Komentar tedna

VEČ ...|22. 3. 2024
Beseda tedna

Če bi morali v tem tednu izbirati besedo tedna, ne bi bilo treba prav veliko razmišljati. Ponuja se skoraj sama – gre za besedo stavka, ki smo jo v tem tednu kar nekajkrat slišali v medijih, še večkrat pa prebrali na različnih družbenih omrežjih.

Beseda tedna

Če bi morali v tem tednu izbirati besedo tedna, ne bi bilo treba prav veliko razmišljati. Ponuja se skoraj sama – gre za besedo stavka, ki smo jo v tem tednu kar nekajkrat slišali v medijih, še večkrat pa prebrali na različnih družbenih omrežjih.

komentar

Komentar tedna

Beseda tedna

Če bi morali v tem tednu izbirati besedo tedna, ne bi bilo treba prav veliko razmišljati. Ponuja se skoraj sama – gre za besedo stavka, ki smo jo v tem tednu kar nekajkrat slišali v medijih, še večkrat pa prebrali na različnih družbenih omrežjih.

VEČ ...|22. 3. 2024
Beseda tedna

Če bi morali v tem tednu izbirati besedo tedna, ne bi bilo treba prav veliko razmišljati. Ponuja se skoraj sama – gre za besedo stavka, ki smo jo v tem tednu kar nekajkrat slišali v medijih, še večkrat pa prebrali na različnih družbenih omrežjih.

dr. Helena Jaklitsch

komentar

Komentar tedna

VEČ ...|7. 7. 2023
Je ena nedelja dovolj?

Če bi vas vprašali, kateri dan v letu namenjamo dnevu kulture oziroma obeležujemo Prešernov dan, sem prepričana, da bi praktično vsi znali odgovoriti na to vprašanje. Izkušnja mi govori, da bi bilo več vprašanih v zadregi pri poizvedovanju, kdaj praznujemo dan državnosti. Marsikateri bi najprej za hip počakal z odgovorom in pri sebi preverjal ali ga praznujemo junija ali morda decembra. Na koncu bi večina vendarle, vsaj upam, na vprašanje skoraj gotovo odgovorila pravilno. Da rojstni dan naše države praznujemo 25. junija. Toda mnogi med nami bi bili v zadregi, če bi nas vprašali katera nedelja v letu je posvečena Slovencem, ki živijo zunaj meja Slovenije.

Je ena nedelja dovolj?

Če bi vas vprašali, kateri dan v letu namenjamo dnevu kulture oziroma obeležujemo Prešernov dan, sem prepričana, da bi praktično vsi znali odgovoriti na to vprašanje. Izkušnja mi govori, da bi bilo več vprašanih v zadregi pri poizvedovanju, kdaj praznujemo dan državnosti. Marsikateri bi najprej za hip počakal z odgovorom in pri sebi preverjal ali ga praznujemo junija ali morda decembra. Na koncu bi večina vendarle, vsaj upam, na vprašanje skoraj gotovo odgovorila pravilno. Da rojstni dan naše države praznujemo 25. junija. Toda mnogi med nami bi bili v zadregi, če bi nas vprašali katera nedelja v letu je posvečena Slovencem, ki živijo zunaj meja Slovenije.

komentar

Komentar tedna

Je ena nedelja dovolj?

Če bi vas vprašali, kateri dan v letu namenjamo dnevu kulture oziroma obeležujemo Prešernov dan, sem prepričana, da bi praktično vsi znali odgovoriti na to vprašanje. Izkušnja mi govori, da bi bilo več vprašanih v zadregi pri poizvedovanju, kdaj praznujemo dan državnosti. Marsikateri bi najprej za hip počakal z odgovorom in pri sebi preverjal ali ga praznujemo junija ali morda decembra. Na koncu bi večina vendarle, vsaj upam, na vprašanje skoraj gotovo odgovorila pravilno. Da rojstni dan naše države praznujemo 25. junija. Toda mnogi med nami bi bili v zadregi, če bi nas vprašali katera nedelja v letu je posvečena Slovencem, ki živijo zunaj meja Slovenije.

VEČ ...|7. 7. 2023
Je ena nedelja dovolj?

