled Karitas na migracije in celostni človeški razvoj.
Karitas
Karitas
Predstavljamo delo Slovenske Karitas v Srbiji in prizadevanja Karitas Beograjske nadškofije pri soočanju z migracijami. O teh je spregovoril tudi beograjski nadškof Stanislav Hočevar. Vabljeni k poslušanju!
Karitas
Pogovor o
V oddaji smo spregovorili o svetem letu, njegovem pomenu za Cerkev danes ter doživljanju Rima v jubilejnem času. Gostje so bili mariborski nadškof msgr. Alojzij Cvikl, ki je orisal duhovno razsežnost svetega leta in ocenil poteze novega papeža Leona XIV., veleposlanik Republike Slovenije pri Svetem sedežu Franci But, ki je predstavil diplomatsko ozadje dogajanja v Vatikanu in odnose med Slovenijo in Svetim sedežem, direktorica romarske agencije Aritours Tanja Arih Korošec, ki je spregovorila o izkušnjah slovenskih romarjev, ter duhovnik na študiju v Rimu Boštjan Dolinšek, ki je delil svoje osebno doživljanje svetega leta v središču Cerkve.
Za življenje
Na praznik vseh svetih, ko se spominjamo svetlih zgledov vere, smo gostili kliničnega psihologa in frančiškana p. dr. Christiana Gostečnika. V pogovoru smo združili razmislek o svetosti, minljivosti, smrti in žalovanju. Kaj pomeni biti svet v sodobnem svetu? Kako se soočamo z izgubo bližnjih? Kako vera in psihologija skupaj osvetljujeta pot skozi bolečino? Svojo zgodbo ali vprašanje za p. Christiana lahko pošljete na elektronski naslov: za.zivljenje@ognjisce.si
Sol in luč
Kriza je za vsakogar nekaj popolnoma osebnega. Situacije so si morda podobne, a vsakdo jih doživlja na povsem svoj, njemu lasten način, zato je tudi reševanje za vsakogar drugačno. O tem piše p. Anselm Grün v knjigi Ko ne veš več, kako naprej, ki je izšla pri založbi Ognjišče. Nekaj odlomkov smo predstavili v tokratni oddaji Sol in čuč.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba lahko že drugič prisluhnete vosovskemu likvidatorju Francu Stadlerju Pepetu, ki se je spominjal delovanja varnostno-obveščevalne službe OF med drugo svetovno vojno V Ljubljani. Njegovo pričevanje je komentiral znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič. Stadler oživlja spomine na začetke organiziranja VOSa, na atentate ter pomembne operacije, kot so reševanje aktivista Toneta Tomšiča iz italijanskega zapora, sledenje in umor industrialca Avgusta Praprotnika, ter reševanje načelnice VOS Zdenke Kidrič Marjete iz bolnišnice.
Citat iz oddaje o umoru Avgusta Praprotnika:
Grupa se je odločila, da izvede justifikacijo v Tavčarjevem hramu v bifeju. Avto je bil v Tavčarjevi ulici s šoferem varnostnikom. Streljal je Štefan (Brajnik). Umik je branil Štefan Babnik. Vsi trije so se začeli umikati v avto, ki ga je vozil Pangrc Ludvik. Praprotnik je imel spremljevalca zaščitnika, ki je bil naš agent, ki je potem, ko je avto že krenil streljal, v smeri umika avta in opozoril Italijane, ki so bili blizu sodnije. Videli so, da avto drvi proti Titovi in s puško ustrelili v karoserijo avtomobila. Naboj se je odbil in ranil Štefana Babnika tako, da mu je raztrgal črevesje. Tako je bil prepeljan v Neubergerjevo ambulanto na Vilharjevo cesto. Po akciji sem se sestal s Štefanom Babnikom, da prevzamem pištolo, ki jo je imel Babnik Štefan na akciji. Pri Neubergerju sem našel Štefana ležati na ozki operacijski mizi. Ležal je na hrbtu s skrčenimi koleni v krčih in mukah. Vprašal me je, če je akcija uspela, ali je ta izdajalec padel.
Odgovoril sem mu, brez skrbi, da je, sigurno. Dal mi je pištolo, ki je bila na mizi ob njem, da jo odnesem na varno. Bila je to španska pištola. Vprašal sem profesorja Lavriča, (takrat nisem vedel, kdo je. To sem zvedel šele po vojni, ko sem se z njim seznanil. Vedel pa sem, da je naš, ker je bil to naš punkt), naj mi pove, kako je Štefan. Povedal je, da noči ne bo preživel.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 06. november 2025 ob 05-ih
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Duhovna misel
Eden največjih problemov naše govoreče družbe je, da je tišina postala nekaj grozljivega. Večino ljudi tišina skrbi in vznemirja. Mnogi ...
Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.