Radijski roman

VEČ ...|18. 7. 2019
Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - štirinajsti del

V zgodbi Karla Gržana Zvaljeni v življenje spoznamo, kako je kateheta pri razlagi otrokom nedolžna prispodoba spravila v precejšnjo zadrego.

Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - štirinajsti del

V zgodbi Karla Gržana Zvaljeni v življenje spoznamo, kako je kateheta pri razlagi otrokom nedolžna prispodoba spravila v precejšnjo zadrego.

humoreskaduhovnikGržan

Radijski roman

Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - štirinajsti del
V zgodbi Karla Gržana Zvaljeni v življenje spoznamo, kako je kateheta pri razlagi otrokom nedolžna prispodoba spravila v precejšnjo zadrego.
VEČ ...|18. 7. 2019
Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - štirinajsti del
V zgodbi Karla Gržana Zvaljeni v življenje spoznamo, kako je kateheta pri razlagi otrokom nedolžna prispodoba spravila v precejšnjo zadrego.

Marjan Bunič

humoreskaduhovnikGržan

Informativne oddaje

VEČ ...|16. 7. 2019
Krištofova nedelja in akcija MIVA

21. julija, na Krištofovo nedeljo, bodo duhovniki pri svetih mašah blagoslavljali avtomobile, obenem pa bodo verniki lahko v nabirki darovali za nakup vozil za naše misijonarje. O tem smo se v oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji pogovarjali z ravnateljem Misijonskega središča Slovenije Matjažem Križnarjem.

Krištofova nedelja in akcija MIVA

21. julija, na Krištofovo nedeljo, bodo duhovniki pri svetih mašah blagoslavljali avtomobile, obenem pa bodo verniki lahko v nabirki darovali za nakup vozil za naše misijonarje. O tem smo se v oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji pogovarjali z ravnateljem Misijonskega središča Slovenije Matjažem Križnarjem.

infoduhovnostdružba

Informativne oddaje

Krištofova nedelja in akcija MIVA
21. julija, na Krištofovo nedeljo, bodo duhovniki pri svetih mašah blagoslavljali avtomobile, obenem pa bodo verniki lahko v nabirki darovali za nakup vozil za naše misijonarje. O tem smo se v oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji pogovarjali z ravnateljem Misijonskega središča Slovenije Matjažem Križnarjem.
VEČ ...|16. 7. 2019
Krištofova nedelja in akcija MIVA
21. julija, na Krištofovo nedeljo, bodo duhovniki pri svetih mašah blagoslavljali avtomobile, obenem pa bodo verniki lahko v nabirki darovali za nakup vozil za naše misijonarje. O tem smo se v oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji pogovarjali z ravnateljem Misijonskega središča Slovenije Matjažem Križnarjem.

Petra StoparTone Gorjup

infoduhovnostdružba

Radijski roman

VEČ ...|11. 7. 2019
Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - trinajsti del

Spokorni fižolček je naslov humoreske Karla Gržana iz knjige Jaz, Čarli Čeplin, v kateri opisuje različen pogled na spokorna dejanja.

Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - trinajsti del

Spokorni fižolček je naslov humoreske Karla Gržana iz knjige Jaz, Čarli Čeplin, v kateri opisuje različen pogled na spokorna dejanja.

humoreskaduhovnikGržan

Radijski roman

Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - trinajsti del
Spokorni fižolček je naslov humoreske Karla Gržana iz knjige Jaz, Čarli Čeplin, v kateri opisuje različen pogled na spokorna dejanja.
VEČ ...|11. 7. 2019
Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - trinajsti del
Spokorni fižolček je naslov humoreske Karla Gržana iz knjige Jaz, Čarli Čeplin, v kateri opisuje različen pogled na spokorna dejanja.

Marjan Bunič

humoreskaduhovnikGržan

Informativni prispevki

VEČ ...|10. 7. 2019
Nadškofa Cvikl in Zore sprejela žrtve spolnih zlorab

Člani civilne iniciative Dovolj.je so se v preteklih dneh srečali z nadškofoma Zoretom in Cviklom. Kot navajajo, so do zdaj prejeli 38 prijav spolnih zlorab zoper 22 duhovnikov. Vsaki žrtvi nudijo individualno in njej prilagojeno podporo: terapevtsko, pravno in osebno.

Nadškofa Cvikl in Zore sprejela žrtve spolnih zlorab

Člani civilne iniciative Dovolj.je so se v preteklih dneh srečali z nadškofoma Zoretom in Cviklom. Kot navajajo, so do zdaj prejeli 38 prijav spolnih zlorab zoper 22 duhovnikov. Vsaki žrtvi nudijo individualno in njej prilagojeno podporo: terapevtsko, pravno in osebno.

družbaizobraževanjekomentarmladiodnosiotrocipogovorvzgojazdravstvo

Informativni prispevki

Nadškofa Cvikl in Zore sprejela žrtve spolnih zlorab
Člani civilne iniciative Dovolj.je so se v preteklih dneh srečali z nadškofoma Zoretom in Cviklom. Kot navajajo, so do zdaj prejeli 38 prijav spolnih zlorab zoper 22 duhovnikov. Vsaki žrtvi nudijo individualno in njej prilagojeno podporo: terapevtsko, pravno in osebno.
VEČ ...|10. 7. 2019
Nadškofa Cvikl in Zore sprejela žrtve spolnih zlorab
Člani civilne iniciative Dovolj.je so se v preteklih dneh srečali z nadškofoma Zoretom in Cviklom. Kot navajajo, so do zdaj prejeli 38 prijav spolnih zlorab zoper 22 duhovnikov. Vsaki žrtvi nudijo individualno in njej prilagojeno podporo: terapevtsko, pravno in osebno.

Marjana Debevec

družbaizobraževanjekomentarmladiodnosiotrocipogovorvzgojazdravstvo

Sveta maša

VEČ ...|8. 7. 2019
Prenos svete maše iz kapele matere Terezije in patra Pija - Radia Ognjišče

Maševal je mons. Miro Šlibar - bolniški duhovnik.

Prenos svete maše iz kapele matere Terezije in patra Pija - Radia Ognjišče

Maševal je mons. Miro Šlibar - bolniški duhovnik.

duhovnost

Sveta maša

Prenos svete maše iz kapele matere Terezije in patra Pija - Radia Ognjišče
Maševal je mons. Miro Šlibar - bolniški duhovnik.
VEČ ...|8. 7. 2019
Prenos svete maše iz kapele matere Terezije in patra Pija - Radia Ognjišče
Maševal je mons. Miro Šlibar - bolniški duhovnik.

Radio Ognjišče

duhovnost

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|7. 7. 2019
Mašniška posvečenja, Beseda med nami

V oddaji ste lahko slišali daljše povzetke prazničnega konca tedna ob godu sv. Petra in Pavla. Objavili smo izseke iz nagovorov novim duhovnikom, prisluhnili pa ste lahko tudi Besedi med nami iz julijske številke revije Novi svet.

Mašniška posvečenja, Beseda med nami

V oddaji ste lahko slišali daljše povzetke prazničnega konca tedna ob godu sv. Petra in Pavla. Objavili smo izseke iz nagovorov novim duhovnikom, prisluhnili pa ste lahko tudi Besedi med nami iz julijske številke revije Novi svet.

duhovnostinfo

Utrip Cerkve v Sloveniji

Mašniška posvečenja, Beseda med nami
V oddaji ste lahko slišali daljše povzetke prazničnega konca tedna ob godu sv. Petra in Pavla. Objavili smo izseke iz nagovorov novim duhovnikom, prisluhnili pa ste lahko tudi Besedi med nami iz julijske številke revije Novi svet.
VEČ ...|7. 7. 2019
Mašniška posvečenja, Beseda med nami
V oddaji ste lahko slišali daljše povzetke prazničnega konca tedna ob godu sv. Petra in Pavla. Objavili smo izseke iz nagovorov novim duhovnikom, prisluhnili pa ste lahko tudi Besedi med nami iz julijske številke revije Novi svet.

Petra Stopar

duhovnostinfo

Radijski roman

VEČ ...|4. 7. 2019
Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - dvanajsti del

Tokratna humoreska p. Karla Gržana prinaša zgodbo z naslovom Kisla repa. Zgodi se, da hrana v hipu postavi vse naše načrte na glavo ...

Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - dvanajsti del

Tokratna humoreska p. Karla Gržana prinaša zgodbo z naslovom Kisla repa. Zgodi se, da hrana v hipu postavi vse naše načrte na glavo ...

humoreskaduhovnikGržan

Radijski roman

Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - dvanajsti del
Tokratna humoreska p. Karla Gržana prinaša zgodbo z naslovom Kisla repa. Zgodi se, da hrana v hipu postavi vse naše načrte na glavo ...
VEČ ...|4. 7. 2019
Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - dvanajsti del
Tokratna humoreska p. Karla Gržana prinaša zgodbo z naslovom Kisla repa. Zgodi se, da hrana v hipu postavi vse naše načrte na glavo ...

Marjan Bunič

humoreskaduhovnikGržan

Informativni prispevki

VEČ ...|3. 7. 2019
Dr. Peter Lah: Bodimo usmiljeni do storilca, ki obžaluje, odsluži kazen in se spreobrne

Že samo ime pobude Dovolj.je nakazuje zadrego, določen paradoks. Dovolj je – in kljub temu še naprej govorimo o tem. Kako govoriti, ne da bi po nepotrebnem pogrevali, ne da bi povzročali nove travme? Mislim, da žrtve govorijo zato, ker so rane odprte. Ko me nekaj boli, je pogovor o tem lahko zdravilen. To je lahko spoved, psihoterapija, ali zaupan pogovor med prijatelji. Tako govorjenje je potrebno omogočiti in gojiti. Jezus je spodbujal in prakticiral tako govorjenje.Obstajajo tudi opazovalci, ki o tem govorijo zato, ker jim to vzbuja določeno zadovoljstvo. Naslajanje nad napakami in pregrehami bližnjega je verjetno staro toliko kot človeštvo. Taka je bila drhal, ki je pred Jezusa privlekla ubogo grešnico. Potem najdemo tiste, ki govorijo zato, ker želijo uveljaviti neki višji cilj. To so praviloma zelo ugledni in izobraženi ljudje. Zanje so žrtve samo sredstvo za dosego višjih ciljev – na primer za to, da se potepta osovraženo inštitucijo ali posameznika. Človek pomisli na farizeje iz Jezusovih prilik. Končno ne smemo pozabiti tistih, ki govorijo zato, da bi se stvari izboljšale. Škofje in dejansko vsi ljudje na vodilnih položajih se morajo ukvarjati s tem. Govorijo zato, da jutri o tem ne bo treba več govoriti.Ko se človek poglobi v pričevanja žrtev, postane očitno, da so bile dvakrat prizadete. Prvič, ko so bile zlorabljene s strani človeka, ki bi moral zanje skrbeti. To je lahko duhovnik, učitelj ali roditelj. Ta zloraba zaupanja in moči boli in še več, poškoduje samo srčiko človekove osebe. Drugič so bile zlorabljene v trenutku, ko nihče ni videl njihove bolečine, ko niso našle nikogar, kateremu bi lahko zaupale ali ki bi jih vzel zares. Trpeti je hudo. Trpeti sam je veliko hujše.Prišli smo do točke, ko žrtve lahko spregovorijo. To je dobro zanje in je dobro z tiste odgovorne osebe, ki lahko kaj storijo za to, da bo žrtev prejela potrebno pomoč, da bo storilec primerno kaznovan in da se preprečijo podobne zlorabe v prihodnosti, kolikor je to mogoče. Za inštitucijo in za njene člane je ta proces boleč in naporen, hkrati pa očiščuje. Zaupam, da je Cerkev že boljša in da bo še boljša. Upam, da bo proces čiščenja Cerkve pozitivno vplival na čiščenje v drugih okoljih, v katerih se po statistikah sodeč zgodi velika večina spolnih zlorab: v izobraževalnih inštitucijah in v družinah.V vseh teh, kot rečeno koristnih razpravah, pa kot kristjan pogrešam element, ki je po mojem ključen. To, da lahko spregovorimo o svojem trpljenju, je prvi korak. Ko mi storilec ali njegov nadrejeni prisluhne in ukrepa, se odpre priložnost za drugi in ključni korak, ki je sprava. Sprava je druga beseda za notranjo ozdravitev, ko se rana zaceli, ko travma izgubi svojo moč in lahko svobodno zadiham.Vsako govorjenje, kritiziranje in obtoževanje, ki nima za cilj spravo, je izguba časa ali še hujše, nujno povzroči nove travme. Lahko je brez empatije udrihati po človeku, ki ga ne poznaš in ki morda predstavlja inštitucijo, ki ti ni simpatična. Morda ne pomisliš, ali pa ti je vseeno, da lahko s tem nedolžnemu človeku delaš nepopravljivo škodo. Še manj se zavedaš, da s takim govorjenjem vzpostavljaš vzorec za ravnanje v drugih podobnih primerih. Vemo, da do večine zlorab pride doma in v šoli. Kako se boš počutil(a), ko se bo o tvojem sorodniku in prijatelju začelo na tak način, kot se danes govori o nekaterih duhovnikih?Usmiljenje do sebe in sočloveka, ki je osumljen zlorabe. Uprimo se skušnjavi, da bi človeka sežgali na ognju, preden smo se prepričali, da je kriv. V današnjih norih časih, ko ni več razlike med novinarstvom in propagando, med strokovnjakom in šarlatanom, ko naš “pametni” telefon zlahka postane orodje množičnega uničenja, se je toliko bolj nujno treba brzdati, da ne podivjamo in uničimo dobro ime človeka ali inštitucije. Bodite usmiljeni do sebe – si lahko predstavljate, kako se boste počutili, ko boste ugotovili, da ste sočloveku takole mimogrede uničili življenje? Bodite usmiljeni do storilca, ki obžaluje, odsluži kazen in se spreobrne. Predvsem pa bodite usmiljeni do škofov in predstojnikov.Škof ni superman, ki bi z rentgenskimi očmi videl v človekovo srce, in nima tajne policije za nadzor vsakega svojega duhovnika, dan in noč, sedem dni na teden. Tako kot večina nas, ki smo starejši od 50 let, so tudi škofje slabo usposobljeni za ravnanje v primeru spolnih zlorab. Zdaj se morajo/moramo na hitro učiti, kako jih prepoznati in ukrepati. Prepričan sem, da si tudi škofje iskreno želijo, da pomagajo žrtvam in omejijo greh in zločin spolnih zlorab. Kdor si prizadeva za ta cilj, jih bo kritiziral z usmiljenjem, predvsem pa jim bo pomagal, da postanejo boljši. Kdor jih nasprotno kritizira s sovraštvom ali iz škodoželjnosti, pa nič ne doprinese k temu, da bi bilo manj zlorab. Prej nasprotno.

