Predstavili smo še drugi del knjige avtorja Garya Johna Bishopa, ki je ob terapevtskih izkušnjah ugotovil, da hitreje pride do cilja, če z izrazi ne olepšuje življenjskih situacij. Tako je razvil nov način podajanja nasvetov, ki ga je poimenoval “urbana filozofija” v katerem besede črpa iz pogovornega jezika, ki pa ga uporablja zgolj takrat, ko želi, da bralca pahne iz cone udobja in ga brutalno sooči z resnico. No in takšen je že naslov knjige iz katere bomo danes predstavili nekaj odlomkov: Ne ga srat v ljubezni (založba Učila).
Predstavili smo še drugi del knjige avtorja Garya Johna Bishopa, ki je ob terapevtskih izkušnjah ugotovil, da hitreje pride do cilja, če z izrazi ne olepšuje življenjskih situacij. Tako je razvil nov način podajanja nasvetov, ki ga je poimenoval “urbana filozofija” v katerem besede črpa iz pogovornega jezika, ki pa ga uporablja zgolj takrat, ko želi, da bralca pahne iz cone udobja in ga brutalno sooči z resnico. No in takšen je že naslov knjige iz katere bomo danes predstavili nekaj odlomkov: Ne ga srat v ljubezni (založba Učila).
Avtor (Gary John Bishop) je ob terapevtskih izkušnjah ugotovil, da hitreje pride do cilja, če z izrazi ne olepšuje življenjskih situacij. Tako je razvil nov način podajanja nasvetov, ki ga je poimenoval “urbana filozofija” v katerem besede črpa iz pogovornega jezika, ki pa ga uporablja zgolj takrat, ko želi, da bralca pahne iz cone udobja in ga brutalno sooči z resnico. No in takšen je že naslov knjige iz katere bomo danes predstavili nekaj odlomkov: Ne ga srat v ljubezni (založba Učila).
Avtor (Gary John Bishop) je ob terapevtskih izkušnjah ugotovil, da hitreje pride do cilja, če z izrazi ne olepšuje življenjskih situacij. Tako je razvil nov način podajanja nasvetov, ki ga je poimenoval “urbana filozofija” v katerem besede črpa iz pogovornega jezika, ki pa ga uporablja zgolj takrat, ko želi, da bralca pahne iz cone udobja in ga brutalno sooči z resnico. No in takšen je že naslov knjige iz katere bomo danes predstavili nekaj odlomkov: Ne ga srat v ljubezni (založba Učila).
V Globinah smo se pustili poučiti o upanju. Čas, v katerem živimo, se zdi poln teme, nasilja in negotovosti. Človek vedno išče rešitve, zato imamo priročnikov za optimistično življenje na pretek. A tudi optimizem lahko razočara, upanje pa nikoli. Naš gost je bil dekan Teološke fakultete in salezijanec dr. Janez Vodičar.
V Globinah smo se pustili poučiti o upanju. Čas, v katerem živimo, se zdi poln teme, nasilja in negotovosti. Človek vedno išče rešitve, zato imamo priročnikov za optimistično življenje na pretek. A tudi optimizem lahko razočara, upanje pa nikoli. Naš gost je bil dekan Teološke fakultete in salezijanec dr. Janez Vodičar.
V oddaji sodelujeta dva od treh prevajalcev: Tadej Rifel in Sergej Valijev
V kozmološki nadaljevanki smo se vprašali, ali je vesolje smotrno, lepo, harmonično in ali v njem ni naključij. Bolj kot odgovore smo prava vprašanja o tej temi iskali s pomočjo gosta: s filozofom dr. Markom Uršičem smo govorili o filozofiji astronomije.
Celjska Mohorjeva je izdala obsežno knjigo, ki jo podpisuje dr. Anton Stres, ki je bil naš gost v oddaji.
V pogovoru nam je zaupal, da je tudi po vrnitvi v pastoralno delovanje Cerkve njegova velika ljubezen filozofija, povedal pa je še svoje mnenje o aktualnih družbenih tematikah, kot so katoliško šolstvo, evtanazija in zdravstvo.
Nadškof dr. Anton Stres nam je zaupal, da je tudi po vrnitvi v pastoralno delovanje Cerkve njegova velika ljubezen filozofija, povedal pa je še svoje mnenje o aktualnih družbenih tematikah, kot so katoliško šolstvo, evtanazija, sprava v slovenskem narodu in molitev za domovino.
