Od slike do besede

VEČ ...|5. 12. 2023
O Slovencih v letih 1982 in 1992

Slovenska matica je pripravila posvet zgodovinarjev na temo “Slovenci v dvojicah” … O Slovencih v letih 1982 in 1992 sta razpravljala dr. Stane Granda in dr. Janez Šumrada.

O Slovencih v letih 1982 in 1992

Slovenska matica je pripravila posvet zgodovinarjev na temo “Slovenci v dvojicah” … O Slovencih v letih 1982 in 1992 sta razpravljala dr. Stane Granda in dr. Janez Šumrada.

družbaspominkomentarpogovor

Od slike do besede

O Slovencih v letih 1982 in 1992

Slovenska matica je pripravila posvet zgodovinarjev na temo “Slovenci v dvojicah” … O Slovencih v letih 1982 in 1992 sta razpravljala dr. Stane Granda in dr. Janez Šumrada.

VEČ ...|5. 12. 2023
O Slovencih v letih 1982 in 1992

Slovenska matica je pripravila posvet zgodovinarjev na temo “Slovenci v dvojicah” … O Slovencih v letih 1982 in 1992 sta razpravljala dr. Stane Granda in dr. Janez Šumrada.

Mateja Subotičanec

družbaspominkomentarpogovor

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|30. 10. 2023
Dr. Stane Granda in dr. Renato Podbersič o oktobrskih in novembrskih praznikih

V oddaji Spoznanje več predsodek manj sta bila gosta gosta zgodovinarja, urednika in publicista ter doktorja znanosti Stane Granda in Renato Podbersič mlajši. Teme pogovora smo povezali z minulim dnevom slovenske suverenosti (25. oktober), ter s prazniki začetka meseca novembra, ko se še posebej spominjamo vseh svetnikov in vernih rajnih. Poudarili smo tudi pomembnost ohranjanja jezika, domovine in vrednot. Seveda pa se nismo izognili niti temi povezani z mirom na Bližnjem vzhodu! 

 

Dr. Stane Granda in dr. Renato Podbersič o oktobrskih in novembrskih praznikih

V oddaji Spoznanje več predsodek manj sta bila gosta gosta zgodovinarja, urednika in publicista ter doktorja znanosti Stane Granda in Renato Podbersič mlajši. Teme pogovora smo povezali z minulim dnevom slovenske suverenosti (25. oktober), ter s prazniki začetka meseca novembra, ko se še posebej spominjamo vseh svetnikov in vernih rajnih. Poudarili smo tudi pomembnost ohranjanja jezika, domovine in vrednot. Seveda pa se nismo izognili niti temi povezani z mirom na Bližnjem vzhodu! 

 

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Stane Granda in dr. Renato Podbersič o oktobrskih in novembrskih praznikih

V oddaji Spoznanje več predsodek manj sta bila gosta gosta zgodovinarja, urednika in publicista ter doktorja znanosti Stane Granda in Renato Podbersič mlajši. Teme pogovora smo povezali z minulim dnevom slovenske suverenosti (25. oktober), ter s prazniki začetka meseca novembra, ko se še posebej spominjamo vseh svetnikov in vernih rajnih. Poudarili smo tudi pomembnost ohranjanja jezika, domovine in vrednot. Seveda pa se nismo izognili niti temi povezani z mirom na Bližnjem vzhodu! 

 

VEČ ...|30. 10. 2023
Dr. Stane Granda in dr. Renato Podbersič o oktobrskih in novembrskih praznikih

V oddaji Spoznanje več predsodek manj sta bila gosta gosta zgodovinarja, urednika in publicista ter doktorja znanosti Stane Granda in Renato Podbersič mlajši. Teme pogovora smo povezali z minulim dnevom slovenske suverenosti (25. oktober), ter s prazniki začetka meseca novembra, ko se še posebej spominjamo vseh svetnikov in vernih rajnih. Poudarili smo tudi pomembnost ohranjanja jezika, domovine in vrednot. Seveda pa se nismo izognili niti temi povezani z mirom na Bližnjem vzhodu! 

 

Radio Ognjišče

Komentar Časnik.si

VEČ ...|13. 9. 2023
Dr. Stane Granda: Smo mi zaradi bank ali banke zaradi nas?

Ste se kdaj vprašali, kdo res vlada državi - vlada ali finančni sektor? Zakaj se banke dvigajo nad državljane in kako politika vpliva na to dinamiko? V tokratnem komentarju dr. Granda razmišlja:

  • Zakaj je vlada odločila obdavčiti banke na poseben način in kaj to pomeni za vas
  • Kako je finančna oligarhija povezana z aktualno politiko
  • Kaj pomeni varuhi demokracije in zakaj njihov glas ni vedno v dobrobit državljanov
  • Ali je možno uravnotežiti kapitalizem in krščanske vrednote v politiki

Ne zamudite razmisleka o tem, kako bančništvo in politika oblikujeta našo družbo na načine, ki jih morda niti ne opazite.

Dr. Stane Granda: Smo mi zaradi bank ali banke zaradi nas?

Ste se kdaj vprašali, kdo res vlada državi - vlada ali finančni sektor? Zakaj se banke dvigajo nad državljane in kako politika vpliva na to dinamiko? V tokratnem komentarju dr. Granda razmišlja:

  • Zakaj je vlada odločila obdavčiti banke na poseben način in kaj to pomeni za vas
  • Kako je finančna oligarhija povezana z aktualno politiko
  • Kaj pomeni varuhi demokracije in zakaj njihov glas ni vedno v dobrobit državljanov
  • Ali je možno uravnotežiti kapitalizem in krščanske vrednote v politiki

Ne zamudite razmisleka o tem, kako bančništvo in politika oblikujeta našo družbo na načine, ki jih morda niti ne opazite.

Komentar Časnik.si

Dr. Stane Granda: Smo mi zaradi bank ali banke zaradi nas?

Ste se kdaj vprašali, kdo res vlada državi - vlada ali finančni sektor? Zakaj se banke dvigajo nad državljane in kako politika vpliva na to dinamiko? V tokratnem komentarju dr. Granda razmišlja:

  • Zakaj je vlada odločila obdavčiti banke na poseben način in kaj to pomeni za vas
  • Kako je finančna oligarhija povezana z aktualno politiko
  • Kaj pomeni varuhi demokracije in zakaj njihov glas ni vedno v dobrobit državljanov
  • Ali je možno uravnotežiti kapitalizem in krščanske vrednote v politiki

Ne zamudite razmisleka o tem, kako bančništvo in politika oblikujeta našo družbo na načine, ki jih morda niti ne opazite.

VEČ ...|13. 9. 2023
Dr. Stane Granda: Smo mi zaradi bank ali banke zaradi nas?

Ste se kdaj vprašali, kdo res vlada državi - vlada ali finančni sektor? Zakaj se banke dvigajo nad državljane in kako politika vpliva na to dinamiko? V tokratnem komentarju dr. Granda razmišlja:

  • Zakaj je vlada odločila obdavčiti banke na poseben način in kaj to pomeni za vas
  • Kako je finančna oligarhija povezana z aktualno politiko
  • Kaj pomeni varuhi demokracije in zakaj njihov glas ni vedno v dobrobit državljanov
  • Ali je možno uravnotežiti kapitalizem in krščanske vrednote v politiki

Ne zamudite razmisleka o tem, kako bančništvo in politika oblikujeta našo družbo na načine, ki jih morda niti ne opazite.

Stane Granda

Moja zgodba

VEČ ...|10. 9. 2023
Posvet Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu 5

Zdaj že ukinjeni Muzej slovenske osamosvojitve je lani pripravil posvet z naslovom Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu. Tokrat lahko prisluhnete dvema prispevkoma iz tega posveta. Dr. Stane Granda je spregovoril o Pučnikovem članku O Dilemah našega kmetijstva, to je analizi kmečkega vprašanja objavljena v reviji Perspektive leta 1963, publicist mag. Igor Omerza pa je predstavil ohranjene Udbovske dokumente o Jožetu Pučniku. 

 

Posvet Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu 5

Zdaj že ukinjeni Muzej slovenske osamosvojitve je lani pripravil posvet z naslovom Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu. Tokrat lahko prisluhnete dvema prispevkoma iz tega posveta. Dr. Stane Granda je spregovoril o Pučnikovem članku O Dilemah našega kmetijstva, to je analizi kmečkega vprašanja objavljena v reviji Perspektive leta 1963, publicist mag. Igor Omerza pa je predstavil ohranjene Udbovske dokumente o Jožetu Pučniku. 

 

Moja zgodba

Posvet Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu 5

Zdaj že ukinjeni Muzej slovenske osamosvojitve je lani pripravil posvet z naslovom Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu. Tokrat lahko prisluhnete dvema prispevkoma iz tega posveta. Dr. Stane Granda je spregovoril o Pučnikovem članku O Dilemah našega kmetijstva, to je analizi kmečkega vprašanja objavljena v reviji Perspektive leta 1963, publicist mag. Igor Omerza pa je predstavil ohranjene Udbovske dokumente o Jožetu Pučniku. 

 

VEČ ...|10. 9. 2023
Posvet Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu 5

Zdaj že ukinjeni Muzej slovenske osamosvojitve je lani pripravil posvet z naslovom Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu. Tokrat lahko prisluhnete dvema prispevkoma iz tega posveta. Dr. Stane Granda je spregovoril o Pučnikovem članku O Dilemah našega kmetijstva, to je analizi kmečkega vprašanja objavljena v reviji Perspektive leta 1963, publicist mag. Igor Omerza pa je predstavil ohranjene Udbovske dokumente o Jožetu Pučniku. 

 

Jože Bartolj

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|31. 10. 2022
Dr. Stane Granda: Prvi krog predsedniških volitev

V oddaji smo gostili prof. dr. Staneta Grando. Pokomentirali smo prvi krog predsedniških volitev in tudi nevarnosti, ki se napovedujejo desnemu kandidatu. Dotaknili pa smo se tudi vprašanja lokalnih volitev in zakonodajnih referendumov.

Dr. Stane Granda: Prvi krog predsedniških volitev

V oddaji smo gostili prof. dr. Staneta Grando. Pokomentirali smo prvi krog predsedniških volitev in tudi nevarnosti, ki se napovedujejo desnemu kandidatu. Dotaknili pa smo se tudi vprašanja lokalnih volitev in zakonodajnih referendumov.

politikapredsedniške volitvedružba

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Stane Granda: Prvi krog predsedniških volitev

V oddaji smo gostili prof. dr. Staneta Grando. Pokomentirali smo prvi krog predsedniških volitev in tudi nevarnosti, ki se napovedujejo desnemu kandidatu. Dotaknili pa smo se tudi vprašanja lokalnih volitev in zakonodajnih referendumov.

VEČ ...|31. 10. 2022
Dr. Stane Granda: Prvi krog predsedniških volitev

V oddaji smo gostili prof. dr. Staneta Grando. Pokomentirali smo prvi krog predsedniških volitev in tudi nevarnosti, ki se napovedujejo desnemu kandidatu. Dotaknili pa smo se tudi vprašanja lokalnih volitev in zakonodajnih referendumov.

Franci Trstenjak

politikapredsedniške volitvedružba

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|29. 8. 2022
Prof. dr. Stane Granda o podpori vladi, predsedniških kandidatih in dnevu spomina

Vlada Roberta Goloba v politično jesen vstopa z najvišjo politično podporo doslej, med strankami pa primat vse bolj izrazito prevzemata dve največji stranki - Gibanje Svoboda in opozicijska SDS, kaže avgustovska anketa, ki jo je opravila Mediana. To je bila prva tema, ki jo je za oddajo »Spoznanje več, predsodek manj« komentiral profesor. dr. Stane Granda ter poskušal odgovoriti na vprašanje, kam se obrača slovenski politični prostor in kaj se dogaja z volivci, ki se bodo kar dvakrat v tej jeseni odpravili na volišča. Prav tako je bilo eno od vprašanj, kako ocenjuje kandidatke in kandidate za predsedniške volitve ter odnos vlade do evropskega dneva spomina na žrtve avtoritarnih in totalitarnih režimov. Z vprašanji so sodelovali tudi poslušalci. 

Prof. dr. Stane Granda o podpori vladi, predsedniških kandidatih in dnevu spomina

Vlada Roberta Goloba v politično jesen vstopa z najvišjo politično podporo doslej, med strankami pa primat vse bolj izrazito prevzemata dve največji stranki - Gibanje Svoboda in opozicijska SDS, kaže avgustovska anketa, ki jo je opravila Mediana. To je bila prva tema, ki jo je za oddajo »Spoznanje več, predsodek manj« komentiral profesor. dr. Stane Granda ter poskušal odgovoriti na vprašanje, kam se obrača slovenski politični prostor in kaj se dogaja z volivci, ki se bodo kar dvakrat v tej jeseni odpravili na volišča. Prav tako je bilo eno od vprašanj, kako ocenjuje kandidatke in kandidate za predsedniške volitve ter odnos vlade do evropskega dneva spomina na žrtve avtoritarnih in totalitarnih režimov. Z vprašanji so sodelovali tudi poslušalci. 

politikadružbakomentar

Spoznanje več, predsodek manj

Prof. dr. Stane Granda o podpori vladi, predsedniških kandidatih in dnevu spomina

Vlada Roberta Goloba v politično jesen vstopa z najvišjo politično podporo doslej, med strankami pa primat vse bolj izrazito prevzemata dve največji stranki - Gibanje Svoboda in opozicijska SDS, kaže avgustovska anketa, ki jo je opravila Mediana. To je bila prva tema, ki jo je za oddajo »Spoznanje več, predsodek manj« komentiral profesor. dr. Stane Granda ter poskušal odgovoriti na vprašanje, kam se obrača slovenski politični prostor in kaj se dogaja z volivci, ki se bodo kar dvakrat v tej jeseni odpravili na volišča. Prav tako je bilo eno od vprašanj, kako ocenjuje kandidatke in kandidate za predsedniške volitve ter odnos vlade do evropskega dneva spomina na žrtve avtoritarnih in totalitarnih režimov. Z vprašanji so sodelovali tudi poslušalci. 

VEČ ...|29. 8. 2022
Prof. dr. Stane Granda o podpori vladi, predsedniških kandidatih in dnevu spomina

Vlada Roberta Goloba v politično jesen vstopa z najvišjo politično podporo doslej, med strankami pa primat vse bolj izrazito prevzemata dve največji stranki - Gibanje Svoboda in opozicijska SDS, kaže avgustovska anketa, ki jo je opravila Mediana. To je bila prva tema, ki jo je za oddajo »Spoznanje več, predsodek manj« komentiral profesor. dr. Stane Granda ter poskušal odgovoriti na vprašanje, kam se obrača slovenski politični prostor in kaj se dogaja z volivci, ki se bodo kar dvakrat v tej jeseni odpravili na volišča. Prav tako je bilo eno od vprašanj, kako ocenjuje kandidatke in kandidate za predsedniške volitve ter odnos vlade do evropskega dneva spomina na žrtve avtoritarnih in totalitarnih režimov. Z vprašanji so sodelovali tudi poslušalci. 

Alen Salihović

politikadružbakomentar

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|30. 5. 2022
Prof. dr. Stane Granda je komentiral aktualno politično dogajanje

Sodelovali so tudi poslušalci.

Prof. dr. Stane Granda je komentiral aktualno politično dogajanje

Sodelovali so tudi poslušalci.

politikadružba

Spoznanje več, predsodek manj

Prof. dr. Stane Granda je komentiral aktualno politično dogajanje

Sodelovali so tudi poslušalci.

VEČ ...|30. 5. 2022
Prof. dr. Stane Granda je komentiral aktualno politično dogajanje

Sodelovali so tudi poslušalci.

Franci Trstenjak

politikadružba

Komentar Časnik.si

VEČ ...|30. 3. 2022
Dr. Stane Granda: Volilna zmaga leve opcije bi nas za daljše obdobe vrnila na rep evropske zgodovine

Avtor v komentarju razmišlja, da v Sloveniji nimamo klasične desne, še manj leve stranke. Slovenska samooklicana levica ne more skrivati simpatij do ruskega obračuna z Ukrajino. Vladimir Putin, ki komunizma ne mara, obseden pa je z oblastjo, v tem sta si z Milanom Kučanom enojajčna dvojčka, jim predstavlja simbol obračunavanja z demokracijo, ki si prizadeva odpihniti trajnost njihovih privilrgijev...

Dr. Stane Granda: Volilna zmaga leve opcije bi nas za daljše obdobe vrnila na rep evropske zgodovine

Avtor v komentarju razmišlja, da v Sloveniji nimamo klasične desne, še manj leve stranke. Slovenska samooklicana levica ne more skrivati simpatij do ruskega obračuna z Ukrajino. Vladimir Putin, ki komunizma ne mara, obseden pa je z oblastjo, v tem sta si z Milanom Kučanom enojajčna dvojčka, jim predstavlja simbol obračunavanja z demokracijo, ki si prizadeva odpihniti trajnost njihovih privilrgijev...

komentarpolitika

Komentar Časnik.si

Dr. Stane Granda: Volilna zmaga leve opcije bi nas za daljše obdobe vrnila na rep evropske zgodovine

Avtor v komentarju razmišlja, da v Sloveniji nimamo klasične desne, še manj leve stranke. Slovenska samooklicana levica ne more skrivati simpatij do ruskega obračuna z Ukrajino. Vladimir Putin, ki komunizma ne mara, obseden pa je z oblastjo, v tem sta si z Milanom Kučanom enojajčna dvojčka, jim predstavlja simbol obračunavanja z demokracijo, ki si prizadeva odpihniti trajnost njihovih privilrgijev...

VEČ ...|30. 3. 2022
Dr. Stane Granda: Volilna zmaga leve opcije bi nas za daljše obdobe vrnila na rep evropske zgodovine

Avtor v komentarju razmišlja, da v Sloveniji nimamo klasične desne, še manj leve stranke. Slovenska samooklicana levica ne more skrivati simpatij do ruskega obračuna z Ukrajino. Vladimir Putin, ki komunizma ne mara, obseden pa je z oblastjo, v tem sta si z Milanom Kučanom enojajčna dvojčka, jim predstavlja simbol obračunavanja z demokracijo, ki si prizadeva odpihniti trajnost njihovih privilrgijev...

Stane Granda

komentarpolitika

Priporočamo
|
Aktualno

Duhovna misel

VEČ ...|17. 8. 2025
Postati velik po sanjah

Nekoč so uspešnemu poslovnežu postavili vprašanje: »Kako ste lahko v svojem življenju toliko naredili?« Odgovoril je: »Sanjam. Poglejte, … «

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Postati velik po sanjah

Nekoč so uspešnemu poslovnežu postavili vprašanje: »Kako ste lahko v svojem življenju toliko naredili?« Odgovoril je: »Sanjam. Poglejte, … «

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Program zadnjega tedna

VEČ ...|17. 8. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 17. avgust 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 17. avgust 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Globine

VEČ ...|12. 8. 2025
Dialog z ateizmom #7 - refleksija

Tokrat smo si v 7. delu cikla Dialog z ateizmom vzeli čas za refleksijo: ateist Simon Rigač je delil svoj pogled na srečanja, snemanje oddaj, povedal je, kaj se ga je dotaknilo, v zadnjem delu pogovora pa je beseda tekla o ustvarjanju glasbe z umetno inteligenco. Začeli smo s ponovitvijo dela pogovora z jezuitom p. Damjanom Ristićem o tem, kako razumemo ateizem in kakšne oblike poznamo. Vprašanja za oba gosta lahko pošljete na: globine@ognjisce.si

Dialog z ateizmom #7 - refleksija

Tokrat smo si v 7. delu cikla Dialog z ateizmom vzeli čas za refleksijo: ateist Simon Rigač je delil svoj pogled na srečanja, snemanje oddaj, povedal je, kaj se ga je dotaknilo, v zadnjem delu pogovora pa je beseda tekla o ustvarjanju glasbe z umetno inteligenco. Začeli smo s ponovitvijo dela pogovora z jezuitom p. Damjanom Ristićem o tem, kako razumemo ateizem in kakšne oblike poznamo. Vprašanja za oba gosta lahko pošljete na: globine@ognjisce.si

Blaž Lesnik

duhovnostateizemveradialog

Svetovalnica

VEČ ...|15. 8. 2025
Praznično jutro - Marija, prinašalka upanja

Slišali smo, kako lahko sodobni človek pristopi k razumevanju najstarejšega Marijinega praznika. Kakšno je njegovo sporočilo, zakaj je bil in še vedno je veliki šmaren tako pomemben za Slovence? Naš gost je bil minorit in rektor osrednjega Marijinega romarskega svetišča mariborske nadškofije na Ptujski Gori p. Toni Brinjovc, ki je v svetem letu tudi misijonar upanja.

Praznično jutro - Marija, prinašalka upanja

Slišali smo, kako lahko sodobni človek pristopi k razumevanju najstarejšega Marijinega praznika. Kakšno je njegovo sporočilo, zakaj je bil in še vedno je veliki šmaren tako pomemben za Slovence? Naš gost je bil minorit in rektor osrednjega Marijinega romarskega svetišča mariborske nadškofije na Ptujski Gori p. Toni Brinjovc, ki je v svetem letu tudi misijonar upanja.

Blaž Lesnik

duhovnostMarijaveliki šmarensveto letoPtujska goraupanje

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|11. 8. 2025
Prof. dr. Ernest Petrič o aktualnem dogajanju doma in po svetu

V uvodnem delu oddaje je spregovoril o 50-letnici podpisa helsinške listine, ki je postavila določila za vzdrževanje mednarodnega reda. O tem, ali bi v primeru vojne v Ukrajini, je postavila pod vprašaj varnost v Evropi, potrebovali nek nov pristop. Dotaknil se je bližnjega srečanja ameriškega in ruskega predsednika Trumpa in Putina na Aljaski. Spregovoril o razmerah v Gazi, terorističnih organizacijah med Palestinci kot je Hamas in njihovih zaščitnikih. Povedal je, zakaj izjava Katedrale svobode o strateški in civilizacijski uvrščenosti Slovenije. Na področju notranjepolitičnega dogajanja pa o demontaži KPK, o vroči politični jeseni ... 




 

Prof. dr. Ernest Petrič o aktualnem dogajanju doma in po svetu

V uvodnem delu oddaje je spregovoril o 50-letnici podpisa helsinške listine, ki je postavila določila za vzdrževanje mednarodnega reda. O tem, ali bi v primeru vojne v Ukrajini, je postavila pod vprašaj varnost v Evropi, potrebovali nek nov pristop. Dotaknil se je bližnjega srečanja ameriškega in ruskega predsednika Trumpa in Putina na Aljaski. Spregovoril o razmerah v Gazi, terorističnih organizacijah med Palestinci kot je Hamas in njihovih zaščitnikih. Povedal je, zakaj izjava Katedrale svobode o strateški in civilizacijski uvrščenosti Slovenije. Na področju notranjepolitičnega dogajanja pa o demontaži KPK, o vroči politični jeseni ... 




 

Tone Gorjup

politikaUkrajinaGaza

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|18. 8. 2025
Jedi iz in zamrzovanje bučk

Poslušalka Marija ima tri večje temno zelene buče in jo zanima, kako bi jih lahko porabila oziroma ali jih lahko tudi pripravi s skrinjo. Iz njih lahko naredimo juho, prilogo, polpete, zavitek, solato ... Za zavitek vlečeno testo razvaljamo in namažemo s skuto (½ kg, ki ji lahko dodamo kakšno jajce), potresemo naribane buče. Potresemo sol, poper in zlatorumeno praženo čebulo. Zavijemo in položimo na namazan pekač, pomažemo s kislo smetano in spečemo.  Za zamrzovanje jih narežemo ali naribamo, kot jih bomo potrebovali za juhe ali omake. Takoj jih naložimo v vrečke, dobro zapremo in damo v zamrzovalnik. Ko jih bomo potrebovali, jih zjutraj prestavimo v hladilnik, da se odcedijo, nato jih ožamemo in damo pražit na čebulo …

Jedi iz in zamrzovanje bučk

Poslušalka Marija ima tri večje temno zelene buče in jo zanima, kako bi jih lahko porabila oziroma ali jih lahko tudi pripravi s skrinjo. Iz njih lahko naredimo juho, prilogo, polpete, zavitek, solato ... Za zavitek vlečeno testo razvaljamo in namažemo s skuto (½ kg, ki ji lahko dodamo kakšno jajce), potresemo naribane buče. Potresemo sol, poper in zlatorumeno praženo čebulo. Zavijemo in položimo na namazan pekač, pomažemo s kislo smetano in spečemo.  Za zamrzovanje jih narežemo ali naribamo, kot jih bomo potrebovali za juhe ali omake. Takoj jih naložimo v vrečke, dobro zapremo in damo v zamrzovalnik. Ko jih bomo potrebovali, jih zjutraj prestavimo v hladilnik, da se odcedijo, nato jih ožamemo in damo pražit na čebulo …

Matjaž Merljak

kuhajmo

Moja zgodba

VEČ ...|17. 8. 2025
Konferenca za pokop žrtev povojnih pobojev na Trnovski in Banjški planoti - 3

Civilna iniciativa za pokop umorjenih na Goriškem je predlagala, da v letu, ko sta Nova Gorica in Gorica evropska prestolnica kulture 2025, sprejmejo sklep o dostojnem pokopu žrtev, ki še vedno ležijo v breznih Trnovskega gozda in drugod po Goriškem. Ob tem so pripravili tudi Konferenco za trajni mir med narodoma na kateri so govorili slovenski in italijanski zgodovinarji. Tokrat lahko slišite prispevka Jožeta Dežman o vojnih grobovih in grobiščih ter Gregorja Pobežina o svetosti življenja oziroma svetosti smrti. Objavili pa smo tudi zaključne besede Matica Batiča.

Konferenca za pokop žrtev povojnih pobojev na Trnovski in Banjški planoti - 3

Civilna iniciativa za pokop umorjenih na Goriškem je predlagala, da v letu, ko sta Nova Gorica in Gorica evropska prestolnica kulture 2025, sprejmejo sklep o dostojnem pokopu žrtev, ki še vedno ležijo v breznih Trnovskega gozda in drugod po Goriškem. Ob tem so pripravili tudi Konferenco za trajni mir med narodoma na kateri so govorili slovenski in italijanski zgodovinarji. Tokrat lahko slišite prispevka Jožeta Dežman o vojnih grobovih in grobiščih ter Gregorja Pobežina o svetosti življenja oziroma svetosti smrti. Objavili pa smo tudi zaključne besede Matica Batiča.

Jože Bartolj

spominpolitikaCivilna iniciativa TBHpokop žrtev povojnih pobojev na Trnovski in Banjški planotiJože DežmanMatic BatičGregor Pobežin

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|17. 8. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 17. 8.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 17. 8.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|17. 8. 2025
Jože Bertoncelj (1925 – 2016)

Duhovnik, katehet in prvi urednik Mavrice Jože Bertoncelj je bil doma iz Kovorja. Gimnazijo je začel v Kranju in končal v Celovcu. Po maturi 1943 so ga Nemci s sošolci mobilizirali in poslali v Normandijo. Po dveh letnikih elektrotehnike je odšel v bogoslovje. Posvečen je bil leta 1951. Zatem je bil kaplan v Kranju, Črnomlju in v Trnovem. V tem času je občutil trdo roko komunizma z grožnjami, zasliševanji; nastavili so mu celo bombo, a ni eksplodirala. Leta 1961 je prevzel vodenje nove župnije Ljubljana - Koseze in ostal župnik do upokojitve leta 1997. V tem času je zgradil cerkev in župnišče. Na stara leta je pomagal pri ustanovitvi župnije Podutik. Želel je študirati katehetiko na Dunaju, a mu oblasti niso dale potnega lista. Pri Družini je urejal prilogo Malim, leta 1972 je postal urednik Mavrice in bdel nad njo osemnajst let. 

Jože Bertoncelj (1925 – 2016)

Duhovnik, katehet in prvi urednik Mavrice Jože Bertoncelj je bil doma iz Kovorja. Gimnazijo je začel v Kranju in končal v Celovcu. Po maturi 1943 so ga Nemci s sošolci mobilizirali in poslali v Normandijo. Po dveh letnikih elektrotehnike je odšel v bogoslovje. Posvečen je bil leta 1951. Zatem je bil kaplan v Kranju, Črnomlju in v Trnovem. V tem času je občutil trdo roko komunizma z grožnjami, zasliševanji; nastavili so mu celo bombo, a ni eksplodirala. Leta 1961 je prevzel vodenje nove župnije Ljubljana - Koseze in ostal župnik do upokojitve leta 1997. V tem času je zgradil cerkev in župnišče. Na stara leta je pomagal pri ustanovitvi župnije Podutik. Želel je študirati katehetiko na Dunaju, a mu oblasti niso dale potnega lista. Pri Družini je urejal prilogo Malim, leta 1972 je postal urednik Mavrice in bdel nad njo osemnajst let. 

Tone Gorjup

spominkatehetikacerkevMavrica