Če bi vas vprašali, kateri dan v letu namenjamo dnevu kulture oziroma obeležujemo Prešernov dan, sem prepričana, da bi praktično vsi znali odgovoriti na to vprašanje. Izkušnja mi govori, da bi bilo več vprašanih v zadregi pri poizvedovanju, kdaj praznujemo dan državnosti. Marsikateri bi najprej za hip počakal z odgovorom in pri sebi preverjal ali ga praznujemo junija ali morda decembra. Na koncu bi večina vendarle, vsaj upam, na vprašanje skoraj gotovo odgovorila pravilno. Da rojstni dan naše države praznujemo 25. junija. Toda mnogi med nami bi bili v zadregi, če bi nas vprašali katera nedelja v letu je posvečena Slovencem, ki živijo zunaj meja Slovenije.

dr. Helena Jaklitsch

komentar

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|28. 5. 2023
Slovensko begunsko šolstvo

Maj je poseben, spominski mesec za slovensko izseljenstvo. Ko je v začetku tega meseca leta 1945 postajalo jasno, da bo v Sloveniji oblast prevzela komunistična partija, so se mnogi rojaki odpravili na begunsko pot: iz Ljubljane preko Pliberka in Ljubelja na avstrijsko Koroško, s Primorske pa v Italijo. V glavnem so bili prepričani, da le za krajši čas. Zaradi nestrinjanja ali nasprotovanja komunističnemu vodstvu in strahu pred revolucionarnim nasiljem je Slovenijo zapustilo več kot 20.000 ljudi. Med njimi je bil velik delež kulturnikov, gospodarstvenikov in intelektualcev. V težkih okoliščinah v begunskih taboriščih so poskrbeli za bogato družbeno, versko in kulturno življenje. Organizirali so šolstvo na osnovni, poklicni in gimnazijski ravni, obsežno publicistiko in kmetijstvo, vseskozi pa s pevskimi zbori, gledališkimi skupinami, obrtno dejavnostjo in leposlovjem gojili ustvarjalnost.  O pomembni vlogi begunskega šolstva, bogastvu slovenskega begunskega tiska, kako se je slovensko begunsko šolstvo nadaljevalo v izseljenstvu in o vlogi arhiva Studia Slovenica. Dr. Helena Jaklitsch, Helena Janežič in Andreja Klasinc Škofljanec ter Gregor Batagelj so o tem govorili ob predstavitvi posebne izdaje revije SLO časi kraji ljudje, ki jo izdaja založba Družina.

Slovensko begunsko šolstvo

Maj je poseben, spominski mesec za slovensko izseljenstvo. Ko je v začetku tega meseca leta 1945 postajalo jasno, da bo v Sloveniji oblast prevzela komunistična partija, so se mnogi rojaki odpravili na begunsko pot: iz Ljubljane preko Pliberka in Ljubelja na avstrijsko Koroško, s Primorske pa v Italijo. V glavnem so bili prepričani, da le za krajši čas. Zaradi nestrinjanja ali nasprotovanja komunističnemu vodstvu in strahu pred revolucionarnim nasiljem je Slovenijo zapustilo več kot 20.000 ljudi. Med njimi je bil velik delež kulturnikov, gospodarstvenikov in intelektualcev. V težkih okoliščinah v begunskih taboriščih so poskrbeli za bogato družbeno, versko in kulturno življenje. Organizirali so šolstvo na osnovni, poklicni in gimnazijski ravni, obsežno publicistiko in kmetijstvo, vseskozi pa s pevskimi zbori, gledališkimi skupinami, obrtno dejavnostjo in leposlovjem gojili ustvarjalnost.  O pomembni vlogi begunskega šolstva, bogastvu slovenskega begunskega tiska, kako se je slovensko begunsko šolstvo nadaljevalo v izseljenstvu in o vlogi arhiva Studia Slovenica. Dr. Helena Jaklitsch, Helena Janežič in Andreja Klasinc Škofljanec ter Gregor Batagelj so o tem govorili ob predstavitvi posebne izdaje revije SLO časi kraji ljudje, ki jo izdaja založba Družina.