Dr. Peter Lah: Bodimo usmiljeni do storilca, ki obžaluje, odsluži kazen in se spreobrne

Že samo ime pobude Dovolj.je nakazuje zadrego, določen paradoks. Dovolj je – in kljub temu še naprej govorimo o tem. Kako govoriti, ne da bi po nepotrebnem pogrevali, ne da bi povzročali nove travme? Mislim, da žrtve govorijo zato, ker so rane odprte. Ko me nekaj boli, je pogovor o tem lahko zdravilen. To je lahko spoved, psihoterapija, ali zaupan pogovor med prijatelji. Tako govorjenje je potrebno omogočiti in gojiti. Jezus je spodbujal in prakticiral tako govorjenje.Obstajajo tudi opazovalci, ki o tem govorijo zato, ker jim to vzbuja določeno zadovoljstvo. Naslajanje nad napakami in pregrehami bližnjega je verjetno staro toliko kot človeštvo. Taka je bila drhal, ki je pred Jezusa privlekla ubogo grešnico. Potem najdemo tiste, ki govorijo zato, ker želijo uveljaviti neki višji cilj. To so praviloma zelo ugledni in izobraženi ljudje. Zanje so žrtve samo sredstvo za dosego višjih ciljev – na primer za to, da se potepta osovraženo inštitucijo ali posameznika. Človek pomisli na farizeje iz Jezusovih prilik. Končno ne smemo pozabiti tistih, ki govorijo zato, da bi se stvari izboljšale. Škofje in dejansko vsi ljudje na vodilnih položajih se morajo ukvarjati s tem. Govorijo zato, da jutri o tem ne bo treba več govoriti.Ko se človek poglobi v pričevanja žrtev, postane očitno, da so bile dvakrat prizadete. Prvič, ko so bile zlorabljene s strani človeka, ki bi moral zanje skrbeti. To je lahko duhovnik, učitelj ali roditelj. Ta zloraba zaupanja in moči boli in še več, poškoduje samo srčiko človekove osebe. Drugič so bile zlorabljene v trenutku, ko nihče ni videl njihove bolečine, ko niso našle nikogar, kateremu bi lahko zaupale ali ki bi jih vzel zares. Trpeti je hudo. Trpeti sam je veliko hujše.Prišli smo do točke, ko žrtve lahko spregovorijo. To je dobro zanje in je dobro z tiste odgovorne osebe, ki lahko kaj storijo za to, da bo žrtev prejela potrebno pomoč, da bo storilec primerno kaznovan in da se preprečijo podobne zlorabe v prihodnosti, kolikor je to mogoče. Za inštitucijo in za njene člane je ta proces boleč in naporen, hkrati pa očiščuje. Zaupam, da je Cerkev že boljša in da bo še boljša. Upam, da bo proces čiščenja Cerkve pozitivno vplival na čiščenje v drugih okoljih, v katerih se po statistikah sodeč zgodi velika večina spolnih zlorab: v izobraževalnih inštitucijah in v družinah.V vseh teh, kot rečeno koristnih razpravah, pa kot kristjan pogrešam element, ki je po mojem ključen. To, da lahko spregovorimo o svojem trpljenju, je prvi korak. Ko mi storilec ali njegov nadrejeni prisluhne in ukrepa, se odpre priložnost za drugi in ključni korak, ki je sprava. Sprava je druga beseda za notranjo ozdravitev, ko se rana zaceli, ko travma izgubi svojo moč in lahko svobodno zadiham.Vsako govorjenje, kritiziranje in obtoževanje, ki nima za cilj spravo, je izguba časa ali še hujše, nujno povzroči nove travme. Lahko je brez empatije udrihati po človeku, ki ga ne poznaš in ki morda predstavlja inštitucijo, ki ti ni simpatična. Morda ne pomisliš, ali pa ti je vseeno, da lahko s tem nedolžnemu človeku delaš nepopravljivo škodo. Še manj se zavedaš, da s takim govorjenjem vzpostavljaš vzorec za ravnanje v drugih podobnih primerih. Vemo, da do večine zlorab pride doma in v šoli. Kako se boš počutil(a), ko se bo o tvojem sorodniku in prijatelju začelo na tak način, kot se danes govori o nekaterih duhovnikih?Usmiljenje do sebe in sočloveka, ki je osumljen zlorabe. Uprimo se skušnjavi, da bi človeka sežgali na ognju, preden smo se prepričali, da je kriv. V današnjih norih časih, ko ni več razlike med novinarstvom in propagando, med strokovnjakom in šarlatanom, ko naš “pametni” telefon zlahka postane orodje množičnega uničenja, se je toliko bolj nujno treba brzdati, da ne podivjamo in uničimo dobro ime človeka ali inštitucije. Bodite usmiljeni do sebe – si lahko predstavljate, kako se boste počutili, ko boste ugotovili, da ste sočloveku takole mimogrede uničili življenje? Bodite usmiljeni do storilca, ki obžaluje, odsluži kazen in se spreobrne. Predvsem pa bodite usmiljeni do škofov in predstojnikov.Škof ni superman, ki bi z rentgenskimi očmi videl v človekovo srce, in nima tajne policije za nadzor vsakega svojega duhovnika, dan in noč, sedem dni na teden. Tako kot večina nas, ki smo starejši od 50 let, so tudi škofje slabo usposobljeni za ravnanje v primeru spolnih zlorab. Zdaj se morajo/moramo na hitro učiti, kako jih prepoznati in ukrepati. Prepričan sem, da si tudi škofje iskreno želijo, da pomagajo žrtvam in omejijo greh in zločin spolnih zlorab. Kdor si prizadeva za ta cilj, jih bo kritiziral z usmiljenjem, predvsem pa jim bo pomagal, da postanejo boljši. Kdor jih nasprotno kritizira s sovraštvom ali iz škodoželjnosti, pa nič ne doprinese k temu, da bi bilo manj zlorab. Prej nasprotno.

infokomentarcasnik

Informativni prispevki

Dr. Peter Lah: Bodimo usmiljeni do storilca, ki obžaluje, odsluži kazen in se spreobrne
Že samo ime pobude Dovolj.je nakazuje zadrego, določen paradoks. Dovolj je – in kljub temu še naprej govorimo o tem. Kako govoriti, ne da bi po nepotrebnem pogrevali, ne da bi povzročali nove travme? Mislim, da žrtve govorijo zato, ker so rane odprte. Ko me nekaj boli, je pogovor o tem lahko zdravilen. To je lahko spoved, psihoterapija, ali zaupan pogovor med prijatelji. Tako govorjenje je potrebno omogočiti in gojiti. Jezus je spodbujal in prakticiral tako govorjenje.Obstajajo tudi opazovalci, ki o tem govorijo zato, ker jim to vzbuja določeno zadovoljstvo. Naslajanje nad napakami in pregrehami bližnjega je verjetno staro toliko kot človeštvo. Taka je bila drhal, ki je pred Jezusa privlekla ubogo grešnico. Potem najdemo tiste, ki govorijo zato, ker želijo uveljaviti neki višji cilj. To so praviloma zelo ugledni in izobraženi ljudje. Zanje so žrtve samo sredstvo za dosego višjih ciljev – na primer za to, da se potepta osovraženo inštitucijo ali posameznika. Človek pomisli na farizeje iz Jezusovih prilik. Končno ne smemo pozabiti tistih, ki govorijo zato, da bi se stvari izboljšale. Škofje in dejansko vsi ljudje na vodilnih položajih se morajo ukvarjati s tem. Govorijo zato, da jutri o tem ne bo treba več govoriti.Ko se človek poglobi v pričevanja žrtev, postane očitno, da so bile dvakrat prizadete. Prvič, ko so bile zlorabljene s strani človeka, ki bi moral zanje skrbeti. To je lahko duhovnik, učitelj ali roditelj. Ta zloraba zaupanja in moči boli in še več, poškoduje samo srčiko človekove osebe. Drugič so bile zlorabljene v trenutku, ko nihče ni videl njihove bolečine, ko niso našle nikogar, kateremu bi lahko zaupale ali ki bi jih vzel zares. Trpeti je hudo. Trpeti sam je veliko hujše.Prišli smo do točke, ko žrtve lahko spregovorijo. To je dobro zanje in je dobro z tiste odgovorne osebe, ki lahko kaj storijo za to, da bo žrtev prejela potrebno pomoč, da bo storilec primerno kaznovan in da se preprečijo podobne zlorabe v prihodnosti, kolikor je to mogoče. Za inštitucijo in za njene člane je ta proces boleč in naporen, hkrati pa očiščuje. Zaupam, da je Cerkev že boljša in da bo še boljša. Upam, da bo proces čiščenja Cerkve pozitivno vplival na čiščenje v drugih okoljih, v katerih se po statistikah sodeč zgodi velika večina spolnih zlorab: v izobraževalnih inštitucijah in v družinah.V vseh teh, kot rečeno koristnih razpravah, pa kot kristjan pogrešam element, ki je po mojem ključen. To, da lahko spregovorimo o svojem trpljenju, je prvi korak. Ko mi storilec ali njegov nadrejeni prisluhne in ukrepa, se odpre priložnost za drugi in ključni korak, ki je sprava. Sprava je druga beseda za notranjo ozdravitev, ko se rana zaceli, ko travma izgubi svojo moč in lahko svobodno zadiham.Vsako govorjenje, kritiziranje in obtoževanje, ki nima za cilj spravo, je izguba časa ali še hujše, nujno povzroči nove travme. Lahko je brez empatije udrihati po človeku, ki ga ne poznaš in ki morda predstavlja inštitucijo, ki ti ni simpatična. Morda ne pomisliš, ali pa ti je vseeno, da lahko s tem nedolžnemu človeku delaš nepopravljivo škodo. Še manj se zavedaš, da s takim govorjenjem vzpostavljaš vzorec za ravnanje v drugih podobnih primerih. Vemo, da do večine zlorab pride doma in v šoli. Kako se boš počutil(a), ko se bo o tvojem sorodniku in prijatelju začelo na tak način, kot se danes govori o nekaterih duhovnikih?Usmiljenje do sebe in sočloveka, ki je osumljen zlorabe. Uprimo se skušnjavi, da bi človeka sežgali na ognju, preden smo se prepričali, da je kriv. V današnjih norih časih, ko ni več razlike med novinarstvom in propagando, med strokovnjakom in šarlatanom, ko naš “pametni” telefon zlahka postane orodje množičnega uničenja, se je toliko bolj nujno treba brzdati, da ne podivjamo in uničimo dobro ime človeka ali inštitucije. Bodite usmiljeni do sebe – si lahko predstavljate, kako se boste počutili, ko boste ugotovili, da ste sočloveku takole mimogrede uničili življenje? Bodite usmiljeni do storilca, ki obžaluje, odsluži kazen in se spreobrne. Predvsem pa bodite usmiljeni do škofov in predstojnikov.Škof ni superman, ki bi z rentgenskimi očmi videl v človekovo srce, in nima tajne policije za nadzor vsakega svojega duhovnika, dan in noč, sedem dni na teden. Tako kot večina nas, ki smo starejši od 50 let, so tudi škofje slabo usposobljeni za ravnanje v primeru spolnih zlorab. Zdaj se morajo/moramo na hitro učiti, kako jih prepoznati in ukrepati. Prepričan sem, da si tudi škofje iskreno želijo, da pomagajo žrtvam in omejijo greh in zločin spolnih zlorab. Kdor si prizadeva za ta cilj, jih bo kritiziral z usmiljenjem, predvsem pa jim bo pomagal, da postanejo boljši. Kdor jih nasprotno kritizira s sovraštvom ali iz škodoželjnosti, pa nič ne doprinese k temu, da bi bilo manj zlorab. Prej nasprotno.
VEČ ...|3. 7. 2019
Dr. Peter Lah: Bodimo usmiljeni do storilca, ki obžaluje, odsluži kazen in se spreobrne
Že samo ime pobude Dovolj.je nakazuje zadrego, določen paradoks. Dovolj je – in kljub temu še naprej govorimo o tem. Kako govoriti, ne da bi po nepotrebnem pogrevali, ne da bi povzročali nove travme? Mislim, da žrtve govorijo zato, ker so rane odprte. Ko me nekaj boli, je pogovor o tem lahko zdravilen. To je lahko spoved, psihoterapija, ali zaupan pogovor med prijatelji. Tako govorjenje je potrebno omogočiti in gojiti. Jezus je spodbujal in prakticiral tako govorjenje.Obstajajo tudi opazovalci, ki o tem govorijo zato, ker jim to vzbuja določeno zadovoljstvo. Naslajanje nad napakami in pregrehami bližnjega je verjetno staro toliko kot človeštvo. Taka je bila drhal, ki je pred Jezusa privlekla ubogo grešnico. Potem najdemo tiste, ki govorijo zato, ker želijo uveljaviti neki višji cilj. To so praviloma zelo ugledni in izobraženi ljudje. Zanje so žrtve samo sredstvo za dosego višjih ciljev – na primer za to, da se potepta osovraženo inštitucijo ali posameznika. Človek pomisli na farizeje iz Jezusovih prilik. Končno ne smemo pozabiti tistih, ki govorijo zato, da bi se stvari izboljšale. Škofje in dejansko vsi ljudje na vodilnih položajih se morajo ukvarjati s tem. Govorijo zato, da jutri o tem ne bo treba več govoriti.Ko se človek poglobi v pričevanja žrtev, postane očitno, da so bile dvakrat prizadete. Prvič, ko so bile zlorabljene s strani človeka, ki bi moral zanje skrbeti. To je lahko duhovnik, učitelj ali roditelj. Ta zloraba zaupanja in moči boli in še več, poškoduje samo srčiko človekove osebe. Drugič so bile zlorabljene v trenutku, ko nihče ni videl njihove bolečine, ko niso našle nikogar, kateremu bi lahko zaupale ali ki bi jih vzel zares. Trpeti je hudo. Trpeti sam je veliko hujše.Prišli smo do točke, ko žrtve lahko spregovorijo. To je dobro zanje in je dobro z tiste odgovorne osebe, ki lahko kaj storijo za to, da bo žrtev prejela potrebno pomoč, da bo storilec primerno kaznovan in da se preprečijo podobne zlorabe v prihodnosti, kolikor je to mogoče. Za inštitucijo in za njene člane je ta proces boleč in naporen, hkrati pa očiščuje. Zaupam, da je Cerkev že boljša in da bo še boljša. Upam, da bo proces čiščenja Cerkve pozitivno vplival na čiščenje v drugih okoljih, v katerih se po statistikah sodeč zgodi velika večina spolnih zlorab: v izobraževalnih inštitucijah in v družinah.V vseh teh, kot rečeno koristnih razpravah, pa kot kristjan pogrešam element, ki je po mojem ključen. To, da lahko spregovorimo o svojem trpljenju, je prvi korak. Ko mi storilec ali njegov nadrejeni prisluhne in ukrepa, se odpre priložnost za drugi in ključni korak, ki je sprava. Sprava je druga beseda za notranjo ozdravitev, ko se rana zaceli, ko travma izgubi svojo moč in lahko svobodno zadiham.Vsako govorjenje, kritiziranje in obtoževanje, ki nima za cilj spravo, je izguba časa ali še hujše, nujno povzroči nove travme. Lahko je brez empatije udrihati po človeku, ki ga ne poznaš in ki morda predstavlja inštitucijo, ki ti ni simpatična. Morda ne pomisliš, ali pa ti je vseeno, da lahko s tem nedolžnemu človeku delaš nepopravljivo škodo. Še manj se zavedaš, da s takim govorjenjem vzpostavljaš vzorec za ravnanje v drugih podobnih primerih. Vemo, da do večine zlorab pride doma in v šoli. Kako se boš počutil(a), ko se bo o tvojem sorodniku in prijatelju začelo na tak način, kot se danes govori o nekaterih duhovnikih?Usmiljenje do sebe in sočloveka, ki je osumljen zlorabe. Uprimo se skušnjavi, da bi človeka sežgali na ognju, preden smo se prepričali, da je kriv. V današnjih norih časih, ko ni več razlike med novinarstvom in propagando, med strokovnjakom in šarlatanom, ko naš “pametni” telefon zlahka postane orodje množičnega uničenja, se je toliko bolj nujno treba brzdati, da ne podivjamo in uničimo dobro ime človeka ali inštitucije. Bodite usmiljeni do sebe – si lahko predstavljate, kako se boste počutili, ko boste ugotovili, da ste sočloveku takole mimogrede uničili življenje? Bodite usmiljeni do storilca, ki obžaluje, odsluži kazen in se spreobrne. Predvsem pa bodite usmiljeni do škofov in predstojnikov.Škof ni superman, ki bi z rentgenskimi očmi videl v človekovo srce, in nima tajne policije za nadzor vsakega svojega duhovnika, dan in noč, sedem dni na teden. Tako kot večina nas, ki smo starejši od 50 let, so tudi škofje slabo usposobljeni za ravnanje v primeru spolnih zlorab. Zdaj se morajo/moramo na hitro učiti, kako jih prepoznati in ukrepati. Prepričan sem, da si tudi škofje iskreno želijo, da pomagajo žrtvam in omejijo greh in zločin spolnih zlorab. Kdor si prizadeva za ta cilj, jih bo kritiziral z usmiljenjem, predvsem pa jim bo pomagal, da postanejo boljši. Kdor jih nasprotno kritizira s sovraštvom ali iz škodoželjnosti, pa nič ne doprinese k temu, da bi bilo manj zlorab. Prej nasprotno.

dr. Peter Lah

infokomentarcasnik

Družinska kateheza

VEČ ...|2. 7. 2019
Kako biti blizu parom v neurejenih razmerah?

Z Vilmo in Danijem Siter ter duhovnikom Rafkom Klemenčičem smo se pogovarjali o tem, kako spremljati pare, ki so se znašli v kakrnihkoli stiskah in živijo v neurejenih razmerah. Gre za ločene, izven zakonske skupnosti in vnovič poročene. Osrednja misel je bila, da nikoli ne moremo obsojati drugih in da Božja milost lahko deluje povsod. Zato jim je treba pomagati, da napredujejo na njihovi poti k Bogu. Mladim, ki se ne morejo odločiti za zakon in samo živijo skupaj, pa naj bi krščanske družine dale zgled lepote poročenosti. Vabljeni k poslušanju!

Kako biti blizu parom v neurejenih razmerah?

Z Vilmo in Danijem Siter ter duhovnikom Rafkom Klemenčičem smo se pogovarjali o tem, kako spremljati pare, ki so se znašli v kakrnihkoli stiskah in živijo v neurejenih razmerah. Gre za ločene, izven zakonske skupnosti in vnovič poročene. Osrednja misel je bila, da nikoli ne moremo obsojati drugih in da Božja milost lahko deluje povsod. Zato jim je treba pomagati, da napredujejo na njihovi poti k Bogu. Mladim, ki se ne morejo odločiti za zakon in samo živijo skupaj, pa naj bi krščanske družine dale zgled lepote poročenosti. Vabljeni k poslušanju!

duhovnostizobraževanjemladiodnosipapežpogovorsvetovanjevzgoja

Družinska kateheza

Kako biti blizu parom v neurejenih razmerah?
Z Vilmo in Danijem Siter ter duhovnikom Rafkom Klemenčičem smo se pogovarjali o tem, kako spremljati pare, ki so se znašli v kakrnihkoli stiskah in živijo v neurejenih razmerah. Gre za ločene, izven zakonske skupnosti in vnovič poročene. Osrednja misel je bila, da nikoli ne moremo obsojati drugih in da Božja milost lahko deluje povsod. Zato jim je treba pomagati, da napredujejo na njihovi poti k Bogu. Mladim, ki se ne morejo odločiti za zakon in samo živijo skupaj, pa naj bi krščanske družine dale zgled lepote poročenosti. Vabljeni k poslušanju!
VEČ ...|2. 7. 2019
Kako biti blizu parom v neurejenih razmerah?
Z Vilmo in Danijem Siter ter duhovnikom Rafkom Klemenčičem smo se pogovarjali o tem, kako spremljati pare, ki so se znašli v kakrnihkoli stiskah in živijo v neurejenih razmerah. Gre za ločene, izven zakonske skupnosti in vnovič poročene. Osrednja misel je bila, da nikoli ne moremo obsojati drugih in da Božja milost lahko deluje povsod. Zato jim je treba pomagati, da napredujejo na njihovi poti k Bogu. Mladim, ki se ne morejo odločiti za zakon in samo živijo skupaj, pa naj bi krščanske družine dale zgled lepote poročenosti. Vabljeni k poslušanju!

Marjana Debevec

duhovnostizobraževanjemladiodnosipapežpogovorsvetovanjevzgoja

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|30. 6. 2019
Janez Flis

Duhovnik Janez Flis je bil naš prvi umetnostni zgodovinar. V knjigi Stavbinski slogi, ki je izšla 1885, je postavil temelje slovenskemu izrazoslovju v arhitekturni. Kot generalni vikar je bil vrsto let desna roka škofa Jegliča. Vodil je obnovo stolnice po ljubljanskem potresu. Jegliču je svetoval, naj škofijske gimnazije ne gradi predaleč od Ljubljane.

Janez Flis

Duhovnik Janez Flis je bil naš prvi umetnostni zgodovinar. V knjigi Stavbinski slogi, ki je izšla 1885, je postavil temelje slovenskemu izrazoslovju v arhitekturni. Kot generalni vikar je bil vrsto let desna roka škofa Jegliča. Vodil je obnovo stolnice po ljubljanskem potresu. Jegliču je svetoval, naj škofijske gimnazije ne gradi predaleč od Ljubljane.

duhovnostspomininfo

Graditelji slovenskega doma

Janez Flis
Duhovnik Janez Flis je bil naš prvi umetnostni zgodovinar. V knjigi Stavbinski slogi, ki je izšla 1885, je postavil temelje slovenskemu izrazoslovju v arhitekturni. Kot generalni vikar je bil vrsto let desna roka škofa Jegliča. Vodil je obnovo stolnice po ljubljanskem potresu. Jegliču je svetoval, naj škofijske gimnazije ne gradi predaleč od Ljubljane.
VEČ ...|30. 6. 2019
Janez Flis
Duhovnik Janez Flis je bil naš prvi umetnostni zgodovinar. V knjigi Stavbinski slogi, ki je izšla 1885, je postavil temelje slovenskemu izrazoslovju v arhitekturni. Kot generalni vikar je bil vrsto let desna roka škofa Jegliča. Vodil je obnovo stolnice po ljubljanskem potresu. Jegliču je svetoval, naj škofijske gimnazije ne gradi predaleč od Ljubljane.

Tone Gorjup

duhovnostspomininfo

Radijska kateheza

VEČ ...|29. 6. 2019
Nadškof Marjan Turnšek: Mašniško posvečenje.

Z nadškofom Turnškom smo se pogovarjali o Mašniškem posvečenju. Odgovarjal je tudi na provokativna vprašanja kot Zakaj ne žensko duhovništvo in kaj v primeru menjave spola. Zelo osebno je spregovoril tudi o identiteti duhovnika danes.

Nadškof Marjan Turnšek: Mašniško posvečenje.

Z nadškofom Turnškom smo se pogovarjali o Mašniškem posvečenju. Odgovarjal je tudi na provokativna vprašanja kot Zakaj ne žensko duhovništvo in kaj v primeru menjave spola. Zelo osebno je spregovoril tudi o identiteti duhovnika danes.

duhovnost

Radijska kateheza

Nadškof Marjan Turnšek: Mašniško posvečenje.
Z nadškofom Turnškom smo se pogovarjali o Mašniškem posvečenju. Odgovarjal je tudi na provokativna vprašanja kot Zakaj ne žensko duhovništvo in kaj v primeru menjave spola. Zelo osebno je spregovoril tudi o identiteti duhovnika danes.
VEČ ...|29. 6. 2019
Nadškof Marjan Turnšek: Mašniško posvečenje.
Z nadškofom Turnškom smo se pogovarjali o Mašniškem posvečenju. Odgovarjal je tudi na provokativna vprašanja kot Zakaj ne žensko duhovništvo in kaj v primeru menjave spola. Zelo osebno je spregovoril tudi o identiteti duhovnika danes.

Silvestra Sadar

duhovnost

Naš gost

VEČ ...|29. 6. 2019
Novomašniki 2019

V Cerkvi v Sloveniji je letos šest fantov oz. mož starih od štiriindvajset do štirideset let posvečenih v duhovnike. To so: Sebastijan Tišler in Primož Lorbek iz mariborske nadškofije ter Gregor Bregar, Vito Urbanija, Rok Pogačnik in Tadej Ložar iz ljubljanske nadškofije. Od kod prihajajo? Kakšne so bile njihove družine? Kako so začutili Gospodov klic? Kdo jih je pri tem spremljal? Česa se najbolj veselijo in katero področja dela z ljudmi jim je najbližje? Kje in kdaj bodo imeli novo mašo in kaj so izbrali za novomašno geslo?

Novomašniki 2019

V Cerkvi v Sloveniji je letos šest fantov oz. mož starih od štiriindvajset do štirideset let posvečenih v duhovnike. To so: Sebastijan Tišler in Primož Lorbek iz mariborske nadškofije ter Gregor Bregar, Vito Urbanija, Rok Pogačnik in Tadej Ložar iz ljubljanske nadškofije. Od kod prihajajo? Kakšne so bile njihove družine? Kako so začutili Gospodov klic? Kdo jih je pri tem spremljal? Česa se najbolj veselijo in katero področja dela z ljudmi jim je najbližje? Kje in kdaj bodo imeli novo mašo in kaj so izbrali za novomašno geslo?

pogovornovomašnikimladi

Naš gost

Novomašniki 2019
V Cerkvi v Sloveniji je letos šest fantov oz. mož starih od štiriindvajset do štirideset let posvečenih v duhovnike. To so: Sebastijan Tišler in Primož Lorbek iz mariborske nadškofije ter Gregor Bregar, Vito Urbanija, Rok Pogačnik in Tadej Ložar iz ljubljanske nadškofije. Od kod prihajajo? Kakšne so bile njihove družine? Kako so začutili Gospodov klic? Kdo jih je pri tem spremljal? Česa se najbolj veselijo in katero področja dela z ljudmi jim je najbližje? Kje in kdaj bodo imeli novo mašo in kaj so izbrali za novomašno geslo?
VEČ ...|29. 6. 2019
Novomašniki 2019
V Cerkvi v Sloveniji je letos šest fantov oz. mož starih od štiriindvajset do štirideset let posvečenih v duhovnike. To so: Sebastijan Tišler in Primož Lorbek iz mariborske nadškofije ter Gregor Bregar, Vito Urbanija, Rok Pogačnik in Tadej Ložar iz ljubljanske nadškofije. Od kod prihajajo? Kakšne so bile njihove družine? Kako so začutili Gospodov klic? Kdo jih je pri tem spremljal? Česa se najbolj veselijo in katero področja dela z ljudmi jim je najbližje? Kje in kdaj bodo imeli novo mašo in kaj so izbrali za novomašno geslo?

Matjaž Merljak

pogovornovomašnikimladi

Doživetja narave

VEČ ...|28. 6. 2019
Planinska pot na Vipavskem

Popoldne smo se v Doživetjih narave posvetili novi zelo zahtevni planinski poti na Vipavskem, ki so jo poimenovali po pobudniku vipavskega alpinizma duhovniku dr. Otmarju Črnilogarju.