V oddaji Pogovor o smo spregovorili o katoliškem šolstvu. Z gosti smo se dotaknili njegovega pomena za družbo in Cerkev, razlik v primerjavi z javnim šolstvom in izzivov s katerimi so soočeni zasebni izobraževalni zavodi. Gostje so bili: direktor Zavoda sv. Stanislava Anton Česen, direktor Zavoda sv. Frančiška Saleškega Peter Polc, ravnatelj Škofijske gimnazije Vipava Vladimir Anžel in ravnatelj Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška Samo Repolusk.
Gre za iskreno izpoved o iskanju pravega veselja. Naš gost je bil duhovni pomočnik v Senožečah Pavel Kodelja, ki pravi, da pot svetosti nujno vključuje odločitev - v vsakem trenutku iz dneva v dan. Spregovoril je tudi o sprejemanju vsega, kar je zanj pripravil Bog, tudi o sprejemanju svoje bolezni, ob kateri se zaveda, da je vsak dan podarjen.
Prof. dr. Svanibor Hubert Pettan, vodja Katedre za etnomuzikologijo na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, je diplomiral v Zagrebu, magistriral v Ljubljani, doktoriral pa v ZDA. Tradicionalna glasba sveta je v ospredju pogovora, nekaj skladb smo tudi slišali.
V nedeljski kmetijski oddaji je mag. Jože Mohar svetoval glede pridelave silažne koruze in predstavil ponudbo hibridov Agrosaat. Direktor KGZS Janez Pirc je pojasnil napredek glede urejanja zapleta z napačno boniteto kmetijskih zemljišč, pojasnili pa smo tudi zadnje vesti glede torkovega protesta kmetov.
Na prvi dan letošnjega radijskega misijona je bila oddaja Moja zgodbe posvečena mučencu, salezijanskemu bogoslovcu Bernardu Štuhecu, ki je bila ena od žrtev totalitarizmov 20. stoletja. Ob koncu 2. sv. vojne je z domobranci odšel na Koroško. Nazadnje so ga videli kot ujetnika na Teharjah, nato pa se je za njim izgubila vsaka sled. V oddaji Moja zgodba je o njegovem življenju spregovoril zgodovinar dr. Aleš Maver.
Brat Štefan Kožuh je drugi misijonski nagovor pripravil v Porcijunkuli, ki stoji v cerkvi sv. Marije Angelske pri Assisiju. Razmišljal je o moči Božje besede. Ko Jezus zagotovi, da bo z nami do konca časa, ostaja z nami na različne načine, vključno z besedo in zakramenti, je dejal. Ob sklepu misijonskega nagovora je nakazal, na kakšen način naj se lotimo branja Svetega pisma.
Štiridesetdnevni čas po razposajenem in norčavem pustu do velike noči ljudem prinaša post, čas odrekanja, premišljevanja in molitve. Čas ko se življenje nagne k skromnosti, umirjenosti in tišini. V sklopu letošnjega radijskega misijona smo za tokratno uro, namenjene slovenski ljudski glasbi, izbrali nabožne, pripovedne in postne pesmi, vezane na predvelikonočni čas.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
V Galeriji Družina v Ljubljani prav v teh trenutkih poteka zaprtje razstave Vincenca Gotthardta Na robu barve, avtor bere iz svojega romana Na drugem koncu sveta, za glasbeno spremljavo skrbi Ljubljanski trio. Še do 6. aprila bo v Ljubljani na ogled razstava slikarja in fotografa z avstrijske Koroške Karla Vouka Skrito in razkrito, in sicer v Galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov in v Video galeriji KLET. V prvem delu so predstavljene antropomorfne maske, ki jih ustvarja iz kartonske embalaže, v drugem kratki film Narava_Narava. Nocoj pa bodo v okviru tradicionalnih ponedeljkovih večerov Društva slovenskih izobražencev v Trstu v Peterlinovi dvorani predvajali dokumentarni film Dušana Moravca o Dušanu Jelinčiču Tržaške prikazni. Po filmu se bo s tržaškim pisateljem in alpinistom pogovarjal scenarist Robi Šabec.