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Slovensko begunsko šolstvo

Maj je poseben, spominski mesec za slovensko izseljenstvo. Ko je v začetku tega meseca leta 1945 postajalo jasno, da bo v Sloveniji oblast prevzela komunistična partija, so se mnogi rojaki odpravili na begunsko pot: iz Ljubljane preko Pliberka in Ljubelja na avstrijsko Koroško, s Primorske pa v Italijo. V glavnem so bili prepričani, da le za krajši čas. Zaradi nestrinjanja ali nasprotovanja komunističnemu vodstvu in strahu pred revolucionarnim nasiljem je Slovenijo zapustilo več kot 20.000 ljudi. Med njimi je bil velik delež kulturnikov, gospodarstvenikov in intelektualcev. V težkih okoliščinah v begunskih taboriščih so poskrbeli za bogato družbeno, versko in kulturno življenje. Organizirali so šolstvo na osnovni, poklicni in gimnazijski ravni, obsežno publicistiko in kmetijstvo, vseskozi pa s pevskimi zbori, gledališkimi skupinami, obrtno dejavnostjo in leposlovjem gojili ustvarjalnost.  O pomembni vlogi begunskega šolstva, bogastvu slovenskega begunskega tiska, kako se je slovensko begunsko šolstvo nadaljevalo v izseljenstvu in o vlogi arhiva Studia Slovenica. Dr. Helena Jaklitsch, Helena Janežič in Andreja Klasinc Škofljanec ter Gregor Batagelj so o tem govorili ob predstavitvi posebne izdaje revije SLO časi kraji ljudje, ki jo izdaja založba Družina.

VEČ ...|28. 5. 2023
Slovensko begunsko šolstvo

Maj je poseben, spominski mesec za slovensko izseljenstvo. Ko je v začetku tega meseca leta 1945 postajalo jasno, da bo v Sloveniji oblast prevzela komunistična partija, so se mnogi rojaki odpravili na begunsko pot: iz Ljubljane preko Pliberka in Ljubelja na avstrijsko Koroško, s Primorske pa v Italijo. V glavnem so bili prepričani, da le za krajši čas. Zaradi nestrinjanja ali nasprotovanja komunističnemu vodstvu in strahu pred revolucionarnim nasiljem je Slovenijo zapustilo več kot 20.000 ljudi. Med njimi je bil velik delež kulturnikov, gospodarstvenikov in intelektualcev. V težkih okoliščinah v begunskih taboriščih so poskrbeli za bogato družbeno, versko in kulturno življenje. Organizirali so šolstvo na osnovni, poklicni in gimnazijski ravni, obsežno publicistiko in kmetijstvo, vseskozi pa s pevskimi zbori, gledališkimi skupinami, obrtno dejavnostjo in leposlovjem gojili ustvarjalnost.  O pomembni vlogi begunskega šolstva, bogastvu slovenskega begunskega tiska, kako se je slovensko begunsko šolstvo nadaljevalo v izseljenstvu in o vlogi arhiva Studia Slovenica. Dr. Helena Jaklitsch, Helena Janežič in Andreja Klasinc Škofljanec ter Gregor Batagelj so o tem govorili ob predstavitvi posebne izdaje revije SLO časi kraji ljudje, ki jo izdaja založba Družina.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Komentar tedna

VEČ ...|28. 4. 2023
Dr. Helena Jaklitsch: Laž z dolgimi nogami

Laž ima kratke noge, ampak ko spremljam dogajanje okoli naše polpretekle zgodovine, ko poslušam besede naših levičarjev, imam občutek, da te noge še kar rastejo in da ima resnica kar nekaj težav z dohajanjem. Iz leta v leto se ponavlja laž o uporu proti okupatorju. Kar nekoliko nelagodno mi je spet omenjati že tolikokrat povedano zgodovinsko dokazano dejstvo, da že datum spominjanja ni pravi, še bolj pa, da aprila 1941 ni šlo za odločitev o osvobodilnem boju, temveč za razglasitev imperialističnega boja komunistične partije proti Veliki Britaniji in Franciji kot nasprotnici Nemčije in njene zaveznice Sovjetske zveze.  

Dr. Helena Jaklitsch: Laž z dolgimi nogami

Laž ima kratke noge, ampak ko spremljam dogajanje okoli naše polpretekle zgodovine, ko poslušam besede naših levičarjev, imam občutek, da te noge še kar rastejo in da ima resnica kar nekaj težav z dohajanjem. Iz leta v leto se ponavlja laž o uporu proti okupatorju. Kar nekoliko nelagodno mi je spet omenjati že tolikokrat povedano zgodovinsko dokazano dejstvo, da že datum spominjanja ni pravi, še bolj pa, da aprila 1941 ni šlo za odločitev o osvobodilnem boju, temveč za razglasitev imperialističnega boja komunistične partije proti Veliki Britaniji in Franciji kot nasprotnici Nemčije in njene zaveznice Sovjetske zveze.  

komentar

Komentar tedna

Dr. Helena Jaklitsch: Laž z dolgimi nogami

Laž ima kratke noge, ampak ko spremljam dogajanje okoli naše polpretekle zgodovine, ko poslušam besede naših levičarjev, imam občutek, da te noge še kar rastejo in da ima resnica kar nekaj težav z dohajanjem. Iz leta v leto se ponavlja laž o uporu proti okupatorju. Kar nekoliko nelagodno mi je spet omenjati že tolikokrat povedano zgodovinsko dokazano dejstvo, da že datum spominjanja ni pravi, še bolj pa, da aprila 1941 ni šlo za odločitev o osvobodilnem boju, temveč za razglasitev imperialističnega boja komunistične partije proti Veliki Britaniji in Franciji kot nasprotnici Nemčije in njene zaveznice Sovjetske zveze.  

VEČ ...|28. 4. 2023
Dr. Helena Jaklitsch: Laž z dolgimi nogami

Laž ima kratke noge, ampak ko spremljam dogajanje okoli naše polpretekle zgodovine, ko poslušam besede naših levičarjev, imam občutek, da te noge še kar rastejo in da ima resnica kar nekaj težav z dohajanjem. Iz leta v leto se ponavlja laž o uporu proti okupatorju. Kar nekoliko nelagodno mi je spet omenjati že tolikokrat povedano zgodovinsko dokazano dejstvo, da že datum spominjanja ni pravi, še bolj pa, da aprila 1941 ni šlo za odločitev o osvobodilnem boju, temveč za razglasitev imperialističnega boja komunistične partije proti Veliki Britaniji in Franciji kot nasprotnici Nemčije in njene zaveznice Sovjetske zveze.  

Helena Jaklitsch

komentar

Moja zgodba

VEČ ...|12. 3. 2023
Posvet ob 75-letnici Pariške mirovne pogodbe (Simčič, Jaklisch)

Septembra lani je bil v Trstu znanstveni posvet z naslovom »Ob 75 letnici Pariške mirovne pogodbe – posledice za primorski prostor«. V oddaji Moja zgodba ste iz tega posveta lahko poslušali dve predavanji: najprej je prof. Tomaž Simčič spregovoril pod naslovom »Slovensko šolstvo na Tržaškem in Goriškem pred podpisom Pariške mirovne pogodbe in po njem, v drugem delu oddaje pa je o slovenskih beguncih v Italiji, po vzpostavitvi nove razmejitve med Jugoslavijo in Italijo spregovorila dr. Helena Jaklitsch. 

Posvet ob 75-letnici Pariške mirovne pogodbe (Simčič, Jaklisch)

Septembra lani je bil v Trstu znanstveni posvet z naslovom »Ob 75 letnici Pariške mirovne pogodbe – posledice za primorski prostor«. V oddaji Moja zgodba ste iz tega posveta lahko poslušali dve predavanji: najprej je prof. Tomaž Simčič spregovoril pod naslovom »Slovensko šolstvo na Tržaškem in Goriškem pred podpisom Pariške mirovne pogodbe in po njem, v drugem delu oddaje pa je o slovenskih beguncih v Italiji, po vzpostavitvi nove razmejitve med Jugoslavijo in Italijo spregovorila dr. Helena Jaklitsch. 

spominpolitika75 let Pariške mirovne pogodbeTomaž SimčičHelena Jaklitsch

Moja zgodba

Posvet ob 75-letnici Pariške mirovne pogodbe (Simčič, Jaklisch)

Septembra lani je bil v Trstu znanstveni posvet z naslovom »Ob 75 letnici Pariške mirovne pogodbe – posledice za primorski prostor«. V oddaji Moja zgodba ste iz tega posveta lahko poslušali dve predavanji: najprej je prof. Tomaž Simčič spregovoril pod naslovom »Slovensko šolstvo na Tržaškem in Goriškem pred podpisom Pariške mirovne pogodbe in po njem, v drugem delu oddaje pa je o slovenskih beguncih v Italiji, po vzpostavitvi nove razmejitve med Jugoslavijo in Italijo spregovorila dr. Helena Jaklitsch. 