Planinska pot na Vipavskem

Popoldne smo se v Doživetjih narave posvetili novi zelo zahtevni planinski poti na Vipavskem, ki so jo poimenovali po pobudniku vipavskega alpinizma duhovniku dr. Otmarju Črnilogarju.

naravašportplaninska pot

Doživetja narave

Planinska pot na Vipavskem
Popoldne smo se v Doživetjih narave posvetili novi zelo zahtevni planinski poti na Vipavskem, ki so jo poimenovali po pobudniku vipavskega alpinizma duhovniku dr. Otmarju Črnilogarju.
VEČ ...|28. 6. 2019
Planinska pot na Vipavskem
Popoldne smo se v Doživetjih narave posvetili novi zelo zahtevni planinski poti na Vipavskem, ki so jo poimenovali po pobudniku vipavskega alpinizma duhovniku dr. Otmarju Črnilogarju.

Blaž Lesnik

naravašportplaninska pot

Radijski roman

VEČ ...|27. 6. 2019
Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - enajsti del

V kratki humoreski patra Karla Gržana Darilni bon spoznamo, kako lahko dober namen spravi človeka v veliko stisko.

Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - enajsti del

V kratki humoreski patra Karla Gržana Darilni bon spoznamo, kako lahko dober namen spravi človeka v veliko stisko.

humoreskaduhovnikGržan

Radijski roman

Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - enajsti del
V kratki humoreski patra Karla Gržana Darilni bon spoznamo, kako lahko dober namen spravi človeka v veliko stisko.
VEČ ...|27. 6. 2019
Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - enajsti del
V kratki humoreski patra Karla Gržana Darilni bon spoznamo, kako lahko dober namen spravi človeka v veliko stisko.

Marjan Bunič

humoreskaduhovnikGržan

Za življenje

VEČ ...|22. 6. 2019
Jeza

Polno malho modrosti nam je ob 11h v oddaji Za življenje natrosil zaporniški duhovnik Robert Friškovec o katerem so slikovito zapisali, da je brez talarja in brez mask.

Jeza

Polno malho modrosti nam je ob 11h v oddaji Za življenje natrosil zaporniški duhovnik Robert Friškovec o katerem so slikovito zapisali, da je brez talarja in brez mask.

odnosisvetovanjedružbavzgoja

Za življenje

Jeza
Polno malho modrosti nam je ob 11h v oddaji Za življenje natrosil zaporniški duhovnik Robert Friškovec o katerem so slikovito zapisali, da je brez talarja in brez mask.
VEČ ...|22. 6. 2019
Jeza
Polno malho modrosti nam je ob 11h v oddaji Za življenje natrosil zaporniški duhovnik Robert Friškovec o katerem so slikovito zapisali, da je brez talarja in brez mask.

Mateja Feltrin Novljan

odnosisvetovanjedružbavzgoja

Radijski roman

VEČ ...|20. 6. 2019
Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - deseti del

Humoreska Karla Gržana Moja dobrodelna torta prinaša zgodbo o tem, kako se stvari dostikrat ne iztečejo po načrtih.

Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - deseti del

Humoreska Karla Gržana Moja dobrodelna torta prinaša zgodbo o tem, kako se stvari dostikrat ne iztečejo po načrtih.

humoreskaduhovnikGržan

Radijski roman

Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - deseti del
Humoreska Karla Gržana Moja dobrodelna torta prinaša zgodbo o tem, kako se stvari dostikrat ne iztečejo po načrtih.
VEČ ...|20. 6. 2019
Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - deseti del
Humoreska Karla Gržana Moja dobrodelna torta prinaša zgodbo o tem, kako se stvari dostikrat ne iztečejo po načrtih.

Marjan Bunič

humoreskaduhovnikGržan

Komentar Družina

VEČ ...|20. 6. 2019
Kakšen je moj odnos do duhovnikov?

Komentar zadnje številke tednika Družina. Bere Robert Božič.

Kakšen je moj odnos do duhovnikov?

Komentar zadnje številke tednika Družina. Bere Robert Božič.

komentar

Komentar Družina

Kakšen je moj odnos do duhovnikov?
Komentar zadnje številke tednika Družina. Bere Robert Božič.
VEČ ...|20. 6. 2019
Kakšen je moj odnos do duhovnikov?
Komentar zadnje številke tednika Družina. Bere Robert Božič.

Boštjan Debevec

komentar

Sveta maša

VEČ ...|19. 6. 2019
Maša za domovino - stolnica Ljubljana

Maševanje je vodil nadškof Stanislav Zore ob prostnosti drugih škofov, duhovnikov in visokih gostov. Pridigal je murskosoboški škof Peter Štumpf.Sodeloval je zbor slovenske filharmonije pod vodstvom Gregorja Klančiča.

Maša za domovino - stolnica Ljubljana

Maševanje je vodil nadškof Stanislav Zore ob prostnosti drugih škofov, duhovnikov in visokih gostov. Pridigal je murskosoboški škof Peter Štumpf.Sodeloval je zbor slovenske filharmonije pod vodstvom Gregorja Klančiča.

duhovnost

Sveta maša

Maša za domovino - stolnica Ljubljana
Maševanje je vodil nadškof Stanislav Zore ob prostnosti drugih škofov, duhovnikov in visokih gostov. Pridigal je murskosoboški škof Peter Štumpf.Sodeloval je zbor slovenske filharmonije pod vodstvom Gregorja Klančiča.
VEČ ...|19. 6. 2019
Maša za domovino - stolnica Ljubljana
Maševanje je vodil nadškof Stanislav Zore ob prostnosti drugih škofov, duhovnikov in visokih gostov. Pridigal je murskosoboški škof Peter Štumpf.Sodeloval je zbor slovenske filharmonije pod vodstvom Gregorja Klančiča.

Radio Ognjišče

duhovnost

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|16. 6. 2019
p. Ivan Tomažič

O sebi je povedal: Slovencem sem pokazal od kdaj in od kje so tu, na tem ozemlju, in podaril sem jim slovenski študentski dom Korotan na Dunaju. Pred 100 leti rojeni redovnik klaretinec je duhovniška leta posvetil mladim, zlasti študentom,obenem je bil več kot pol stoletja bolnišnični duhovnik, sicer pa navdušen venetolog.

p. Ivan Tomažič

O sebi je povedal: Slovencem sem pokazal od kdaj in od kje so tu, na tem ozemlju, in podaril sem jim slovenski študentski dom Korotan na Dunaju. Pred 100 leti rojeni redovnik klaretinec je duhovniška leta posvetil mladim, zlasti študentom,obenem je bil več kot pol stoletja bolnišnični duhovnik, sicer pa navdušen venetolog.

spomin

Graditelji slovenskega doma

p. Ivan Tomažič
O sebi je povedal: Slovencem sem pokazal od kdaj in od kje so tu, na tem ozemlju, in podaril sem jim slovenski študentski dom Korotan na Dunaju. Pred 100 leti rojeni redovnik klaretinec je duhovniška leta posvetil mladim, zlasti študentom,obenem je bil več kot pol stoletja bolnišnični duhovnik, sicer pa navdušen venetolog.
VEČ ...|16. 6. 2019
p. Ivan Tomažič
O sebi je povedal: Slovencem sem pokazal od kdaj in od kje so tu, na tem ozemlju, in podaril sem jim slovenski študentski dom Korotan na Dunaju. Pred 100 leti rojeni redovnik klaretinec je duhovniška leta posvetil mladim, zlasti študentom,obenem je bil več kot pol stoletja bolnišnični duhovnik, sicer pa navdušen venetolog.

Tone Gorjup

spomin

Radijski roman

VEČ ...|13. 6. 2019
Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - deveti del

Ah, ta moja leta je humoreska Karla Gržana o ugibanju starosti.

Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - deveti del

Ah, ta moja leta je humoreska Karla Gržana o ugibanju starosti.

humoreskaduhovnikGržan

Radijski roman

Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - deveti del
Ah, ta moja leta je humoreska Karla Gržana o ugibanju starosti.
VEČ ...|13. 6. 2019
Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - deveti del
Ah, ta moja leta je humoreska Karla Gržana o ugibanju starosti.

Marjan Bunič

humoreskaduhovnikGržan

Via positiva

VEČ ...|13. 6. 2019
Tudi kolo je lahko sredstvo do Boga

Pomemben člen v doseženem uspehu kolesarske srebrne diagonale sta bila tudi oče in sin, zavzeta kolesarja z veliko izkušnjami, Janez in Bernard Rožman. Povabili smo ju v oddajo Via positiva in ju vprašali po njunih vtisih omenjenega projekta in kako povezati duhovnost ter rekreacijo. Bernard je duhovnik, pravi da tudi v športnih aktivnostih najde številne priložnosti za odkrivanje Boga. Janez pa največ stavi na družinske kolesarske poti in če bi se prepustil ležernosti, pravi, bi se temne misli hitro prikradle.

Tudi kolo je lahko sredstvo do Boga

Pomemben člen v doseženem uspehu kolesarske srebrne diagonale sta bila tudi oče in sin, zavzeta kolesarja z veliko izkušnjami, Janez in Bernard Rožman. Povabili smo ju v oddajo Via positiva in ju vprašali po njunih vtisih omenjenega projekta in kako povezati duhovnost ter rekreacijo. Bernard je duhovnik, pravi da tudi v športnih aktivnostih najde številne priložnosti za odkrivanje Boga. Janez pa največ stavi na družinske kolesarske poti in če bi se prepustil ležernosti, pravi, bi se temne misli hitro prikradle.

družbapogovorodnosišportduhovnost

Via positiva

Tudi kolo je lahko sredstvo do Boga
Pomemben člen v doseženem uspehu kolesarske srebrne diagonale sta bila tudi oče in sin, zavzeta kolesarja z veliko izkušnjami, Janez in Bernard Rožman. Povabili smo ju v oddajo Via positiva in ju vprašali po njunih vtisih omenjenega projekta in kako povezati duhovnost ter rekreacijo. Bernard je duhovnik, pravi da tudi v športnih aktivnostih najde številne priložnosti za odkrivanje Boga. Janez pa največ stavi na družinske kolesarske poti in če bi se prepustil ležernosti, pravi, bi se temne misli hitro prikradle.
VEČ ...|13. 6. 2019
Tudi kolo je lahko sredstvo do Boga
Pomemben člen v doseženem uspehu kolesarske srebrne diagonale sta bila tudi oče in sin, zavzeta kolesarja z veliko izkušnjami, Janez in Bernard Rožman. Povabili smo ju v oddajo Via positiva in ju vprašali po njunih vtisih omenjenega projekta in kako povezati duhovnost ter rekreacijo. Bernard je duhovnik, pravi da tudi v športnih aktivnostih najde številne priložnosti za odkrivanje Boga. Janez pa največ stavi na družinske kolesarske poti in če bi se prepustil ležernosti, pravi, bi se temne misli hitro prikradle.

Nataša Ličen

družbapogovorodnosišportduhovnost

Radijski roman

VEČ ...|6. 6. 2019
Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - osmi del

Osmi del branja iz knjige Karla Gržana Jaz, Čarli Čeplin prinaša zgodbo z naslovom Srečni izbranec.

Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - osmi del

Osmi del branja iz knjige Karla Gržana Jaz, Čarli Čeplin prinaša zgodbo z naslovom Srečni izbranec.

humoreskaduhovnikGržan

Radijski roman

Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - osmi del
Osmi del branja iz knjige Karla Gržana Jaz, Čarli Čeplin prinaša zgodbo z naslovom Srečni izbranec.
VEČ ...|6. 6. 2019
Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - osmi del
Osmi del branja iz knjige Karla Gržana Jaz, Čarli Čeplin prinaša zgodbo z naslovom Srečni izbranec.

Marjan Bunič

humoreskaduhovnikGržan

Komentar Časnik.si

VEČ ...|5. 6. 2019
Manipulacije s spolnimi zlorabami

Od kar se je ustanovila civilna pobuda Dovolj.je, je vprašanje spolnih zlorab s strani katoliških duhovnikov tedensko na dnevnem redu, v različnih oblikah in oddajah. Že februarja je Branko Cestnik v svojem komentarju opozoril, da zaradi nekaterih primerov spolnih zlorab katoliški duhovniki ne bomo sprejeli vloge grešnega kozla. Na žalost se v slovenskem medijskem prostoru in tudi pravosodju začenja dogajati natančno to.

Manipulacije s spolnimi zlorabami

Od kar se je ustanovila civilna pobuda Dovolj.je, je vprašanje spolnih zlorab s strani katoliških duhovnikov tedensko na dnevnem redu, v različnih oblikah in oddajah. Že februarja je Branko Cestnik v svojem komentarju opozoril, da zaradi nekaterih primerov spolnih zlorab katoliški duhovniki ne bomo sprejeli vloge grešnega kozla. Na žalost se v slovenskem medijskem prostoru in tudi pravosodju začenja dogajati natančno to.

družbakomentar

Komentar Časnik.si

Manipulacije s spolnimi zlorabami
Od kar se je ustanovila civilna pobuda Dovolj.je, je vprašanje spolnih zlorab s strani katoliških duhovnikov tedensko na dnevnem redu, v različnih oblikah in oddajah. Že februarja je Branko Cestnik v svojem komentarju opozoril, da zaradi nekaterih primerov spolnih zlorab katoliški duhovniki ne bomo sprejeli vloge grešnega kozla. Na žalost se v slovenskem medijskem prostoru in tudi pravosodju začenja dogajati natančno to.
VEČ ...|5. 6. 2019
Manipulacije s spolnimi zlorabami
Od kar se je ustanovila civilna pobuda Dovolj.je, je vprašanje spolnih zlorab s strani katoliških duhovnikov tedensko na dnevnem redu, v različnih oblikah in oddajah. Že februarja je Branko Cestnik v svojem komentarju opozoril, da zaradi nekaterih primerov spolnih zlorab katoliški duhovniki ne bomo sprejeli vloge grešnega kozla. Na žalost se v slovenskem medijskem prostoru in tudi pravosodju začenja dogajati natančno to.

dr. Ivan Štuhec

družbakomentar

Radijski roman

VEČ ...|30. 5. 2019
Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - sedmi del

Humoreska Karla Gržana Vse se vrača, vse se plača iz knjige Jaz, Čarli Čeplin Založbe Ognjišče prinaša zgodbo o duhovih.

Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - sedmi del

Humoreska Karla Gržana Vse se vrača, vse se plača iz knjige Jaz, Čarli Čeplin Založbe Ognjišče prinaša zgodbo o duhovih.

humoreskaduhovnikGržan

Radijski roman

Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - sedmi del
Humoreska Karla Gržana Vse se vrača, vse se plača iz knjige Jaz, Čarli Čeplin Založbe Ognjišče prinaša zgodbo o duhovih.
VEČ ...|30. 5. 2019
Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - sedmi del
Humoreska Karla Gržana Vse se vrača, vse se plača iz knjige Jaz, Čarli Čeplin Založbe Ognjišče prinaša zgodbo o duhovih.

Marjan Bunič

humoreskaduhovnikGržan

Komentar Domovina.je

VEČ ...|27. 5. 2019
Duhovnik Sandi Koren sobratom: Zgražam se nad vsakim v Cerkvi, ki skuša zločince obvarovati in se upa še naprej imenovati pastir.

V tokratnem komentarju smo slišali besede duhovnika Sandija Korena sobratom, v katerih ostro obsoja vpletene v spolne zlorabe v cerkvi in vse, ki ne želijo razkriti storilcev.

Duhovnik Sandi Koren sobratom: Zgražam se nad vsakim v Cerkvi, ki skuša zločince obvarovati in se upa še naprej imenovati pastir.

V tokratnem komentarju smo slišali besede duhovnika Sandija Korena sobratom, v katerih ostro obsoja vpletene v spolne zlorabe v cerkvi in vse, ki ne želijo razkriti storilcev.

komentardružbacerkev

Komentar Domovina.je

Duhovnik Sandi Koren sobratom: Zgražam se nad vsakim v Cerkvi, ki skuša zločince obvarovati in se upa še naprej imenovati pastir.
V tokratnem komentarju smo slišali besede duhovnika Sandija Korena sobratom, v katerih ostro obsoja vpletene v spolne zlorabe v cerkvi in vse, ki ne želijo razkriti storilcev.
VEČ ...|27. 5. 2019
Duhovnik Sandi Koren sobratom: Zgražam se nad vsakim v Cerkvi, ki skuša zločince obvarovati in se upa še naprej imenovati pastir.
V tokratnem komentarju smo slišali besede duhovnika Sandija Korena sobratom, v katerih ostro obsoja vpletene v spolne zlorabe v cerkvi in vse, ki ne želijo razkriti storilcev.

Sandi Koren

komentardružbacerkev

Za življenje

VEČ ...|25. 5. 2019
Duhovnik dr. Karl Gržan o medsebojnih odnosih

Veliko govorimo o medsebojnih odnosih in prevečkrat pozabljamo nase, v resnici pa smo edina oseba, ki ne bo izginila iz našega življenja. Zato je pomembno, da sebi ne počnemo slabih stvari, da ne bomo obžalovali, da smo zapravili življenje. Nekaj nasvetov, ki jih lahko najdete kjerkoli, bova pokomentirala z duhovnikom dr. Karlom Gržanom.

Duhovnik dr. Karl Gržan o medsebojnih odnosih

Veliko govorimo o medsebojnih odnosih in prevečkrat pozabljamo nase, v resnici pa smo edina oseba, ki ne bo izginila iz našega življenja. Zato je pomembno, da sebi ne počnemo slabih stvari, da ne bomo obžalovali, da smo zapravili življenje. Nekaj nasvetov, ki jih lahko najdete kjerkoli, bova pokomentirala z duhovnikom dr. Karlom Gržanom.

družbaodnosisvetovanje

Za življenje

Duhovnik dr. Karl Gržan o medsebojnih odnosih
Veliko govorimo o medsebojnih odnosih in prevečkrat pozabljamo nase, v resnici pa smo edina oseba, ki ne bo izginila iz našega življenja. Zato je pomembno, da sebi ne počnemo slabih stvari, da ne bomo obžalovali, da smo zapravili življenje. Nekaj nasvetov, ki jih lahko najdete kjerkoli, bova pokomentirala z duhovnikom dr. Karlom Gržanom.
VEČ ...|25. 5. 2019
Duhovnik dr. Karl Gržan o medsebojnih odnosih
Veliko govorimo o medsebojnih odnosih in prevečkrat pozabljamo nase, v resnici pa smo edina oseba, ki ne bo izginila iz našega življenja. Zato je pomembno, da sebi ne počnemo slabih stvari, da ne bomo obžalovali, da smo zapravili življenje. Nekaj nasvetov, ki jih lahko najdete kjerkoli, bova pokomentirala z duhovnikom dr. Karlom Gržanom.

Mateja Feltrin Novljan

družbaodnosisvetovanje

Radijski roman

VEČ ...|23. 5. 2019
Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - šesti del

Pred vami je humoreska patra Karla Gržana z naslovom Obleka naredi človeka.

Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - šesti del

Pred vami je humoreska patra Karla Gržana z naslovom Obleka naredi človeka.

humoreskaduhovnikGržan

Radijski roman

Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - šesti del
Pred vami je humoreska patra Karla Gržana z naslovom Obleka naredi človeka.
VEČ ...|23. 5. 2019
Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - šesti del
Pred vami je humoreska patra Karla Gržana z naslovom Obleka naredi človeka.

Marjan Bunič

humoreskaduhovnikGržan

Radijski roman

VEČ ...|16. 5. 2019
Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - peti del

Iz zbirke humoresk Karla Gržana Jaz, Čarli Čeplin tokrat poslušamo zgodbo Duh v temi. Kaj vse se lahko zgodi v gledališču!

Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - peti del

Iz zbirke humoresk Karla Gržana Jaz, Čarli Čeplin tokrat poslušamo zgodbo Duh v temi. Kaj vse se lahko zgodi v gledališču!

humoreskaduhovnikGržan

Radijski roman

Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - peti del
Iz zbirke humoresk Karla Gržana Jaz, Čarli Čeplin tokrat poslušamo zgodbo Duh v temi. Kaj vse se lahko zgodi v gledališču!
VEČ ...|16. 5. 2019
Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - peti del
Iz zbirke humoresk Karla Gržana Jaz, Čarli Čeplin tokrat poslušamo zgodbo Duh v temi. Kaj vse se lahko zgodi v gledališču!

Marjan Bunič

humoreskaduhovnikGržan

Globine

VEČ ...|14. 5. 2019
O športu, duhovnosti in življenju

Kakšen je odnos Cerkve do športa? Kje se skrivajo pasti in ključni izzivi športa v današnjem svetu? Kako lahko začne Cerkev vključevati fizično aktivnost oziroma šport v svoje poslanstvo? Ta in druga vprašanja naslavlja tudi cerkveni dokument Dati vse od sebe. O njegovi vsebini je v Globinah govoril duhovnik in športnik po duši p. dr. Andrej Šegula.

O športu, duhovnosti in življenju

Kakšen je odnos Cerkve do športa? Kje se skrivajo pasti in ključni izzivi športa v današnjem svetu? Kako lahko začne Cerkev vključevati fizično aktivnost oziroma šport v svoje poslanstvo? Ta in druga vprašanja naslavlja tudi cerkveni dokument Dati vse od sebe. O njegovi vsebini je v Globinah govoril duhovnik in športnik po duši p. dr. Andrej Šegula.

duhovnostšportrekreacijaCerkevmladi

Globine

O športu, duhovnosti in življenju
Kakšen je odnos Cerkve do športa? Kje se skrivajo pasti in ključni izzivi športa v današnjem svetu? Kako lahko začne Cerkev vključevati fizično aktivnost oziroma šport v svoje poslanstvo? Ta in druga vprašanja naslavlja tudi cerkveni dokument Dati vse od sebe. O njegovi vsebini je v Globinah govoril duhovnik in športnik po duši p. dr. Andrej Šegula.
VEČ ...|14. 5. 2019
O športu, duhovnosti in življenju
Kakšen je odnos Cerkve do športa? Kje se skrivajo pasti in ključni izzivi športa v današnjem svetu? Kako lahko začne Cerkev vključevati fizično aktivnost oziroma šport v svoje poslanstvo? Ta in druga vprašanja naslavlja tudi cerkveni dokument Dati vse od sebe. O njegovi vsebini je v Globinah govoril duhovnik in športnik po duši p. dr. Andrej Šegula.

Blaž Lesnik

duhovnostšportrekreacijaCerkevmladi

Radijski roman

VEČ ...|9. 5. 2019
Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - četrti del

Jaz, Čarli Čeplin je zbirka humoresk duhovnika Karla Gržana, ki jo je izdala Založba Ognjišče. Iz nje bomo tokrat prebrali zgodbo Počitnice, da te kap.

Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - četrti del

Jaz, Čarli Čeplin je zbirka humoresk duhovnika Karla Gržana, ki jo je izdala Založba Ognjišče. Iz nje bomo tokrat prebrali zgodbo Počitnice, da te kap.

humoreskaduhovnikGržan

Radijski roman

Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - četrti del
Jaz, Čarli Čeplin je zbirka humoresk duhovnika Karla Gržana, ki jo je izdala Založba Ognjišče. Iz nje bomo tokrat prebrali zgodbo Počitnice, da te kap.
VEČ ...|9. 5. 2019
Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - četrti del
Jaz, Čarli Čeplin je zbirka humoresk duhovnika Karla Gržana, ki jo je izdala Založba Ognjišče. Iz nje bomo tokrat prebrali zgodbo Počitnice, da te kap.

Marjan Bunič

humoreskaduhovnikGržan

Družinska kateheza

VEČ ...|7. 5. 2019
Vzgoja za spolnost

V družinski katehezi smo se pogovarjali o spolni vzgoji mladih. Papež izpostavlja tudi sramežljivost, ki človeka varuje pred tem, da bi postal predmet. Opozarja pa tudi na teorijo spola, ki izvira iz strahu pred različnostjo. Z so bili Vilma in Dani Siter ter duhovnik Rafko Klemenčič.

Vzgoja za spolnost

V družinski katehezi smo se pogovarjali o spolni vzgoji mladih. Papež izpostavlja tudi sramežljivost, ki človeka varuje pred tem, da bi postal predmet. Opozarja pa tudi na teorijo spola, ki izvira iz strahu pred različnostjo. Z so bili Vilma in Dani Siter ter duhovnik Rafko Klemenčič.

družbaodnosipogovor

Družinska kateheza

Vzgoja za spolnost
V družinski katehezi smo se pogovarjali o spolni vzgoji mladih. Papež izpostavlja tudi sramežljivost, ki človeka varuje pred tem, da bi postal predmet. Opozarja pa tudi na teorijo spola, ki izvira iz strahu pred različnostjo. Z so bili Vilma in Dani Siter ter duhovnik Rafko Klemenčič.
VEČ ...|7. 5. 2019
Vzgoja za spolnost
V družinski katehezi smo se pogovarjali o spolni vzgoji mladih. Papež izpostavlja tudi sramežljivost, ki človeka varuje pred tem, da bi postal predmet. Opozarja pa tudi na teorijo spola, ki izvira iz strahu pred različnostjo. Z so bili Vilma in Dani Siter ter duhovnik Rafko Klemenčič.

Marjana Debevec

družbaodnosipogovor

Radijski roman

VEČ ...|2. 5. 2019
Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - tretji del

V Radijskem romanu prebiramo humoreske iz vsakdanjega življenja duhovnika Karla Gržana iz knjige z naslovom Jaz, Čarli Čeplin, ki jo je izdala Založba Ognjišče. Človek, ki se je sposoben smejati lastnim napakam, se bo iz njih prav gotovo tudi veliko naučil.

Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - tretji del

V Radijskem romanu prebiramo humoreske iz vsakdanjega življenja duhovnika Karla Gržana iz knjige z naslovom Jaz, Čarli Čeplin, ki jo je izdala Založba Ognjišče. Človek, ki se je sposoben smejati lastnim napakam, se bo iz njih prav gotovo tudi veliko naučil.

humoreskaduhovnikGržan

Radijski roman

Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - tretji del
V Radijskem romanu prebiramo humoreske iz vsakdanjega življenja duhovnika Karla Gržana iz knjige z naslovom Jaz, Čarli Čeplin, ki jo je izdala Založba Ognjišče. Človek, ki se je sposoben smejati lastnim napakam, se bo iz njih prav gotovo tudi veliko naučil.
VEČ ...|2. 5. 2019
Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - tretji del
V Radijskem romanu prebiramo humoreske iz vsakdanjega življenja duhovnika Karla Gržana iz knjige z naslovom Jaz, Čarli Čeplin, ki jo je izdala Založba Ognjišče. Človek, ki se je sposoben smejati lastnim napakam, se bo iz njih prav gotovo tudi veliko naučil.

Marjan Bunič

humoreskaduhovnikGržan

Informativni prispevki

VEČ ...|28. 4. 2019
Pridiga kardinala Franca Rodeta ob 100-letnici province Hčera krščanske ljubezni – usmiljenk

»Gospod, tvoj Bog, je v tvoji sredi. Tvoj močni rešitelj. Veseli se nad teboj v radosti, prenavlja te v svoji ljubezni,« so besede, ki so jih na svojo jubilejno podobico ob 100-letnici province napisale hčere krščanske ljubezni – usmiljenke. Ustanovila sta jih sveti Vincencij Pavelski in sveta Ludovika de Marillac, v Slovenijo pa jih je pripeljala sestra Leopoldina Jožefa Brandis. Praznovanje je potekalo pri Svetem Jožefu v Celju. Začelo se je s čaščenjem Najsvetejšega, nadaljevalo z akademijo na kateri sta zbrane nagovorila vizitatorica Slovenske province usmiljenk sestra Francka Saje in vrhovni predstojnik oziroma generalni superior Misijonske družbe lazaristov in Hčera krščanske ljubezni Tomaž Mavrič. Praznovanje pa je vrh doseglo z zahvalno sveto mašo, ki jo je ob somaševanju nadškofov, škofov in duhovnikov daroval kardinal Franc Rode.

Pridiga kardinala Franca Rodeta ob 100-letnici province Hčera krščanske ljubezni – usmiljenk

»Gospod, tvoj Bog, je v tvoji sredi. Tvoj močni rešitelj. Veseli se nad teboj v radosti, prenavlja te v svoji ljubezni,« so besede, ki so jih na svojo jubilejno podobico ob 100-letnici province napisale hčere krščanske ljubezni – usmiljenke. Ustanovila sta jih sveti Vincencij Pavelski in sveta Ludovika de Marillac, v Slovenijo pa jih je pripeljala sestra Leopoldina Jožefa Brandis. Praznovanje je potekalo pri Svetem Jožefu v Celju. Začelo se je s čaščenjem Najsvetejšega, nadaljevalo z akademijo na kateri sta zbrane nagovorila vizitatorica Slovenske province usmiljenk sestra Francka Saje in vrhovni predstojnik oziroma generalni superior Misijonske družbe lazaristov in Hčera krščanske ljubezni Tomaž Mavrič. Praznovanje pa je vrh doseglo z zahvalno sveto mašo, ki jo je ob somaševanju nadškofov, škofov in duhovnikov daroval kardinal Franc Rode.

rodekardinalpridigausmiljenkeduhovnost

Informativni prispevki

Pridiga kardinala Franca Rodeta ob 100-letnici province Hčera krščanske ljubezni – usmiljenk
»Gospod, tvoj Bog, je v tvoji sredi. Tvoj močni rešitelj. Veseli se nad teboj v radosti, prenavlja te v svoji ljubezni,« so besede, ki so jih na svojo jubilejno podobico ob 100-letnici province napisale hčere krščanske ljubezni – usmiljenke. Ustanovila sta jih sveti Vincencij Pavelski in sveta Ludovika de Marillac, v Slovenijo pa jih je pripeljala sestra Leopoldina Jožefa Brandis. Praznovanje je potekalo pri Svetem Jožefu v Celju. Začelo se je s čaščenjem Najsvetejšega, nadaljevalo z akademijo na kateri sta zbrane nagovorila vizitatorica Slovenske province usmiljenk sestra Francka Saje in vrhovni predstojnik oziroma generalni superior Misijonske družbe lazaristov in Hčera krščanske ljubezni Tomaž Mavrič. Praznovanje pa je vrh doseglo z zahvalno sveto mašo, ki jo je ob somaševanju nadškofov, škofov in duhovnikov daroval kardinal Franc Rode.
VEČ ...|28. 4. 2019
Pridiga kardinala Franca Rodeta ob 100-letnici province Hčera krščanske ljubezni – usmiljenk
»Gospod, tvoj Bog, je v tvoji sredi. Tvoj močni rešitelj. Veseli se nad teboj v radosti, prenavlja te v svoji ljubezni,« so besede, ki so jih na svojo jubilejno podobico ob 100-letnici province napisale hčere krščanske ljubezni – usmiljenke. Ustanovila sta jih sveti Vincencij Pavelski in sveta Ludovika de Marillac, v Slovenijo pa jih je pripeljala sestra Leopoldina Jožefa Brandis. Praznovanje je potekalo pri Svetem Jožefu v Celju. Začelo se je s čaščenjem Najsvetejšega, nadaljevalo z akademijo na kateri sta zbrane nagovorila vizitatorica Slovenske province usmiljenk sestra Francka Saje in vrhovni predstojnik oziroma generalni superior Misijonske družbe lazaristov in Hčera krščanske ljubezni Tomaž Mavrič. Praznovanje pa je vrh doseglo z zahvalno sveto mašo, ki jo je ob somaševanju nadškofov, škofov in duhovnikov daroval kardinal Franc Rode.

p. Ivan Rampre/Radio Vatikan

rodekardinalpridigausmiljenkeduhovnost

Informativni prispevki

VEČ ...|28. 4. 2019
Nagovor Tomaža Mavriča ob 100-letnici province Hčera krščanske ljubezni – usmiljenk

»Gospod, tvoj Bog, je v tvoji sredi. Tvoj močni rešitelj. Veseli se nad teboj v radosti, prenavlja te v svoji ljubezni,« so besede, ki so jih na svojo jubilejno podobico ob 100-letnici province napisale hčere krščanske ljubezni – usmiljenke. Ustanovila sta jih sveti Vincencij Pavelski in sveta Ludovika de Marillac, v Slovenijo pa jih je pripeljala sestra Leopoldina Jožefa Brandis. Praznovanje je potekalo pri Svetem Jožefu v Celju. Začelo se je s čaščenjem Najsvetejšega, nadaljevalo z akademijo na kateri sta zbrane nagovorila vizitatorica Slovenske province usmiljenk sestra Francka Saje in vrhovni predstojnik oziroma generalni superior Misijonske družbe lazaristov in Hčera krščanske ljubezni Tomaž Mavrič. Praznovanje pa je vrh doseglo z zahvalno sveto mašo, ki jo je ob somaševanju nadškofov, škofov in duhovnikov daroval kardinal Franc Rode.

Nagovor Tomaža Mavriča ob 100-letnici province Hčera krščanske ljubezni – usmiljenk

»Gospod, tvoj Bog, je v tvoji sredi. Tvoj močni rešitelj. Veseli se nad teboj v radosti, prenavlja te v svoji ljubezni,« so besede, ki so jih na svojo jubilejno podobico ob 100-letnici province napisale hčere krščanske ljubezni – usmiljenke. Ustanovila sta jih sveti Vincencij Pavelski in sveta Ludovika de Marillac, v Slovenijo pa jih je pripeljala sestra Leopoldina Jožefa Brandis. Praznovanje je potekalo pri Svetem Jožefu v Celju. Začelo se je s čaščenjem Najsvetejšega, nadaljevalo z akademijo na kateri sta zbrane nagovorila vizitatorica Slovenske province usmiljenk sestra Francka Saje in vrhovni predstojnik oziroma generalni superior Misijonske družbe lazaristov in Hčera krščanske ljubezni Tomaž Mavrič. Praznovanje pa je vrh doseglo z zahvalno sveto mašo, ki jo je ob somaševanju nadškofov, škofov in duhovnikov daroval kardinal Franc Rode.

usmiljenkemavričnagovorceljelazaristiduhovnost

Informativni prispevki

Nagovor Tomaža Mavriča ob 100-letnici province Hčera krščanske ljubezni – usmiljenk
»Gospod, tvoj Bog, je v tvoji sredi. Tvoj močni rešitelj. Veseli se nad teboj v radosti, prenavlja te v svoji ljubezni,« so besede, ki so jih na svojo jubilejno podobico ob 100-letnici province napisale hčere krščanske ljubezni – usmiljenke. Ustanovila sta jih sveti Vincencij Pavelski in sveta Ludovika de Marillac, v Slovenijo pa jih je pripeljala sestra Leopoldina Jožefa Brandis. Praznovanje je potekalo pri Svetem Jožefu v Celju. Začelo se je s čaščenjem Najsvetejšega, nadaljevalo z akademijo na kateri sta zbrane nagovorila vizitatorica Slovenske province usmiljenk sestra Francka Saje in vrhovni predstojnik oziroma generalni superior Misijonske družbe lazaristov in Hčera krščanske ljubezni Tomaž Mavrič. Praznovanje pa je vrh doseglo z zahvalno sveto mašo, ki jo je ob somaševanju nadškofov, škofov in duhovnikov daroval kardinal Franc Rode.
VEČ ...|28. 4. 2019
Nagovor Tomaža Mavriča ob 100-letnici province Hčera krščanske ljubezni – usmiljenk
»Gospod, tvoj Bog, je v tvoji sredi. Tvoj močni rešitelj. Veseli se nad teboj v radosti, prenavlja te v svoji ljubezni,« so besede, ki so jih na svojo jubilejno podobico ob 100-letnici province napisale hčere krščanske ljubezni – usmiljenke. Ustanovila sta jih sveti Vincencij Pavelski in sveta Ludovika de Marillac, v Slovenijo pa jih je pripeljala sestra Leopoldina Jožefa Brandis. Praznovanje je potekalo pri Svetem Jožefu v Celju. Začelo se je s čaščenjem Najsvetejšega, nadaljevalo z akademijo na kateri sta zbrane nagovorila vizitatorica Slovenske province usmiljenk sestra Francka Saje in vrhovni predstojnik oziroma generalni superior Misijonske družbe lazaristov in Hčera krščanske ljubezni Tomaž Mavrič. Praznovanje pa je vrh doseglo z zahvalno sveto mašo, ki jo je ob somaševanju nadškofov, škofov in duhovnikov daroval kardinal Franc Rode.

p. Ivan Rampre/Radio Vatikan

usmiljenkemavričnagovorceljelazaristiduhovnost

Za življenje

VEČ ...|27. 4. 2019
O usmiljenju

V tokratni oddaji je bil z nami zaporniški duhovnik Robert Friškovec. Kako usmiljenje živeti v konktretnih situacijah? Smo usmiljeni do sebe? Znamo biti usmiljeni do drugih in v kakšni meri? Ob poslušanju smo si bomo nastavili tudi ogledalo.

O usmiljenju

V tokratni oddaji je bil z nami zaporniški duhovnik Robert Friškovec. Kako usmiljenje živeti v konktretnih situacijah? Smo usmiljeni do sebe? Znamo biti usmiljeni do drugih in v kakšni meri? Ob poslušanju smo si bomo nastavili tudi ogledalo.

duhovnostdružbaodnosivzgojapogovorsvetovanje

Za življenje

O usmiljenju
V tokratni oddaji je bil z nami zaporniški duhovnik Robert Friškovec. Kako usmiljenje živeti v konktretnih situacijah? Smo usmiljeni do sebe? Znamo biti usmiljeni do drugih in v kakšni meri? Ob poslušanju smo si bomo nastavili tudi ogledalo.
VEČ ...|27. 4. 2019
O usmiljenju
V tokratni oddaji je bil z nami zaporniški duhovnik Robert Friškovec. Kako usmiljenje živeti v konktretnih situacijah? Smo usmiljeni do sebe? Znamo biti usmiljeni do drugih in v kakšni meri? Ob poslušanju smo si bomo nastavili tudi ogledalo.

Mateja Feltrin Novljan

duhovnostdružbaodnosivzgojapogovorsvetovanje

Radijski roman

VEČ ...|25. 4. 2019
Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin

Duhovnik Karel Gržan se zna pošaliti na svoj račun in smejati svojim napakam. Kot kratke hudomušne zgodbice nam resnične dogodivščine svojega življenja razgrinja v knjigi Jaz, Čarli Čeplin. Kaj pomeni ta Čarli Čeplin? Prisluhnite zgodbi.

Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin

Duhovnik Karel Gržan se zna pošaliti na svoj račun in smejati svojim napakam. Kot kratke hudomušne zgodbice nam resnične dogodivščine svojega življenja razgrinja v knjigi Jaz, Čarli Čeplin. Kaj pomeni ta Čarli Čeplin? Prisluhnite zgodbi.

humoreskaduhovnostduhovitostGržan

Radijski roman

Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin
Duhovnik Karel Gržan se zna pošaliti na svoj račun in smejati svojim napakam. Kot kratke hudomušne zgodbice nam resnične dogodivščine svojega življenja razgrinja v knjigi Jaz, Čarli Čeplin. Kaj pomeni ta Čarli Čeplin? Prisluhnite zgodbi.
VEČ ...|25. 4. 2019
Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin
Duhovnik Karel Gržan se zna pošaliti na svoj račun in smejati svojim napakam. Kot kratke hudomušne zgodbice nam resnične dogodivščine svojega življenja razgrinja v knjigi Jaz, Čarli Čeplin. Kaj pomeni ta Čarli Čeplin? Prisluhnite zgodbi.

Marjan Bunič

humoreskaduhovnostduhovitostGržan

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|21. 4. 2019
Gostili smo nadškofa Alojzija Cvikla

Objavili smo velikonočni pogovor z mariborskim nadškofom metropolitom Alojzijem Cviklom. Med drugim je odgovarjal na vprašanja o pomanjkanju duhovnikov, o finančnem stanju nadškofije ter o socialnih razmerah na mariborskem.

Gostili smo nadškofa Alojzija Cvikla

Objavili smo velikonočni pogovor z mariborskim nadškofom metropolitom Alojzijem Cviklom. Med drugim je odgovarjal na vprašanja o pomanjkanju duhovnikov, o finančnem stanju nadškofije ter o socialnih razmerah na mariborskem.

Cerkevdružbaduhovnostmladi

Utrip Cerkve v Sloveniji

Gostili smo nadškofa Alojzija Cvikla
Objavili smo velikonočni pogovor z mariborskim nadškofom metropolitom Alojzijem Cviklom. Med drugim je odgovarjal na vprašanja o pomanjkanju duhovnikov, o finančnem stanju nadškofije ter o socialnih razmerah na mariborskem.
VEČ ...|21. 4. 2019
Gostili smo nadškofa Alojzija Cvikla
Objavili smo velikonočni pogovor z mariborskim nadškofom metropolitom Alojzijem Cviklom. Med drugim je odgovarjal na vprašanja o pomanjkanju duhovnikov, o finančnem stanju nadškofije ter o socialnih razmerah na mariborskem.

Petra Stopar

Cerkevdružbaduhovnostmladi

Svetovalnica

VEČ ...|19. 4. 2019
Velikonočni prazniki

Z nami je bil župnik s Police pri Grosupljem Jože Plut. Tema so bili prazniki. Kako se jih spominja iz otroštva in kako jih obhaja danes kot duhovnik.

Velikonočni prazniki

Z nami je bil župnik s Police pri Grosupljem Jože Plut. Tema so bili prazniki. Kako se jih spominja iz otroštva in kako jih obhaja danes kot duhovnik.

pogovorduhovnost

Svetovalnica

Velikonočni prazniki
Z nami je bil župnik s Police pri Grosupljem Jože Plut. Tema so bili prazniki. Kako se jih spominja iz otroštva in kako jih obhaja danes kot duhovnik.
VEČ ...|19. 4. 2019
Velikonočni prazniki
Z nami je bil župnik s Police pri Grosupljem Jože Plut. Tema so bili prazniki. Kako se jih spominja iz otroštva in kako jih obhaja danes kot duhovnik.

Nataša Ličen

pogovorduhovnost

Sveta maša

VEČ ...|18. 4. 2019
Krizmena maša iz Murske Sobote

Na veliki četrtek dopoldne smo iz murskosoboške stolnice prenašali krizmeno mašo, ki jo je ob somaševanju duhovnikov vodil murskosoboški škof Peter Štumpf.

Krizmena maša iz Murske Sobote

Na veliki četrtek dopoldne smo iz murskosoboške stolnice prenašali krizmeno mašo, ki jo je ob somaševanju duhovnikov vodil murskosoboški škof Peter Štumpf.

duhovnost

Sveta maša

Krizmena maša iz Murske Sobote
Na veliki četrtek dopoldne smo iz murskosoboške stolnice prenašali krizmeno mašo, ki jo je ob somaševanju duhovnikov vodil murskosoboški škof Peter Štumpf.
VEČ ...|18. 4. 2019
Krizmena maša iz Murske Sobote
Na veliki četrtek dopoldne smo iz murskosoboške stolnice prenašali krizmeno mašo, ki jo je ob somaševanju duhovnikov vodil murskosoboški škof Peter Štumpf.

Radio Ognjišče

duhovnost

Informativni prispevki

VEČ ...|17. 4. 2019
Pridiga nadškofa Alojzija Cvikla pri krizmeni maši

Krizmena maša je ena od glavnih in najbolj slovesnih opravil škofovske službe. Vsak duhovnik nosi neizbrisno znamenje tistega duhovništva, ki ga je Jezus na veliki četrtek izročil apostolom in njihovim naslednikom. Pripravljenost za prijateljsko in bratsko sodelovanje so duhovniki v mariborski stolnici posebej izrazili v obnovi duhovniških obljub. Mariborski nadškof Alojzij Cvikl je sobratom predstavil štiri pomembne drže, in sicer bratski odnos, ki mora vladati med duhovniki in škofom, bratsko harmonijo, bratski pogum in bratsko žrtvovanje ali Kristusova žrtev.

Pridiga nadškofa Alojzija Cvikla pri krizmeni maši

Krizmena maša je ena od glavnih in najbolj slovesnih opravil škofovske službe. Vsak duhovnik nosi neizbrisno znamenje tistega duhovništva, ki ga je Jezus na veliki četrtek izročil apostolom in njihovim naslednikom. Pripravljenost za prijateljsko in bratsko sodelovanje so duhovniki v mariborski stolnici posebej izrazili v obnovi duhovniških obljub. Mariborski nadškof Alojzij Cvikl je sobratom predstavil štiri pomembne drže, in sicer bratski odnos, ki mora vladati med duhovniki in škofom, bratsko harmonijo, bratski pogum in bratsko žrtvovanje ali Kristusova žrtev.

duhovnost

Informativni prispevki

Pridiga nadškofa Alojzija Cvikla pri krizmeni maši
Krizmena maša je ena od glavnih in najbolj slovesnih opravil škofovske službe. Vsak duhovnik nosi neizbrisno znamenje tistega duhovništva, ki ga je Jezus na veliki četrtek izročil apostolom in njihovim naslednikom. Pripravljenost za prijateljsko in bratsko sodelovanje so duhovniki v mariborski stolnici posebej izrazili v obnovi duhovniških obljub. Mariborski nadškof Alojzij Cvikl je sobratom predstavil štiri pomembne drže, in sicer bratski odnos, ki mora vladati med duhovniki in škofom, bratsko harmonijo, bratski pogum in bratsko žrtvovanje ali Kristusova žrtev.
VEČ ...|17. 4. 2019
Pridiga nadškofa Alojzija Cvikla pri krizmeni maši
Krizmena maša je ena od glavnih in najbolj slovesnih opravil škofovske službe. Vsak duhovnik nosi neizbrisno znamenje tistega duhovništva, ki ga je Jezus na veliki četrtek izročil apostolom in njihovim naslednikom. Pripravljenost za prijateljsko in bratsko sodelovanje so duhovniki v mariborski stolnici posebej izrazili v obnovi duhovniških obljub. Mariborski nadškof Alojzij Cvikl je sobratom predstavil štiri pomembne drže, in sicer bratski odnos, ki mora vladati med duhovniki in škofom, bratsko harmonijo, bratski pogum in bratsko žrtvovanje ali Kristusova žrtev.

Petra Stopar

duhovnost

Naš pogled

VEČ ...|16. 4. 2019
Tanja Dominko: Glavobol

O glavobolu, ki daje vrh politike in po drugi strani tudi nekatere duhovnike, ko ne vedo, kako pristopiti do množic, ki se zgrinjajo v cerkve, med letom pa jih ni.

Tanja Dominko: Glavobol

O glavobolu, ki daje vrh politike in po drugi strani tudi nekatere duhovnike, ko ne vedo, kako pristopiti do množic, ki se zgrinjajo v cerkve, med letom pa jih ni.

politikacerkev

Naš pogled

Tanja Dominko: Glavobol
O glavobolu, ki daje vrh politike in po drugi strani tudi nekatere duhovnike, ko ne vedo, kako pristopiti do množic, ki se zgrinjajo v cerkve, med letom pa jih ni.
VEČ ...|16. 4. 2019
Tanja Dominko: Glavobol
O glavobolu, ki daje vrh politike in po drugi strani tudi nekatere duhovnike, ko ne vedo, kako pristopiti do množic, ki se zgrinjajo v cerkve, med letom pa jih ni.

Tanja Dominko

politikacerkev

Sveta maša

VEČ ...|14. 4. 2019
Sveta maša iz stolnice sv. Nikolaja v Novem mestu

Na cvetno nedeljo ob zaključku Radijskega misijona smo prenašali slovesnost iz novomeške stolnice, ki jo je vodil novomeški škof msgr. Andrej Glavan ob somaševanju stolnega prošta in generalnega vikarja Božidarja Metelka, župnika in dekana Silvestra Fabijana ter duhovnika Jožeta Ognjička. Pel je stolni zbor Ignacija Hladnika pod vodstvom prof. Barbare Lotrič, na orglah je zbor spremljala Petra Slak.

Sveta maša iz stolnice sv. Nikolaja v Novem mestu

Na cvetno nedeljo ob zaključku Radijskega misijona smo prenašali slovesnost iz novomeške stolnice, ki jo je vodil novomeški škof msgr. Andrej Glavan ob somaševanju stolnega prošta in generalnega vikarja Božidarja Metelka, župnika in dekana Silvestra Fabijana ter duhovnika Jožeta Ognjička. Pel je stolni zbor Ignacija Hladnika pod vodstvom prof. Barbare Lotrič, na orglah je zbor spremljala Petra Slak.

duhovnost

Sveta maša

Sveta maša iz stolnice sv. Nikolaja v Novem mestu
Na cvetno nedeljo ob zaključku Radijskega misijona smo prenašali slovesnost iz novomeške stolnice, ki jo je vodil novomeški škof msgr. Andrej Glavan ob somaševanju stolnega prošta in generalnega vikarja Božidarja Metelka, župnika in dekana Silvestra Fabijana ter duhovnika Jožeta Ognjička. Pel je stolni zbor Ignacija Hladnika pod vodstvom prof. Barbare Lotrič, na orglah je zbor spremljala Petra Slak.
VEČ ...|14. 4. 2019
Sveta maša iz stolnice sv. Nikolaja v Novem mestu
Na cvetno nedeljo ob zaključku Radijskega misijona smo prenašali slovesnost iz novomeške stolnice, ki jo je vodil novomeški škof msgr. Andrej Glavan ob somaševanju stolnega prošta in generalnega vikarja Božidarja Metelka, župnika in dekana Silvestra Fabijana ter duhovnika Jožeta Ognjička. Pel je stolni zbor Ignacija Hladnika pod vodstvom prof. Barbare Lotrič, na orglah je zbor spremljala Petra Slak.

Radio Ognjišče

duhovnost

Radijski misijon 2019

VEČ ...|12. 4. 2019
Sveta maša ob 6. dnevu radijskega misijona

Maševal je bolniški duhovnik Miro Šlibar. Pela in igrala je skupina Spes.

Sveta maša ob 6. dnevu radijskega misijona

Maševal je bolniški duhovnik Miro Šlibar. Pela in igrala je skupina Spes.

Radijski misijon 2019duhovnost

Radijski misijon 2019

Sveta maša ob 6. dnevu radijskega misijona
Maševal je bolniški duhovnik Miro Šlibar. Pela in igrala je skupina Spes.
VEČ ...|12. 4. 2019
Sveta maša ob 6. dnevu radijskega misijona
Maševal je bolniški duhovnik Miro Šlibar. Pela in igrala je skupina Spes.

Radio Ognjišče

Radijski misijon 2019duhovnost

Sveta maša

VEČ ...|12. 4. 2019
Sveta maša ob 6. dnevu radijskega misijona

Sveto mašo ob 6. dnevu radijskega misijona je daroval bolniški duhovnik Miro Šlibar. Pela in igrala je skupina Spes.

Sveta maša ob 6. dnevu radijskega misijona

Sveto mašo ob 6. dnevu radijskega misijona je daroval bolniški duhovnik Miro Šlibar. Pela in igrala je skupina Spes.

Radijski misijon 2019duhovnost

Sveta maša

Sveta maša ob 6. dnevu radijskega misijona
Sveto mašo ob 6. dnevu radijskega misijona je daroval bolniški duhovnik Miro Šlibar. Pela in igrala je skupina Spes.
VEČ ...|12. 4. 2019
Sveta maša ob 6. dnevu radijskega misijona
Sveto mašo ob 6. dnevu radijskega misijona je daroval bolniški duhovnik Miro Šlibar. Pela in igrala je skupina Spes.

Radio Ognjišče

Radijski misijon 2019duhovnost

Svetovalnica

VEČ ...|11. 4. 2019
Roman Globokar

Ob naslovu 5. misijonskega dne V primerjavi z drugimi sem kar v redu je duhovnik dr. Roman spregovoril o zakramentu spovedi. Nanj je potrebno gledati kot na dar človeku, saj mu pomaga naravnati življenje v pravo smer. Podal je primerjavo s puščico, ki lahko samo s pomočjo take naravnave zadene v cilj in doseže svoj smisel.

Roman Globokar

Ob naslovu 5. misijonskega dne V primerjavi z drugimi sem kar v redu je duhovnik dr. Roman spregovoril o zakramentu spovedi. Nanj je potrebno gledati kot na dar človeku, saj mu pomaga naravnati življenje v pravo smer. Podal je primerjavo s puščico, ki lahko samo s pomočjo take naravnave zadene v cilj in doseže svoj smisel.

svetovanje

Svetovalnica

Roman Globokar
Ob naslovu 5. misijonskega dne V primerjavi z drugimi sem kar v redu je duhovnik dr. Roman spregovoril o zakramentu spovedi. Nanj je potrebno gledati kot na dar človeku, saj mu pomaga naravnati življenje v pravo smer. Podal je primerjavo s puščico, ki lahko samo s pomočjo take naravnave zadene v cilj in doseže svoj smisel.
VEČ ...|11. 4. 2019
Roman Globokar
Ob naslovu 5. misijonskega dne V primerjavi z drugimi sem kar v redu je duhovnik dr. Roman spregovoril o zakramentu spovedi. Nanj je potrebno gledati kot na dar človeku, saj mu pomaga naravnati življenje v pravo smer. Podal je primerjavo s puščico, ki lahko samo s pomočjo take naravnave zadene v cilj in doseže svoj smisel.

Blaž Lesnik

svetovanje

Radijski roman

VEČ ...|11. 4. 2019
Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin

V rubriki Radijski roman ostajamo pri domačih humoreskah, v katerih vstopamo v svet duhovnika. Smešne prigode svojega življenja je popisal in zbral v knjigi Jaz, Čarli Čeplin duhovnik Karel Gržan. Prisluhnite njegovi zgodbi Inštalacija duhovnika.

Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin

V rubriki Radijski roman ostajamo pri domačih humoreskah, v katerih vstopamo v svet duhovnika. Smešne prigode svojega življenja je popisal in zbral v knjigi Jaz, Čarli Čeplin duhovnik Karel Gržan. Prisluhnite njegovi zgodbi Inštalacija duhovnika.

humoreskaduhovnikGržan

Radijski roman

Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin
V rubriki Radijski roman ostajamo pri domačih humoreskah, v katerih vstopamo v svet duhovnika. Smešne prigode svojega življenja je popisal in zbral v knjigi Jaz, Čarli Čeplin duhovnik Karel Gržan. Prisluhnite njegovi zgodbi Inštalacija duhovnika.
VEČ ...|11. 4. 2019
Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin
V rubriki Radijski roman ostajamo pri domačih humoreskah, v katerih vstopamo v svet duhovnika. Smešne prigode svojega življenja je popisal in zbral v knjigi Jaz, Čarli Čeplin duhovnik Karel Gržan. Prisluhnite njegovi zgodbi Inštalacija duhovnika.

Marjan Bunič

humoreskaduhovnikGržan

Radijski misijon 2019

VEČ ...|11. 4. 2019
Svetovalnica: Roman Globokar

Ob naslovu 5. misijonskega dne V primerjavi z drugimi sem kar v redu je duhovnik dr. Roman spregovoril o zakramentu spovedi. Nanj je potrebno gledati kot na dar človeku, saj mu pomaga naravnati življenje v pravo smer. Podal je primerjavo s puščico, ki lahko samo s pomočjo take naravnave zadene v cilj in doseže svoj smisel.

Svetovalnica: Roman Globokar

Ob naslovu 5. misijonskega dne V primerjavi z drugimi sem kar v redu je duhovnik dr. Roman spregovoril o zakramentu spovedi. Nanj je potrebno gledati kot na dar človeku, saj mu pomaga naravnati življenje v pravo smer. Podal je primerjavo s puščico, ki lahko samo s pomočjo take naravnave zadene v cilj in doseže svoj smisel.

Radijski misijon 2019

Radijski misijon 2019

Svetovalnica: Roman Globokar
Ob naslovu 5. misijonskega dne V primerjavi z drugimi sem kar v redu je duhovnik dr. Roman spregovoril o zakramentu spovedi. Nanj je potrebno gledati kot na dar človeku, saj mu pomaga naravnati življenje v pravo smer. Podal je primerjavo s puščico, ki lahko samo s pomočjo take naravnave zadene v cilj in doseže svoj smisel.
VEČ ...|11. 4. 2019
Svetovalnica: Roman Globokar
Ob naslovu 5. misijonskega dne V primerjavi z drugimi sem kar v redu je duhovnik dr. Roman spregovoril o zakramentu spovedi. Nanj je potrebno gledati kot na dar človeku, saj mu pomaga naravnati življenje v pravo smer. Podal je primerjavo s puščico, ki lahko samo s pomočjo take naravnave zadene v cilj in doseže svoj smisel.

Blaž Lesnik

Radijski misijon 2019

Radijski misijon 2019

VEČ ...|10. 4. 2019
Večerni pogovor: Tudi jaz bom enkrat star

Z nami so bili: salezijanski duhovnik Mirko Simončič, babica v ljubljanski porodnišnici Nada Hribar ter prostovoljki Katja Gabršek in Tea Žnidar. Pogovarjali smo se o družbi, ki se vedno bolj stara, hkrati pa se zdi, da na to ni pripravljena. Ali še drži resnica: če bomo dobro ravnali s starejšimi, bodo tako ravnali tudi z nami?

Večerni pogovor: Tudi jaz bom enkrat star

Z nami so bili: salezijanski duhovnik Mirko Simončič, babica v ljubljanski porodnišnici Nada Hribar ter prostovoljki Katja Gabršek in Tea Žnidar. Pogovarjali smo se o družbi, ki se vedno bolj stara, hkrati pa se zdi, da na to ni pripravljena. Ali še drži resnica: če bomo dobro ravnali s starejšimi, bodo tako ravnali tudi z nami?

družbaduhovnoststarostsmrtmladiodnosi

Radijski misijon 2019

Večerni pogovor: Tudi jaz bom enkrat star
Z nami so bili: salezijanski duhovnik Mirko Simončič, babica v ljubljanski porodnišnici Nada Hribar ter prostovoljki Katja Gabršek in Tea Žnidar. Pogovarjali smo se o družbi, ki se vedno bolj stara, hkrati pa se zdi, da na to ni pripravljena. Ali še drži resnica: če bomo dobro ravnali s starejšimi, bodo tako ravnali tudi z nami?
VEČ ...|10. 4. 2019
Večerni pogovor: Tudi jaz bom enkrat star
Z nami so bili: salezijanski duhovnik Mirko Simončič, babica v ljubljanski porodnišnici Nada Hribar ter prostovoljki Katja Gabršek in Tea Žnidar. Pogovarjali smo se o družbi, ki se vedno bolj stara, hkrati pa se zdi, da na to ni pripravljena. Ali še drži resnica: če bomo dobro ravnali s starejšimi, bodo tako ravnali tudi z nami?

Jure Sešek

družbaduhovnoststarostsmrtmladiodnosi

Svetovalnica

VEČ ...|9. 4. 2019
Martin Golob

Kako oznanjati, ko pa je toliko škandalov? Kako verovati, ko pa so kristjani taki in taki? Kaj storiti, ko se čutim prizadet? Ali so v Cerkvi, v cerkvenih skupinah in službah popolni ljudje ali svetniki? Kdaj naj obupamo oz. odpademo? Če so nas razočarali duhovniki, ali nas bo razočaral tudi Jezus? Kako je možno, da so vsi ti škandali, pohujšanja in sramote del božje previdnosti? To so bila le nekatera vprašanja, na katera je odgovarjal župnik iz Srednje vasi v Bohinju in znani vloger Martin Golob.

Martin Golob

Kako oznanjati, ko pa je toliko škandalov? Kako verovati, ko pa so kristjani taki in taki? Kaj storiti, ko se čutim prizadet? Ali so v Cerkvi, v cerkvenih skupinah in službah popolni ljudje ali svetniki? Kdaj naj obupamo oz. odpademo? Če so nas razočarali duhovniki, ali nas bo razočaral tudi Jezus? Kako je možno, da so vsi ti škandali, pohujšanja in sramote del božje previdnosti? To so bila le nekatera vprašanja, na katera je odgovarjal župnik iz Srednje vasi v Bohinju in znani vloger Martin Golob.

svetovanje

Svetovalnica

Martin Golob
Kako oznanjati, ko pa je toliko škandalov? Kako verovati, ko pa so kristjani taki in taki? Kaj storiti, ko se čutim prizadet? Ali so v Cerkvi, v cerkvenih skupinah in službah popolni ljudje ali svetniki? Kdaj naj obupamo oz. odpademo? Če so nas razočarali duhovniki, ali nas bo razočaral tudi Jezus? Kako je možno, da so vsi ti škandali, pohujšanja in sramote del božje previdnosti? To so bila le nekatera vprašanja, na katera je odgovarjal župnik iz Srednje vasi v Bohinju in znani vloger Martin Golob.
VEČ ...|9. 4. 2019
Martin Golob
Kako oznanjati, ko pa je toliko škandalov? Kako verovati, ko pa so kristjani taki in taki? Kaj storiti, ko se čutim prizadet? Ali so v Cerkvi, v cerkvenih skupinah in službah popolni ljudje ali svetniki? Kdaj naj obupamo oz. odpademo? Če so nas razočarali duhovniki, ali nas bo razočaral tudi Jezus? Kako je možno, da so vsi ti škandali, pohujšanja in sramote del božje previdnosti? To so bila le nekatera vprašanja, na katera je odgovarjal župnik iz Srednje vasi v Bohinju in znani vloger Martin Golob.

Matjaž Merljak

svetovanje

Radijski misijon 2019

VEČ ...|9. 4. 2019
Svetovalnica: Martin Golob

Kako oznanjati, ko pa je toliko škandalov? Kako verovati, ko pa so kristjani taki in taki? Kaj storiti, ko se čutim prizadet? Ali so v Cerkvi, v cerkvenih skupinah in službah popolni ljudje ali svetniki? Kdaj naj obupamo oz. odpademo? Če so nas razočarali duhovniki, ali nas bo razočaral tudi Jezus? Kako je možno, da so vsi ti škandali, pohujšanja in sramote del božje previdnosti? To so bila le nekatera vprašanja, na katera je odgovaral župnik iz Srednje vasi v Bohinju in znani vloger Martin Golob.

Svetovalnica: Martin Golob

Kako oznanjati, ko pa je toliko škandalov? Kako verovati, ko pa so kristjani taki in taki? Kaj storiti, ko se čutim prizadet? Ali so v Cerkvi, v cerkvenih skupinah in službah popolni ljudje ali svetniki? Kdaj naj obupamo oz. odpademo? Če so nas razočarali duhovniki, ali nas bo razočaral tudi Jezus? Kako je možno, da so vsi ti škandali, pohujšanja in sramote del božje previdnosti? To so bila le nekatera vprašanja, na katera je odgovaral župnik iz Srednje vasi v Bohinju in znani vloger Martin Golob.

Radijski misijon 2019

Radijski misijon 2019

Svetovalnica: Martin Golob
Kako oznanjati, ko pa je toliko škandalov? Kako verovati, ko pa so kristjani taki in taki? Kaj storiti, ko se čutim prizadet? Ali so v Cerkvi, v cerkvenih skupinah in službah popolni ljudje ali svetniki? Kdaj naj obupamo oz. odpademo? Če so nas razočarali duhovniki, ali nas bo razočaral tudi Jezus? Kako je možno, da so vsi ti škandali, pohujšanja in sramote del božje previdnosti? To so bila le nekatera vprašanja, na katera je odgovaral župnik iz Srednje vasi v Bohinju in znani vloger Martin Golob.
VEČ ...|9. 4. 2019
Svetovalnica: Martin Golob
Kako oznanjati, ko pa je toliko škandalov? Kako verovati, ko pa so kristjani taki in taki? Kaj storiti, ko se čutim prizadet? Ali so v Cerkvi, v cerkvenih skupinah in službah popolni ljudje ali svetniki? Kdaj naj obupamo oz. odpademo? Če so nas razočarali duhovniki, ali nas bo razočaral tudi Jezus? Kako je možno, da so vsi ti škandali, pohujšanja in sramote del božje previdnosti? To so bila le nekatera vprašanja, na katera je odgovaral župnik iz Srednje vasi v Bohinju in znani vloger Martin Golob.

Matjaž Merljak

Radijski misijon 2019

Priporočamo
|
Aktualno

Komentar tedna

VEČ ...|12. 7. 2019
Je edini cilj oblasti oblast?

Tokratni komentar tedna je pripravil in prebral dr. Hubert Požarnik.

Je edini cilj oblasti oblast?

Tokratni komentar tedna je pripravil in prebral dr. Hubert Požarnik.

Hubert Požarnik

komentar

Kmetijska oddaja

VEČ ...|14. 7. 2019
Orehova muha, travništvo in govedoreja

V prvem delu oddaje smo se z Matejo Strgulec, svetovalko specialistko s KGZ Novo mesto, ustavili ob pogledu na izzive travnatega sveta. V osrednjem delu je Iris Škerbot, svetovalka specialistka s KGZ Celje pojasnila razvojne stadije orehove muhe, v tretjem delu pa je bil z nami Stane Bevc svetovalec specialist s KGZ Novo Mesto. Pojasnil je nujnost redne skrbi za parklje pri govedu.

Orehova muha, travništvo in govedoreja

V prvem delu oddaje smo se z Matejo Strgulec, svetovalko specialistko s KGZ Novo mesto, ustavili ob pogledu na izzive travnatega sveta. V osrednjem delu je Iris Škerbot, svetovalka specialistka s KGZ Celje pojasnila razvojne stadije orehove muhe, v tretjem delu pa je bil z nami Stane Bevc svetovalec specialist s KGZ Novo Mesto. Pojasnil je nujnost redne skrbi za parklje pri govedu.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanjevrt

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|14. 7. 2019
Po nedelji Slovencev po svetu

Ob nedelji Slovencev po svetu so potekale prireditve na Brezjah, v Radovljici in Šentvidu v Ljubljani. Slišali boste, kaj je na Brezjah v pridigi povedal škof Jurij Bizjak, kaj na srečanju Dobrodošli doma v Radovljici minister Peter Jožef Česnik in dr. Boštjan Žekš v imenu predsednika republike. Pripravili smo tudi posnetke s Tabora Slovencev po svetu: pridigo škofa Antona Jamnika, pozdrava mag. Uroša Zorna in Jurija Komarja.

Po nedelji Slovencev po svetu

Ob nedelji Slovencev po svetu so potekale prireditve na Brezjah, v Radovljici in Šentvidu v Ljubljani. Slišali boste, kaj je na Brezjah v pridigi povedal škof Jurij Bizjak, kaj na srečanju Dobrodošli doma v Radovljici minister Peter Jožef Česnik in dr. Boštjan Žekš v imenu predsednika republike. Pripravili smo tudi posnetke s Tabora Slovencev po svetu: pridigo škofa Antona Jamnika, pozdrava mag. Uroša Zorna in Jurija Komarja.

Matjaž Merljak

rojakiinfo

Pogovor o

VEČ ...|17. 7. 2019
Ekonomist dr. Janez Šušteršič nam je razklil svoj pogled na pot, po kateri hodi Slovenija

Nekdanji finančni minister se je iz politike umaknil, a tu in tam še pristane na daljši intervju.

Ekonomist dr. Janez Šušteršič nam je razklil svoj pogled na pot, po kateri hodi Slovenija

Nekdanji finančni minister se je iz politike umaknil, a tu in tam še pristane na daljši intervju.

Helena Križnik

politika

Duhovna misel

VEČ ...|19. 7. 2019
Je božja beseda naš vsakdanji kruh?

V tistem času je šel Jezus v soboto skozi setve, njegovi učenci pa so postali lačni in so začeli smukati klasje in jesti. Ko so farizeji to videli, so mu rekli: Glej, tvoji učenci delajo, kar ni dovoljeno delati v soboto. (Mt 12, 1-2)

Je božja beseda naš vsakdanji kruh?

V tistem času je šel Jezus v soboto skozi setve, njegovi učenci pa so postali lačni in so začeli smukati klasje in jesti. Ko so farizeji to videli, so mu rekli: Glej, tvoji učenci delajo, kar ni dovoljeno delati v soboto. (Mt 12, 1-2)

Gregor Čušin

duhovnost

Kulturni utrinki

VEČ ...|19. 7. 2019
Praznik žetve na Polenšaku

Turistično društvo Polenšak pripravlja dvodnevni že 56. Praznik žetve z razstavo kruha in pogač. O dogajanju predsednik Turističnega društva Polenšak Franc Kukovec.

Praznik žetve na Polenšaku

Turistično društvo Polenšak pripravlja dvodnevni že 56. Praznik žetve z razstavo kruha in pogač. O dogajanju predsednik Turističnega društva Polenšak Franc Kukovec.

Marjan Bunič

kulturadediščinaetnografskažetev

Duhovna misel

VEČ ...|19. 7. 2019
Je božja beseda naš vsakdanji kruh?

V tistem času je šel Jezus v soboto skozi setve, njegovi učenci pa so postali lačni in so začeli smukati klasje in jesti. Ko so farizeji to videli, so mu rekli: Glej, tvoji učenci delajo, kar ni dovoljeno delati v soboto. (Mt 12, 1-2)

Je božja beseda naš vsakdanji kruh?

V tistem času je šel Jezus v soboto skozi setve, njegovi učenci pa so postali lačni in so začeli smukati klasje in jesti. Ko so farizeji to videli, so mu rekli: Glej, tvoji učenci delajo, kar ni dovoljeno delati v soboto. (Mt 12, 1-2)

Gregor Čušin

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|19. 7. 2019
Žalostni del

Molili so radijski sodelavci.

Žalostni del

Molili so radijski sodelavci.

Radio Ognjišče

duhovnost

Svetnik dneva

VEČ ...|19. 7. 2019
Sv. Makrina

Za nasmeh

VEČ ...|19. 7. 2019
Sreča vstopa v hišo, iz katere se razlega smeh.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Sreča vstopa v hišo, iz katere se razlega smeh.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče