V zgodbi Karla Gržana Zvaljeni v življenje spoznamo, kako je kateheta pri razlagi otrokom nedolžna prispodoba spravila v precejšnjo zadrego.

21. julija, na Krištofovo nedeljo, bodo duhovniki pri svetih mašah blagoslavljali avtomobile, obenem pa bodo verniki lahko v nabirki darovali za nakup vozil za naše misijonarje. O tem smo se v oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji pogovarjali z ravnateljem Misijonskega središča Slovenije Matjažem Križnarjem.

Spokorni fižolček je naslov humoreske Karla Gržana iz knjige Jaz, Čarli Čeplin, v kateri opisuje različen pogled na spokorna dejanja.

Člani civilne iniciative Dovolj.je so se v preteklih dneh srečali z nadškofoma Zoretom in Cviklom. Kot navajajo, so do zdaj prejeli 38 prijav spolnih zlorab zoper 22 duhovnikov. Vsaki žrtvi nudijo individualno in njej prilagojeno podporo: terapevtsko, pravno in osebno.

Maševal je mons. Miro Šlibar - bolniški duhovnik.

V oddaji ste lahko slišali daljše povzetke prazničnega konca tedna ob godu sv. Petra in Pavla. Objavili smo izseke iz nagovorov novim duhovnikom, prisluhnili pa ste lahko tudi Besedi med nami iz julijske številke revije Novi svet.

Tokratna humoreska p. Karla Gržana prinaša zgodbo z naslovom Kisla repa. Zgodi se, da hrana v hipu postavi vse naše načrte na glavo ...

Že samo ime pobude Dovolj.je nakazuje zadrego, določen paradoks. Dovolj je – in kljub temu še naprej govorimo o tem. Kako govoriti, ne da bi po nepotrebnem pogrevali, ne da bi povzročali nove travme? Mislim, da žrtve govorijo zato, ker so rane odprte. Ko me nekaj boli, je pogovor o tem lahko zdravilen. To je lahko spoved, psihoterapija, ali zaupan pogovor med prijatelji. Tako govorjenje je potrebno omogočiti in gojiti. Jezus je spodbujal in prakticiral tako govorjenje.Obstajajo tudi opazovalci, ki o tem govorijo zato, ker jim to vzbuja določeno zadovoljstvo. Naslajanje nad napakami in pregrehami bližnjega je verjetno staro toliko kot človeštvo. Taka je bila drhal, ki je pred Jezusa privlekla ubogo grešnico. Potem najdemo tiste, ki govorijo zato, ker želijo uveljaviti neki višji cilj. To so praviloma zelo ugledni in izobraženi ljudje. Zanje so žrtve samo sredstvo za dosego višjih ciljev – na primer za to, da se potepta osovraženo inštitucijo ali posameznika. Človek pomisli na farizeje iz Jezusovih prilik. Končno ne smemo pozabiti tistih, ki govorijo zato, da bi se stvari izboljšale. Škofje in dejansko vsi ljudje na vodilnih položajih se morajo ukvarjati s tem. Govorijo zato, da jutri o tem ne bo treba več govoriti.Ko se človek poglobi v pričevanja žrtev, postane očitno, da so bile dvakrat prizadete. Prvič, ko so bile zlorabljene s strani človeka, ki bi moral zanje skrbeti. To je lahko duhovnik, učitelj ali roditelj. Ta zloraba zaupanja in moči boli in še več, poškoduje samo srčiko človekove osebe. Drugič so bile zlorabljene v trenutku, ko nihče ni videl njihove bolečine, ko niso našle nikogar, kateremu bi lahko zaupale ali ki bi jih vzel zares. Trpeti je hudo. Trpeti sam je veliko hujše.Prišli smo do točke, ko žrtve lahko spregovorijo. To je dobro zanje in je dobro z tiste odgovorne osebe, ki lahko kaj storijo za to, da bo žrtev prejela potrebno pomoč, da bo storilec primerno kaznovan in da se preprečijo podobne zlorabe v prihodnosti, kolikor je to mogoče. Za inštitucijo in za njene člane je ta proces boleč in naporen, hkrati pa očiščuje. Zaupam, da je Cerkev že boljša in da bo še boljša. Upam, da bo proces čiščenja Cerkve pozitivno vplival na čiščenje v drugih okoljih, v katerih se po statistikah sodeč zgodi velika večina spolnih zlorab: v izobraževalnih inštitucijah in v družinah.V vseh teh, kot rečeno koristnih razpravah, pa kot kristjan pogrešam element, ki je po mojem ključen. To, da lahko spregovorimo o svojem trpljenju, je prvi korak. Ko mi storilec ali njegov nadrejeni prisluhne in ukrepa, se odpre priložnost za drugi in ključni korak, ki je sprava. Sprava je druga beseda za notranjo ozdravitev, ko se rana zaceli, ko travma izgubi svojo moč in lahko svobodno zadiham.Vsako govorjenje, kritiziranje in obtoževanje, ki nima za cilj spravo, je izguba časa ali še hujše, nujno povzroči nove travme. Lahko je brez empatije udrihati po človeku, ki ga ne poznaš in ki morda predstavlja inštitucijo, ki ti ni simpatična. Morda ne pomisliš, ali pa ti je vseeno, da lahko s tem nedolžnemu človeku delaš nepopravljivo škodo. Še manj se zavedaš, da s takim govorjenjem vzpostavljaš vzorec za ravnanje v drugih podobnih primerih. Vemo, da do večine zlorab pride doma in v šoli. Kako se boš počutil(a), ko se bo o tvojem sorodniku in prijatelju začelo na tak način, kot se danes govori o nekaterih duhovnikih?Usmiljenje do sebe in sočloveka, ki je osumljen zlorabe. Uprimo se skušnjavi, da bi človeka sežgali na ognju, preden smo se prepričali, da je kriv. V današnjih norih časih, ko ni več razlike med novinarstvom in propagando, med strokovnjakom in šarlatanom, ko naš “pametni” telefon zlahka postane orodje množičnega uničenja, se je toliko bolj nujno treba brzdati, da ne podivjamo in uničimo dobro ime človeka ali inštitucije. Bodite usmiljeni do sebe – si lahko predstavljate, kako se boste počutili, ko boste ugotovili, da ste sočloveku takole mimogrede uničili življenje? Bodite usmiljeni do storilca, ki obžaluje, odsluži kazen in se spreobrne. Predvsem pa bodite usmiljeni do škofov in predstojnikov.Škof ni superman, ki bi z rentgenskimi očmi videl v človekovo srce, in nima tajne policije za nadzor vsakega svojega duhovnika, dan in noč, sedem dni na teden. Tako kot večina nas, ki smo starejši od 50 let, so tudi škofje slabo usposobljeni za ravnanje v primeru spolnih zlorab. Zdaj se morajo/moramo na hitro učiti, kako jih prepoznati in ukrepati. Prepričan sem, da si tudi škofje iskreno želijo, da pomagajo žrtvam in omejijo greh in zločin spolnih zlorab. Kdor si prizadeva za ta cilj, jih bo kritiziral z usmiljenjem, predvsem pa jim bo pomagal, da postanejo boljši. Kdor jih nasprotno kritizira s sovraštvom ali iz škodoželjnosti, pa nič ne doprinese k temu, da bi bilo manj zlorab. Prej nasprotno.