VEČ ...|12. 3. 2023
Posvet ob 75-letnici Pariške mirovne pogodbe (Simčič, Jaklisch)

Septembra lani je bil v Trstu znanstveni posvet z naslovom »Ob 75 letnici Pariške mirovne pogodbe – posledice za primorski prostor«. V oddaji Moja zgodba ste iz tega posveta lahko poslušali dve predavanji: najprej je prof. Tomaž Simčič spregovoril pod naslovom »Slovensko šolstvo na Tržaškem in Goriškem pred podpisom Pariške mirovne pogodbe in po njem, v drugem delu oddaje pa je o slovenskih beguncih v Italiji, po vzpostavitvi nove razmejitve med Jugoslavijo in Italijo spregovorila dr. Helena Jaklitsch. 

Jože Bartolj

spominpolitika75 let Pariške mirovne pogodbeTomaž SimčičHelena Jaklitsch

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|15. 1. 2023
Dr. Helena Jaklitsch v Tinjah

Bog živi ves slovenski svet, ali res? Tak je bil naslov razmišljanja, ki ga je imela zgodovinarka, dobra poznavalka zamejstva in izseljenstva, nekdanja ministrica, Helena Jaklitsch na letošnjem novoletnem srečanju v Tinjah, ki je bilo 7. in 8. 1. 2023 v katoliškem domu prosvete Sodalitas na avstrijskem Koroškem. Naglasila je, da šola in mediji ne posredujejo dovolj znanja o zamejcih in izseljencih, predstavila nekdanje in sedanje oblike izseljevanja ter možnosti za povezovanja, ki bi ohranilo slovensko identiteto.

Dr. Helena Jaklitsch v Tinjah

Bog živi ves slovenski svet, ali res? Tak je bil naslov razmišljanja, ki ga je imela zgodovinarka, dobra poznavalka zamejstva in izseljenstva, nekdanja ministrica, Helena Jaklitsch na letošnjem novoletnem srečanju v Tinjah, ki je bilo 7. in 8. 1. 2023 v katoliškem domu prosvete Sodalitas na avstrijskem Koroškem. Naglasila je, da šola in mediji ne posredujejo dovolj znanja o zamejcih in izseljencih, predstavila nekdanje in sedanje oblike izseljevanja ter možnosti za povezovanja, ki bi ohranilo slovensko identiteto.

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Dr. Helena Jaklitsch v Tinjah

Bog živi ves slovenski svet, ali res? Tak je bil naslov razmišljanja, ki ga je imela zgodovinarka, dobra poznavalka zamejstva in izseljenstva, nekdanja ministrica, Helena Jaklitsch na letošnjem novoletnem srečanju v Tinjah, ki je bilo 7. in 8. 1. 2023 v katoliškem domu prosvete Sodalitas na avstrijskem Koroškem. Naglasila je, da šola in mediji ne posredujejo dovolj znanja o zamejcih in izseljencih, predstavila nekdanje in sedanje oblike izseljevanja ter možnosti za povezovanja, ki bi ohranilo slovensko identiteto.

VEČ ...|15. 1. 2023
Dr. Helena Jaklitsch v Tinjah

Bog živi ves slovenski svet, ali res? Tak je bil naslov razmišljanja, ki ga je imela zgodovinarka, dobra poznavalka zamejstva in izseljenstva, nekdanja ministrica, Helena Jaklitsch na letošnjem novoletnem srečanju v Tinjah, ki je bilo 7. in 8. 1. 2023 v katoliškem domu prosvete Sodalitas na avstrijskem Koroškem. Naglasila je, da šola in mediji ne posredujejo dovolj znanja o zamejcih in izseljencih, predstavila nekdanje in sedanje oblike izseljevanja ter možnosti za povezovanja, ki bi ohranilo slovensko identiteto.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|29. 5. 2022
Intervju z dr. Heleno Jaklitsch

Po čem si bo dr. Helena Jaklitsch najbolj zapomnila mandat ministrice za Slovence v zamejstvu in po svetu? Koliko srečanj in obiskov je imela? Je lahko ponudila rešitve za izzive in probleme rojakov? Kako je biti ministrica za vse in kaj sledi po predaji poslov? V oddaji tudi o letošnjem srečanju Dobrodošli doma, ki bo od 30. junija od 3. julija potekalo v Ljubljani in Novem mestu.