Z Vilmo in Danijem Siter ter duhovnikom Rafkom Klemenčičem smo se pogovarjali o tem, kako spremljati pare, ki so se znašli v kakrnihkoli stiskah in živijo v neurejenih razmerah. Gre za ločene, izven zakonske skupnosti in vnovič poročene. Osrednja misel je bila, da nikoli ne moremo obsojati drugih in da Božja milost lahko deluje povsod. Zato jim je treba pomagati, da napredujejo na njihovi poti k Bogu. Mladim, ki se ne morejo odločiti za zakon in samo živijo skupaj, pa naj bi krščanske družine dale zgled lepote poročenosti. Vabljeni k poslušanju!

Duhovnik Janez Flis je bil naš prvi umetnostni zgodovinar. V knjigi Stavbinski slogi, ki je izšla 1885, je postavil temelje slovenskemu izrazoslovju v arhitekturni. Kot generalni vikar je bil vrsto let desna roka škofa Jegliča. Vodil je obnovo stolnice po ljubljanskem potresu. Jegliču je svetoval, naj škofijske gimnazije ne gradi predaleč od Ljubljane.

Z nadškofom Turnškom smo se pogovarjali o Mašniškem posvečenju. Odgovarjal je tudi na provokativna vprašanja kot Zakaj ne žensko duhovništvo in kaj v primeru menjave spola. Zelo osebno je spregovoril tudi o identiteti duhovnika danes.

V Cerkvi v Sloveniji je letos šest fantov oz. mož starih od štiriindvajset do štirideset let posvečenih v duhovnike. To so: Sebastijan Tišler in Primož Lorbek iz mariborske nadškofije ter Gregor Bregar, Vito Urbanija, Rok Pogačnik in Tadej Ložar iz ljubljanske nadškofije. Od kod prihajajo? Kakšne so bile njihove družine? Kako so začutili Gospodov klic? Kdo jih je pri tem spremljal? Česa se najbolj veselijo in katero področja dela z ljudmi jim je najbližje? Kje in kdaj bodo imeli novo mašo in kaj so izbrali za novomašno geslo?

Popoldne smo se v Doživetjih narave posvetili novi zelo zahtevni planinski poti na Vipavskem, ki so jo poimenovali po pobudniku vipavskega alpinizma duhovniku dr. Otmarju Črnilogarju.

V kratki humoreski patra Karla Gržana Darilni bon spoznamo, kako lahko dober namen spravi človeka v veliko stisko.

Polno malho modrosti nam je ob 11h v oddaji Za življenje natrosil zaporniški duhovnik Robert Friškovec o katerem so slikovito zapisali, da je brez talarja in brez mask.

Humoreska Karla Gržana Moja dobrodelna torta prinaša zgodbo o tem, kako se stvari dostikrat ne iztečejo po načrtih.

Komentar zadnje številke tednika Družina. Bere Robert Božič.

Maševanje je vodil nadškof Stanislav Zore ob prostnosti drugih škofov, duhovnikov in visokih gostov. Pridigal je murskosoboški škof Peter Štumpf.Sodeloval je zbor slovenske filharmonije pod vodstvom Gregorja Klančiča.

O sebi je povedal: Slovencem sem pokazal od kdaj in od kje so tu, na tem ozemlju, in podaril sem jim slovenski študentski dom Korotan na Dunaju. Pred 100 leti rojeni redovnik klaretinec je duhovniška leta posvetil mladim, zlasti študentom,obenem je bil več kot pol stoletja bolnišnični duhovnik, sicer pa navdušen venetolog.

Ah, ta moja leta je humoreska Karla Gržana o ugibanju starosti.

Pomemben člen v doseženem uspehu kolesarske srebrne diagonale sta bila tudi oče in sin, zavzeta kolesarja z veliko izkušnjami, Janez in Bernard Rožman. Povabili smo ju v oddajo Via positiva in ju vprašali po njunih vtisih omenjenega projekta in kako povezati duhovnost ter rekreacijo. Bernard je duhovnik, pravi da tudi v športnih aktivnostih najde številne priložnosti za odkrivanje Boga. Janez pa največ stavi na družinske kolesarske poti in če bi se prepustil ležernosti, pravi, bi se temne misli hitro prikradle.

Osmi del branja iz knjige Karla Gržana Jaz, Čarli Čeplin prinaša zgodbo z naslovom Srečni izbranec.

Od kar se je ustanovila civilna pobuda Dovolj.je, je vprašanje spolnih zlorab s strani katoliških duhovnikov tedensko na dnevnem redu, v različnih oblikah in oddajah. Že februarja je Branko Cestnik v svojem komentarju opozoril, da zaradi nekaterih primerov spolnih zlorab katoliški duhovniki ne bomo sprejeli vloge grešnega kozla. Na žalost se v slovenskem medijskem prostoru in tudi pravosodju začenja dogajati natančno to.

Humoreska Karla Gržana Vse se vrača, vse se plača iz knjige Jaz, Čarli Čeplin Založbe Ognjišče prinaša zgodbo o duhovih.

V tokratnem komentarju smo slišali besede duhovnika Sandija Korena sobratom, v katerih ostro obsoja vpletene v spolne zlorabe v cerkvi in vse, ki ne želijo razkriti storilcev.

Veliko govorimo o medsebojnih odnosih in prevečkrat pozabljamo nase, v resnici pa smo edina oseba, ki ne bo izginila iz našega življenja. Zato je pomembno, da sebi ne počnemo slabih stvari, da ne bomo obžalovali, da smo zapravili življenje. Nekaj nasvetov, ki jih lahko najdete kjerkoli, bova pokomentirala z duhovnikom dr. Karlom Gržanom.

Pred vami je humoreska patra Karla Gržana z naslovom Obleka naredi človeka.

Iz zbirke humoresk Karla Gržana Jaz, Čarli Čeplin tokrat poslušamo zgodbo Duh v temi. Kaj vse se lahko zgodi v gledališču!

Kakšen je odnos Cerkve do športa? Kje se skrivajo pasti in ključni izzivi športa v današnjem svetu? Kako lahko začne Cerkev vključevati fizično aktivnost oziroma šport v svoje poslanstvo? Ta in druga vprašanja naslavlja tudi cerkveni dokument Dati vse od sebe. O njegovi vsebini je v Globinah govoril duhovnik in športnik po duši p. dr. Andrej Šegula.

Jaz, Čarli Čeplin je zbirka humoresk duhovnika Karla Gržana, ki jo je izdala Založba Ognjišče. Iz nje bomo tokrat prebrali zgodbo Počitnice, da te kap.

V družinski katehezi smo se pogovarjali o spolni vzgoji mladih. Papež izpostavlja tudi sramežljivost, ki človeka varuje pred tem, da bi postal predmet. Opozarja pa tudi na teorijo spola, ki izvira iz strahu pred različnostjo. Z so bili Vilma in Dani Siter ter duhovnik Rafko Klemenčič.

V Radijskem romanu prebiramo humoreske iz vsakdanjega življenja duhovnika Karla Gržana iz knjige z naslovom Jaz, Čarli Čeplin, ki jo je izdala Založba Ognjišče. Človek, ki se je sposoben smejati lastnim napakam, se bo iz njih prav gotovo tudi veliko naučil.

»Gospod, tvoj Bog, je v tvoji sredi. Tvoj močni rešitelj. Veseli se nad teboj v radosti, prenavlja te v svoji ljubezni,« so besede, ki so jih na svojo jubilejno podobico ob 100-letnici province napisale hčere krščanske ljubezni – usmiljenke. Ustanovila sta jih sveti Vincencij Pavelski in sveta Ludovika de Marillac, v Slovenijo pa jih je pripeljala sestra Leopoldina Jožefa Brandis. Praznovanje je potekalo pri Svetem Jožefu v Celju. Začelo se je s čaščenjem Najsvetejšega, nadaljevalo z akademijo na kateri sta zbrane nagovorila vizitatorica Slovenske province usmiljenk sestra Francka Saje in vrhovni predstojnik oziroma generalni superior Misijonske družbe lazaristov in Hčera krščanske ljubezni Tomaž Mavrič. Praznovanje pa je vrh doseglo z zahvalno sveto mašo, ki jo je ob somaševanju nadškofov, škofov in duhovnikov daroval kardinal Franc Rode.

»Gospod, tvoj Bog, je v tvoji sredi. Tvoj močni rešitelj. Veseli se nad teboj v radosti, prenavlja te v svoji ljubezni,« so besede, ki so jih na svojo jubilejno podobico ob 100-letnici province napisale hčere krščanske ljubezni – usmiljenke. Ustanovila sta jih sveti Vincencij Pavelski in sveta Ludovika de Marillac, v Slovenijo pa jih je pripeljala sestra Leopoldina Jožefa Brandis. Praznovanje je potekalo pri Svetem Jožefu v Celju. Začelo se je s čaščenjem Najsvetejšega, nadaljevalo z akademijo na kateri sta zbrane nagovorila vizitatorica Slovenske province usmiljenk sestra Francka Saje in vrhovni predstojnik oziroma generalni superior Misijonske družbe lazaristov in Hčera krščanske ljubezni Tomaž Mavrič. Praznovanje pa je vrh doseglo z zahvalno sveto mašo, ki jo je ob somaševanju nadškofov, škofov in duhovnikov daroval kardinal Franc Rode.

V tokratni oddaji je bil z nami zaporniški duhovnik Robert Friškovec. Kako usmiljenje živeti v konktretnih situacijah? Smo usmiljeni do sebe? Znamo biti usmiljeni do drugih in v kakšni meri? Ob poslušanju smo si bomo nastavili tudi ogledalo.

Duhovnik Karel Gržan se zna pošaliti na svoj račun in smejati svojim napakam. Kot kratke hudomušne zgodbice nam resnične dogodivščine svojega življenja razgrinja v knjigi Jaz, Čarli Čeplin. Kaj pomeni ta Čarli Čeplin? Prisluhnite zgodbi.

Objavili smo velikonočni pogovor z mariborskim nadškofom metropolitom Alojzijem Cviklom. Med drugim je odgovarjal na vprašanja o pomanjkanju duhovnikov, o finančnem stanju nadškofije ter o socialnih razmerah na mariborskem.

Z nami je bil župnik s Police pri Grosupljem Jože Plut. Tema so bili prazniki. Kako se jih spominja iz otroštva in kako jih obhaja danes kot duhovnik.

Na veliki četrtek dopoldne smo iz murskosoboške stolnice prenašali krizmeno mašo, ki jo je ob somaševanju duhovnikov vodil murskosoboški škof Peter Štumpf.

Krizmena maša je ena od glavnih in najbolj slovesnih opravil škofovske službe. Vsak duhovnik nosi neizbrisno znamenje tistega duhovništva, ki ga je Jezus na veliki četrtek izročil apostolom in njihovim naslednikom. Pripravljenost za prijateljsko in bratsko sodelovanje so duhovniki v mariborski stolnici posebej izrazili v obnovi duhovniških obljub. Mariborski nadškof Alojzij Cvikl je sobratom predstavil štiri pomembne drže, in sicer bratski odnos, ki mora vladati med duhovniki in škofom, bratsko harmonijo, bratski pogum in bratsko žrtvovanje ali Kristusova žrtev.

O glavobolu, ki daje vrh politike in po drugi strani tudi nekatere duhovnike, ko ne vedo, kako pristopiti do množic, ki se zgrinjajo v cerkve, med letom pa jih ni.

Na cvetno nedeljo ob zaključku Radijskega misijona smo prenašali slovesnost iz novomeške stolnice, ki jo je vodil novomeški škof msgr. Andrej Glavan ob somaševanju stolnega prošta in generalnega vikarja Božidarja Metelka, župnika in dekana Silvestra Fabijana ter duhovnika Jožeta Ognjička. Pel je stolni zbor Ignacija Hladnika pod vodstvom prof. Barbare Lotrič, na orglah je zbor spremljala Petra Slak.

Maševal je bolniški duhovnik Miro Šlibar. Pela in igrala je skupina Spes.

Sveto mašo ob 6. dnevu radijskega misijona je daroval bolniški duhovnik Miro Šlibar. Pela in igrala je skupina Spes.

Ob naslovu 5. misijonskega dne V primerjavi z drugimi sem kar v redu je duhovnik dr. Roman spregovoril o zakramentu spovedi. Nanj je potrebno gledati kot na dar človeku, saj mu pomaga naravnati življenje v pravo smer. Podal je primerjavo s puščico, ki lahko samo s pomočjo take naravnave zadene v cilj in doseže svoj smisel.

V rubriki Radijski roman ostajamo pri domačih humoreskah, v katerih vstopamo v svet duhovnika. Smešne prigode svojega življenja je popisal in zbral v knjigi Jaz, Čarli Čeplin duhovnik Karel Gržan. Prisluhnite njegovi zgodbi Inštalacija duhovnika.

Ob naslovu 5. misijonskega dne V primerjavi z drugimi sem kar v redu je duhovnik dr. Roman spregovoril o zakramentu spovedi. Nanj je potrebno gledati kot na dar človeku, saj mu pomaga naravnati življenje v pravo smer. Podal je primerjavo s puščico, ki lahko samo s pomočjo take naravnave zadene v cilj in doseže svoj smisel.

Z nami so bili: salezijanski duhovnik Mirko Simončič, babica v ljubljanski porodnišnici Nada Hribar ter prostovoljki Katja Gabršek in Tea Žnidar. Pogovarjali smo se o družbi, ki se vedno bolj stara, hkrati pa se zdi, da na to ni pripravljena. Ali še drži resnica: če bomo dobro ravnali s starejšimi, bodo tako ravnali tudi z nami?

Kako oznanjati, ko pa je toliko škandalov? Kako verovati, ko pa so kristjani taki in taki? Kaj storiti, ko se čutim prizadet? Ali so v Cerkvi, v cerkvenih skupinah in službah popolni ljudje ali svetniki? Kdaj naj obupamo oz. odpademo? Če so nas razočarali duhovniki, ali nas bo razočaral tudi Jezus? Kako je možno, da so vsi ti škandali, pohujšanja in sramote del božje previdnosti? To so bila le nekatera vprašanja, na katera je odgovarjal župnik iz Srednje vasi v Bohinju in znani vloger Martin Golob.

Kako oznanjati, ko pa je toliko škandalov? Kako verovati, ko pa so kristjani taki in taki? Kaj storiti, ko se čutim prizadet? Ali so v Cerkvi, v cerkvenih skupinah in službah popolni ljudje ali svetniki? Kdaj naj obupamo oz. odpademo? Če so nas razočarali duhovniki, ali nas bo razočaral tudi Jezus? Kako je možno, da so vsi ti škandali, pohujšanja in sramote del božje previdnosti? To so bila le nekatera vprašanja, na katera je odgovaral župnik iz Srednje vasi v Bohinju in znani vloger Martin Golob.