Intervju z dr. Heleno Jaklitsch

Po čem si bo dr. Helena Jaklitsch najbolj zapomnila mandat ministrice za Slovence v zamejstvu in po svetu? Koliko srečanj in obiskov je imela? Je lahko ponudila rešitve za izzive in probleme rojakov? Kako je biti ministrica za vse in kaj sledi po predaji poslov? V oddaji tudi o letošnjem srečanju Dobrodošli doma, ki bo od 30. junija od 3. julija potekalo v Ljubljani in Novem mestu.

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Intervju z dr. Heleno Jaklitsch

Po čem si bo dr. Helena Jaklitsch najbolj zapomnila mandat ministrice za Slovence v zamejstvu in po svetu? Koliko srečanj in obiskov je imela? Je lahko ponudila rešitve za izzive in probleme rojakov? Kako je biti ministrica za vse in kaj sledi po predaji poslov? V oddaji tudi o letošnjem srečanju Dobrodošli doma, ki bo od 30. junija od 3. julija potekalo v Ljubljani in Novem mestu.

VEČ ...|29. 5. 2022
Intervju z dr. Heleno Jaklitsch

Po čem si bo dr. Helena Jaklitsch najbolj zapomnila mandat ministrice za Slovence v zamejstvu in po svetu? Koliko srečanj in obiskov je imela? Je lahko ponudila rešitve za izzive in probleme rojakov? Kako je biti ministrica za vse in kaj sledi po predaji poslov? V oddaji tudi o letošnjem srečanju Dobrodošli doma, ki bo od 30. junija od 3. julija potekalo v Ljubljani in Novem mestu.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|24. 10. 2021
Ministrica Jaklitsch v Argentini

Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch je obiskala naše rojake v Argentini in ZDA. Slišali smo, kako živi tamkajšnja skupnost, kateri so njeni trije stebri, kako so jo navdušili najmlajši in zakaj je na podarjenem nogometnem dresu številka deset.

Ministrica Jaklitsch v Argentini

Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch je obiskala naše rojake v Argentini in ZDA. Slišali smo, kako živi tamkajšnja skupnost, kateri so njeni trije stebri, kako so jo navdušili najmlajši in zakaj je na podarjenem nogometnem dresu številka deset.

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Ministrica Jaklitsch v Argentini

Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch je obiskala naše rojake v Argentini in ZDA. Slišali smo, kako živi tamkajšnja skupnost, kateri so njeni trije stebri, kako so jo navdušili najmlajši in zakaj je na podarjenem nogometnem dresu številka deset.

VEČ ...|24. 10. 2021
Ministrica Jaklitsch v Argentini

Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch je obiskala naše rojake v Argentini in ZDA. Slišali smo, kako živi tamkajšnja skupnost, kateri so njeni trije stebri, kako so jo navdušili najmlajši in zakaj je na podarjenem nogometnem dresu številka deset.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Priporočamo
|
Aktualno

Naš pogled

VEČ ...|16. 4. 2024
Konec dober, vse dobro

Od četrtka naprej bomo v Bohinju slišani na novi frekvenci 92.6 MHz. Tako domačinom kot obiskovalcem tega lepega koščka domovine želimo prijetno poslušanje in same lepe spomine na naš program.

Konec dober, vse dobro

Od četrtka naprej bomo v Bohinju slišani na novi frekvenci 92.6 MHz. Tako domačinom kot obiskovalcem tega lepega koščka domovine želimo prijetno poslušanje in same lepe spomine na naš program.

Šček Izidor

komentardružba

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|15. 4. 2024
Ustavni sodnik Klemen Jaklič o pomenu evropskih volitev in stanju demokracije v Sloveniji

V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili ustavnega sodnika prof. Dr. Dr. Klemena Jakliča (Oxford ZK, Harvard ZDA). Z njim smo se pogovarjali o možnosti tujih vplivov na evropske volitve, o stanju demokracije in o njegovem odklonilnem ločenem mnenju na temo tožbe Mojce Šetinc Pašek in Eugenije Carl proti Janezu Janši. Jaklič glede slednjega pravi, da je ustavno sodišče nekonsistentno. Spregovoril pa je tudi o odločitvi sodnikov v zvezi z razveljavitvijo dela zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), ki ureja volitve v KGZS.

Ustavni sodnik Klemen Jaklič o pomenu evropskih volitev in stanju demokracije v Sloveniji

V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili ustavnega sodnika prof. Dr. Dr. Klemena Jakliča (Oxford ZK, Harvard ZDA). Z njim smo se pogovarjali o možnosti tujih vplivov na evropske volitve, o stanju demokracije in o njegovem odklonilnem ločenem mnenju na temo tožbe Mojce Šetinc Pašek in Eugenije Carl proti Janezu Janši. Jaklič glede slednjega pravi, da je ustavno sodišče nekonsistentno. Spregovoril pa je tudi o odločitvi sodnikov v zvezi z razveljavitvijo dela zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), ki ureja volitve v KGZS.

Alen Salihović

Svpmklemen jakličustavasodiščepolitikavojnaukrajinarusijaevropska unija

Moja zgodba

VEČ ...|14. 4. 2024
Sašo Radovanovič - Knjiga Bombardiranje Slovenije 1944 - 1945

V pogovoru ste lahko prisluhnili mariborčanu Sašu Radovanoviču, ki je soavtor knjige Bombardiranje Slovenija 1944 - 1945. Gre za sorazmerno neznan segment naše zgodovine, ki pa še danes vpliva na življenje pri nas.  Maribor je bil zaradi strateške lege in tamkajšnje tovarne v zadnjih dveh letih druge sv. vojne eno najbolj bombardiranih mest. Zavezniki so nanj odvrgli kar 3.259 ton bomb in uničili 47 odstotkov stavb. Približno 10 odstotkov jih ni eksplodiralo in na njih še danes stoji kar nekaj zgradb, tudi šolskih ...

Sašo Radovanovič - Knjiga Bombardiranje Slovenije 1944 - 1945

V pogovoru ste lahko prisluhnili mariborčanu Sašu Radovanoviču, ki je soavtor knjige Bombardiranje Slovenija 1944 - 1945. Gre za sorazmerno neznan segment naše zgodovine, ki pa še danes vpliva na življenje pri nas.  Maribor je bil zaradi strateške lege in tamkajšnje tovarne v zadnjih dveh letih druge sv. vojne eno najbolj bombardiranih mest. Zavezniki so nanj odvrgli kar 3.259 ton bomb in uničili 47 odstotkov stavb. Približno 10 odstotkov jih ni eksplodiralo in na njih še danes stoji kar nekaj zgradb, tudi šolskih ...

Jože Bartolj

spominpolitikaSašo RadovanovičBombardiranje Slovenije 1944 - 1945Bombe v Mariboru

Globine

VEČ ...|9. 4. 2024
Kdo bo prišel v nebesa?

V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.

Kdo bo prišel v nebesa?

V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.

Blaž Lesnik

duhovnostpekelvicenebesateologijaSveto pismo

Naš gost

VEČ ...|13. 4. 2024
Tatjana Fink

Naša sobotna gostja je bila vodja hiše Ljubhospic Tatjana Fink. Z nami je delila spomine na zgodnje otroštvo, ki ga je zelo zaznamovalo smrt očeta pa tudi spomine na raziskovanje in izobraževanje, povezano s hospicem, ki jo je navsezadnje pripeljalo k prav posebnemu delu, ki ga zdaj opravlja. Spregovorila je tudi o tem, kakšna spoznanja ji prinašajo srečevanja z umirajočimi in kako zelo pomemben del našega življenja so poslavljanja.

Tatjana Fink

Naša sobotna gostja je bila vodja hiše Ljubhospic Tatjana Fink. Z nami je delila spomine na zgodnje otroštvo, ki ga je zelo zaznamovalo smrt očeta pa tudi spomine na raziskovanje in izobraževanje, povezano s hospicem, ki jo je navsezadnje pripeljalo k prav posebnemu delu, ki ga zdaj opravlja. Spregovorila je tudi o tem, kakšna spoznanja ji prinašajo srečevanja z umirajočimi in kako zelo pomemben del našega življenja so poslavljanja.

Damijana Medved

spominživljenje

Radijski misijon 2024

VEČ ...|23. 3. 2024
7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

Mitja Markovič

duhovnostodnosimisijon2024

Radijski roman

VEČ ...|18. 4. 2024
Dragulj v pesku - 26. del

Tokrat je bil na sporedu 26. del radijskega romana Dragulj v pesku Tesse Afshar, ki je izšla pri založbi Družina. Rahaba in njena družina končno dobijo šotor in zaživijo v taboru med Hebrejci.

Dragulj v pesku - 26. del

Tokrat je bil na sporedu 26. del radijskega romana Dragulj v pesku Tesse Afshar, ki je izšla pri založbi Družina. Rahaba in njena družina končno dobijo šotor in zaživijo v taboru med Hebrejci.

Radio Ognjišče

knjigaTessa AfsharDragulj v peskuRahabaJerihasvetopisemska zgodovinaJozuetova knjiga

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|18. 4. 2024
454. oddaja

Kam so šle vse rožice - Tomaž Domicelj, Ulica Jorgovana - Darko Domijan, Yesterday when I way young - Dusty Springfield, Bele rože iz Aten - Ivanka Kraševec, Mama Leone – Bino, All I want is you - Scott McKenzie, Kdor seje veter – Berta Ambrož, Copacabana -Rex Gildo, Roses are red - Bobby Vinton, Čakam te ob kavi - Irena Kohont, Tu sais je t’aime - Shake, Bad moon rising -  Creedence Clearwater Revival, Ko čutiš to - Faraoni  ...  

454. oddaja

Kam so šle vse rožice - Tomaž Domicelj, Ulica Jorgovana - Darko Domijan, Yesterday when I way young - Dusty Springfield, Bele rože iz Aten - Ivanka Kraševec, Mama Leone – Bino, All I want is you - Scott McKenzie, Kdor seje veter – Berta Ambrož, Copacabana -Rex Gildo, Roses are red - Bobby Vinton, Čakam te ob kavi - Irena Kohont, Tu sais je t’aime - Shake, Bad moon rising -  Creedence Clearwater Revival, Ko čutiš to - Faraoni  ...  

Matjaž Merljak, Marko Zupan

glasbaspomin

Via positiva

VEČ ...|18. 4. 2024
Srečanje družin - Vzemimo Boga zares

V molitvenem tednu za duhovne poklice smo se pogovarjali z laikom, tudi družinskim očetom, redovnico in duhovnikom, kako živeti svojo pot poklicanosti kljub pritiskom in nenaklonjenosti družbe ter sveta, kako si ostati zvest in živeti nauk? Ozadje pogovora je bilo tudi srečanje družin ljubljanske nadškofije na Brezjah, ki se je odvilo na pobudo in povabilo nadškofa Stanislava Zoreta. Pogovarjali smo se s. Ano Šuštar, frančiškanko Marijino misijonarko, Luko Mavričem, tajnikom Urada za družino pri ljubljanski nadškofiji in Bernardom Rožmanom, duhovnikom trenutno kar štirih župnij. Spregovorili so tudi iz svojih izkušenj o lepotah srečevanja, skupnosti in vere. 

Srečanje družin - Vzemimo Boga zares

V molitvenem tednu za duhovne poklice smo se pogovarjali z laikom, tudi družinskim očetom, redovnico in duhovnikom, kako živeti svojo pot poklicanosti kljub pritiskom in nenaklonjenosti družbe ter sveta, kako si ostati zvest in živeti nauk? Ozadje pogovora je bilo tudi srečanje družin ljubljanske nadškofije na Brezjah, ki se je odvilo na pobudo in povabilo nadškofa Stanislava Zoreta. Pogovarjali smo se s. Ano Šuštar, frančiškanko Marijino misijonarko, Luko Mavričem, tajnikom Urada za družino pri ljubljanski nadškofiji in Bernardom Rožmanom, duhovnikom trenutno kar štirih župnij. Spregovorili so tudi iz svojih izkušenj o lepotah srečevanja, skupnosti in vere. 

Nataša Ličen

duhovnostdružbaodnosivzgojaodnosi

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|18. 4. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 18. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 18. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan