Spoznanje več, predsodek manj
Gosta oddaje Spoznanje več, predsodek manj, sta bila zgodovinarja mlajše generacije dr. Renato Podbersič mlajši in dr. Helena Jaklitsch. Ob 80-letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev, smo komentirali obeležitev teh dogodkov, se dotaknili pobude pokopa nepokopanih žrtev revolucije in omenili tudi nekatere izstopajoče dogodke, ki dajejo upanje za prihodnost.
Spoznanje več, predsodek manj
Gosta oddaje Spoznanje več, predsodek manj, sta bila zgodovinarja mlajše generacije dr. Renato Podbersič mlajši in dr. Helena Jaklitsch. Ob 80-letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev, smo komentirali obeležitev teh dogodkov, se dotaknili pobude pokopa nepokopanih žrtev revolucije in omenili tudi nekatere izstopajoče dogodke, ki dajejo upanje za prihodnost.
Informativni prispevki
V petek, 16. maja, bo ob 21. uri na Trgu republike v Ljubljani potekala slovesnost v spomin na žrtve komunističnega nasilja. Dogodek bo potekal na predvečer predlani ukinjenega narodnega dneva spomina na žrtve komunizma, ki je bil v Sloveniji uveden kot znak spoštovanja do vseh, ki jim je bilo v času komunističnega režima vzeto življenje, dostojanstvo in pravica do spomina.
Nekdanji narodni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, ki je bil ukinjen v času vlade Roberta Goloba, je bil v preteklosti deležen široke podpore med številnimi organizacijami in posamezniki, ki so poudarjali pomen ohranjanja zgodovinskega spomina in spoštovanja do vseh, ki so trpeli zaradi političnega nasilja. Ukinitev praznika je sprožila številne odzive, saj je bil mnogim simbol prizadevanja za narodno spravo in spoštovanje osnovnih človekovih pravic.
Ta dan ima poseben pomen, saj predstavlja spomin na ljudi, ki so izgubili ne le življenje, ampak tudi svojo identiteto, dobro ime in človeško dostojanstvo. Kot je lani poudaril dr. Matija Ogrin, je mrliški list teh žrtev več kot zgolj formalni dokument – je odtis življenja, ki je bilo pretrgano. Za mrliškim listom stoji bitje neke neponovljive osebe. Zato je mrliški list minimalni izkaz spoštovanja države do pokojnega človeka, je dejal Ogrin in dodal, da mnoge žrtve komunističnega nasilja te pravice niso nikoli dobile, saj za večino izmed njih uradne evidence sploh ne obstajajo.
Vlasta Doležal Rus, predsednica gibanja Prebudimo Slovenijo, je poudarila, da vztrajajo pri slovesnosti kljub ukinitvi praznika, saj žrtve komunističnega nasilja še vedno potrebujejo svojega zagovornika. Ponižani, razžaljeni in kruto pobiti med vojno in po njej potrebujejo še danes svojega zagovornika. Grobišča so v velikem številu že odkrita, sondirana in delno odkopana, a kosti so za mnoge še vedno nezadosten dokaz, je dejala in dodala, da lahko brez soočenja z zgodovino narod ostane bolehen.
Doležal Rusova je opozorila tudi na pomen datuma 17. maja, ko obeležujejo strašen dogodek iz leta 1942, ko je bilo v Iški vasi brutalno umorjenih 53 Romov. To preventivno uničenje je bilo izvedeno zgolj zato, da ne bi izdali gibanja partizanskih enot. Med žrtvami so bili odrasli, mladostniki, otroci in ženske – vsi civilisti, katerih kosti še danes čakajo na dostojen pokop, je poudarila.
Poudarila je tudi, da številne žrtve še vedno nimajo dostojnega groba, njihove kosti pa ostajajo v slovenskih gozdovih in grapah. Po različnih grobiščih so raztreseni ostanki več kot 20.000 ljudi, vključno s tujci, ki so bili po vojni vrnjeni v Jugoslavijo in umorjeni, je opozorila in dodala, da gre za genocidno dejanje, ki še vedno čaka na celovito obravnavo.
Ob tem je kritizirala oblast, ki po njenem mnenju zavestno zavlačuje z obravnavo zgodovinskih dejstev, da bi čas prekril resnico. Če bi oblast ravnala tako, kot je prav, bi morala priznati zločine, imenovati zločince, se opravičiti in končno dostojno pokopati kosti. To pa ni prijetno za tiste, ki so ponosni nasledniki boljševistične kamarile, je dejala.
Slovesnost bo zaznamovana s simbolnimi dejanji spomina – od polaganja sveč k farni križi do izrekanja imen žrtev in molitve očenaša. Dogodek bo pospremilo petje slovenske himne in recital slovenskih pesmi, ki bodo izražale spoštovanje do vseh, ki so trpeli pod totalitarnim režimom.
Osrednji govornik bo dr. Matija Ogrin, sodelovali pa bodo tudi številni kulturniki in javne osebnosti, med njimi Bernarda Fink, dr. Mitja Ferenc, dr. Marta Ciraj, Pavle Ravnohrib, vokalna skupina Psalmisti, Vlasta Doležal Rus, dr. Helena Jaklitsch, dr. Janez Juhant, Jože Kurinčič, Romana Bider in varuhi spomina.
Na lanskoletni slovesnosti je bil poudarjen pomen spomina za narodovo prihodnost. Eden izmed govornikov je dejal: Le z ohranjanjem resnice in spoštovanjem do preteklosti lahko gradimo bolj pravično in svobodno družbo. Ta misel bo tudi letos odmevala med zbranimi, saj se bo slovesnost zaključila z upanjem, da ima Bog moč, da iz narodovih ran ustvarja novo življenje.
Slovesnost pripravljajo Nova Slovenska zaveza, Prebudimo Slovenijo, Združeni ob Lipi sprave in Vseposvojitev. Organizatorji verjamejo, da je spomin na žrtve ključen za razumevanje in spravo med Slovenci.
Informativni prispevki
V petek, 16. maja, bo ob 21. uri na Trgu republike v Ljubljani potekala slovesnost v spomin na žrtve komunističnega nasilja. Dogodek bo potekal na predvečer predlani ukinjenega narodnega dneva spomina na žrtve komunizma, ki je bil v Sloveniji uveden kot znak spoštovanja do vseh, ki jim je bilo v času komunističnega režima vzeto življenje, dostojanstvo in pravica do spomina.
Nekdanji narodni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, ki je bil ukinjen v času vlade Roberta Goloba, je bil v preteklosti deležen široke podpore med številnimi organizacijami in posamezniki, ki so poudarjali pomen ohranjanja zgodovinskega spomina in spoštovanja do vseh, ki so trpeli zaradi političnega nasilja. Ukinitev praznika je sprožila številne odzive, saj je bil mnogim simbol prizadevanja za narodno spravo in spoštovanje osnovnih človekovih pravic.
Ta dan ima poseben pomen, saj predstavlja spomin na ljudi, ki so izgubili ne le življenje, ampak tudi svojo identiteto, dobro ime in človeško dostojanstvo. Kot je lani poudaril dr. Matija Ogrin, je mrliški list teh žrtev več kot zgolj formalni dokument – je odtis življenja, ki je bilo pretrgano. Za mrliškim listom stoji bitje neke neponovljive osebe. Zato je mrliški list minimalni izkaz spoštovanja države do pokojnega človeka, je dejal Ogrin in dodal, da mnoge žrtve komunističnega nasilja te pravice niso nikoli dobile, saj za večino izmed njih uradne evidence sploh ne obstajajo.
Vlasta Doležal Rus, predsednica gibanja Prebudimo Slovenijo, je poudarila, da vztrajajo pri slovesnosti kljub ukinitvi praznika, saj žrtve komunističnega nasilja še vedno potrebujejo svojega zagovornika. Ponižani, razžaljeni in kruto pobiti med vojno in po njej potrebujejo še danes svojega zagovornika. Grobišča so v velikem številu že odkrita, sondirana in delno odkopana, a kosti so za mnoge še vedno nezadosten dokaz, je dejala in dodala, da lahko brez soočenja z zgodovino narod ostane bolehen.
Doležal Rusova je opozorila tudi na pomen datuma 17. maja, ko obeležujejo strašen dogodek iz leta 1942, ko je bilo v Iški vasi brutalno umorjenih 53 Romov. To preventivno uničenje je bilo izvedeno zgolj zato, da ne bi izdali gibanja partizanskih enot. Med žrtvami so bili odrasli, mladostniki, otroci in ženske – vsi civilisti, katerih kosti še danes čakajo na dostojen pokop, je poudarila.
Poudarila je tudi, da številne žrtve še vedno nimajo dostojnega groba, njihove kosti pa ostajajo v slovenskih gozdovih in grapah. Po različnih grobiščih so raztreseni ostanki več kot 20.000 ljudi, vključno s tujci, ki so bili po vojni vrnjeni v Jugoslavijo in umorjeni, je opozorila in dodala, da gre za genocidno dejanje, ki še vedno čaka na celovito obravnavo.
Ob tem je kritizirala oblast, ki po njenem mnenju zavestno zavlačuje z obravnavo zgodovinskih dejstev, da bi čas prekril resnico. Če bi oblast ravnala tako, kot je prav, bi morala priznati zločine, imenovati zločince, se opravičiti in končno dostojno pokopati kosti. To pa ni prijetno za tiste, ki so ponosni nasledniki boljševistične kamarile, je dejala.
Slovesnost bo zaznamovana s simbolnimi dejanji spomina – od polaganja sveč k farni križi do izrekanja imen žrtev in molitve očenaša. Dogodek bo pospremilo petje slovenske himne in recital slovenskih pesmi, ki bodo izražale spoštovanje do vseh, ki so trpeli pod totalitarnim režimom.
Osrednji govornik bo dr. Matija Ogrin, sodelovali pa bodo tudi številni kulturniki in javne osebnosti, med njimi Bernarda Fink, dr. Mitja Ferenc, dr. Marta Ciraj, Pavle Ravnohrib, vokalna skupina Psalmisti, Vlasta Doležal Rus, dr. Helena Jaklitsch, dr. Janez Juhant, Jože Kurinčič, Romana Bider in varuhi spomina.
Na lanskoletni slovesnosti je bil poudarjen pomen spomina za narodovo prihodnost. Eden izmed govornikov je dejal: Le z ohranjanjem resnice in spoštovanjem do preteklosti lahko gradimo bolj pravično in svobodno družbo. Ta misel bo tudi letos odmevala med zbranimi, saj se bo slovesnost zaključila z upanjem, da ima Bog moč, da iz narodovih ran ustvarja novo življenje.
Slovesnost pripravljajo Nova Slovenska zaveza, Prebudimo Slovenijo, Združeni ob Lipi sprave in Vseposvojitev. Organizatorji verjamejo, da je spomin na žrtve ključen za razumevanje in spravo med Slovenci.
Pogovor o
Na spletni strani vlade smo konec januarja lahko prebrali izjavo ministrice Tanje Fajon, ki se je mudila v Ženevi: »Slovenija je v celoti ali delno uresničila vseh 182 priporočil, z izjemo dveh, ki jih je sprejela v tretjem univerzalnem periodičnem pregledu stanja človekovih pravic.« Pojasnila o tem, za kateri dve priporočili gre, ni bilo ne takrat, ne pozneje, zato smo to skušali odkriti v oddaji »Pogovor o«. Naši gostje so bili akademik dr. Janez Juhant, dr. Helena Jaklitsch in Peter Sušnik, predstavniki nevladnih organizacij, ki si prizadevajo za dostojen pokop žrtev več kot 700 prikritih grobišč po Sloveniji.
Pogovor o
Na spletni strani vlade smo konec januarja lahko prebrali izjavo ministrice Tanje Fajon, ki se je mudila v Ženevi: »Slovenija je v celoti ali delno uresničila vseh 182 priporočil, z izjemo dveh, ki jih je sprejela v tretjem univerzalnem periodičnem pregledu stanja človekovih pravic.« Pojasnila o tem, za kateri dve priporočili gre, ni bilo ne takrat, ne pozneje, zato smo to skušali odkriti v oddaji »Pogovor o«. Naši gostje so bili akademik dr. Janez Juhant, dr. Helena Jaklitsch in Peter Sušnik, predstavniki nevladnih organizacij, ki si prizadevajo za dostojen pokop žrtev več kot 700 prikritih grobišč po Sloveniji.
Slovencem po svetu in domovini
V Torontu v Kanadi so praznovali 70-letnico župnije Marije Pomagaj, v Tinjah na avstrijskem Koroškem pa pripravljajo Novoletno srečanje (več nam je povedala Marija Gruškovnjak [36:10]). Ustavili smo se tudi ob letošnjem jubileju Slovenske kulturne akcije SKA iz Argentine. Slišali ste o Teološko-filozofskem odseku – o tem je na junijskem simpoziju v Ljubljani govoril Marko Fink [5:34], aktualni predsednik Damijan Ahlin je pogledal v vlogo in dejavnosti SKA danes ter v vizijo prihodnosti [15:44], dr. Helena Jaklitsch pa je govorila o pomenu SKA za ohranjanje slovenstva [21:12].
Posnetke s slavnostne akademije smo predvajali v oddaji 30. junija 2024, 21. julija 2024 ste lahko slišali prvi del posveta, 18. avgusta 2024 pa drugi del posveta, 22. septembra 2024 o gledališki, likovni in glasbeni dejavnosti, 10. novembra 2024 o pomenu in vlogi SKA v zamejstvu.
Slovencem po svetu in domovini
V Torontu v Kanadi so praznovali 70-letnico župnije Marije Pomagaj, v Tinjah na avstrijskem Koroškem pa pripravljajo Novoletno srečanje (več nam je povedala Marija Gruškovnjak [36:10]). Ustavili smo se tudi ob letošnjem jubileju Slovenske kulturne akcije SKA iz Argentine. Slišali ste o Teološko-filozofskem odseku – o tem je na junijskem simpoziju v Ljubljani govoril Marko Fink [5:34], aktualni predsednik Damijan Ahlin je pogledal v vlogo in dejavnosti SKA danes ter v vizijo prihodnosti [15:44], dr. Helena Jaklitsch pa je govorila o pomenu SKA za ohranjanje slovenstva [21:12].
Posnetke s slavnostne akademije smo predvajali v oddaji 30. junija 2024, 21. julija 2024 ste lahko slišali prvi del posveta, 18. avgusta 2024 pa drugi del posveta, 22. septembra 2024 o gledališki, likovni in glasbeni dejavnosti, 10. novembra 2024 o pomenu in vlogi SKA v zamejstvu.
Komentar tedna
Če bi vas ta trenutek nekdo ustavil na cesti in bi vas vprašal, kaj je najbolj zaznamovalo vaš vsak dan v teh dneh, kaj bi odgovorili? Skoraj prepričana sem, da bi bila vaša prva misel vročina. No, moja bi zagotovo bila, saj se vsak dan po službi vračam v topel, pravzaprav vroč dom, v katerem je termometer skočil tudi že do 28 stopinj. Skrb za okolje gor ali dol – očitno si bo treba omisliti klimo.
Komentar tedna
Če bi vas ta trenutek nekdo ustavil na cesti in bi vas vprašal, kaj je najbolj zaznamovalo vaš vsak dan v teh dneh, kaj bi odgovorili? Skoraj prepričana sem, da bi bila vaša prva misel vročina. No, moja bi zagotovo bila, saj se vsak dan po službi vračam v topel, pravzaprav vroč dom, v katerem je termometer skočil tudi že do 28 stopinj. Skrb za okolje gor ali dol – očitno si bo treba omisliti klimo.
Komentar tedna
Dr. Helena Jaklitsch je ob prazniku dela in dveh prostih dneh, razmišljala o delu kot o vrednoti, o parolah in barvi zastav, pod katerimi se še danes govori o delu …
Komentar tedna
Dr. Helena Jaklitsch je ob prazniku dela in dveh prostih dneh, razmišljala o delu kot o vrednoti, o parolah in barvi zastav, pod katerimi se še danes govori o delu …
Komentar tedna
Če bi morali v tem tednu izbirati besedo tedna, ne bi bilo treba prav veliko razmišljati. Ponuja se skoraj sama – gre za besedo stavka, ki smo jo v tem tednu kar nekajkrat slišali v medijih, še večkrat pa prebrali na različnih družbenih omrežjih.
Komentar tedna
Če bi morali v tem tednu izbirati besedo tedna, ne bi bilo treba prav veliko razmišljati. Ponuja se skoraj sama – gre za besedo stavka, ki smo jo v tem tednu kar nekajkrat slišali v medijih, še večkrat pa prebrali na različnih družbenih omrežjih.
Komentar tedna
Če bi vas vprašali, kateri dan v letu namenjamo dnevu kulture oziroma obeležujemo Prešernov dan, sem prepričana, da bi praktično vsi znali odgovoriti na to vprašanje. Izkušnja mi govori, da bi bilo več vprašanih v zadregi pri poizvedovanju, kdaj praznujemo dan državnosti. Marsikateri bi najprej za hip počakal z odgovorom in pri sebi preverjal ali ga praznujemo junija ali morda decembra. Na koncu bi večina vendarle, vsaj upam, na vprašanje skoraj gotovo odgovorila pravilno. Da rojstni dan naše države praznujemo 25. junija. Toda mnogi med nami bi bili v zadregi, če bi nas vprašali katera nedelja v letu je posvečena Slovencem, ki živijo zunaj meja Slovenije.
Komentar tedna
Če bi vas vprašali, kateri dan v letu namenjamo dnevu kulture oziroma obeležujemo Prešernov dan, sem prepričana, da bi praktično vsi znali odgovoriti na to vprašanje. Izkušnja mi govori, da bi bilo več vprašanih v zadregi pri poizvedovanju, kdaj praznujemo dan državnosti. Marsikateri bi najprej za hip počakal z odgovorom in pri sebi preverjal ali ga praznujemo junija ali morda decembra. Na koncu bi večina vendarle, vsaj upam, na vprašanje skoraj gotovo odgovorila pravilno. Da rojstni dan naše države praznujemo 25. junija. Toda mnogi med nami bi bili v zadregi, če bi nas vprašali katera nedelja v letu je posvečena Slovencem, ki živijo zunaj meja Slovenije.
Doživetja narave
V Zanimivostih nočnega neba smo gostili študenta računalništva Anžeta Levca, ki je obiskoval izbirni predmet Astronomija na Elektrotehniško-računalniški strokovni šoli in gimnaziji Ljubljana. Posveča se tako astrofotografiji kot fotografiranju krajine in posebnih naravnih pojavov. V svoj objektiv je že ujel mogočen polarni sij, njegova velika želja pa je uloviti rdečo prikazen, ki se prikaže ob močnih nevihtah.
Naš pogled
Mašniško posvečenje je vsako leto praznik za Cerkev v Sloveniji. Zadnja leta sploh, ko statistika ni spodbudna in nas je žal okoli oltarja več fotografov kot novomašnikov. Ta kontrast mi je pri urejanju fotografij ostal v mislih kot močna podoba našega časa: veliko oči nas opazuje, malo pa je tistih, ki se odločijo stopiti na pot. V času, ko se zdi, da je glas Cerkve vse tišji in da je vsak duhovni poklic skoraj izjema, sem se vprašal, zakaj kljub vsemu ta odločitev navsezadnje še vedno kliče ...
Duhovna misel
Desetletni Jakob je imel zelo rad svojo šestletno sestro. Zelo se je ustrašil, ko je sestra padla s kolesa in si močno poškodoval žilo na ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Naš gost
K pogovoru pred letošnjo nedeljo Slovencev po svetu sem povabili raziskovalca izseljenstva dr. Dejana Valentinčiča. Po izobrazbi je pravnik, a se že vrsto let posveča temu področju in zato me je zanimalo, kaj ga je k temu nagnilo. Povabil sem ga, da kot predsednik pove več o delovanju Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa, o mednarodni zvezi evropskih izseljencev po svetu in o nedavni raziskavi, ki jo je opravila Ameriško slovenske izobraževalna fundacija ASEF o digitalni preobrazbi slovenskih izseljenskih skupnosti v Združenih državah Amerike in Kanadi. Nenazadnje sva se dotaknila ameriških Slovencev, ki so dejavni v politiki. Dejan Valentinčič (1987) je po izobrazbi pravnik in je vodja Centra za družboslovno raziskovanje na Inštitutu ASEF za izobraževanje in raziskovanje ter prodekan za raziskovalno in razvojno dejavnost Fakultete za slovenske in mednarodne študije na Novi univerzi. Kot izredni profesor za področji prava in politologije predava na Evropski pravni fakulteti (na kateri je z odliko diplomiral in magistriral), Fakulteti za slovenske in mednarodne študije ter Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici, kjer je doktoriral.
Globine
Tokrat smo se ustavili ob enem od ključnih življenjskih vprašanj: ali ima trpljenje smisel in zakaj bolečina. Kako na to vprašanje gleda ateist Simon Rigač in kakšen je pogled jezuita p. Damjana Ristića? Pogovor si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.
Pojdite in učite
Sodelavca Slovenske Karitas in Misijonskega središča Slovenije Jana Lampe in Janko Pirc sta pred tedni obiskala Madagaskar. Povedala sta nam, kaj sta doživela, kaj ju je prevzelo in kako veliko delo opravljajo misijonarke in misijonarji.
Utrip Cerkve v Sloveniji
Cerkev v Sloveniji se veseli dveh novomašnikov. Prav danes sta Matija Golob in Ambrož Brezovšek v domačih župnijah Šmartno pri Litiji in Vojnik obhajala novo mašo. Mašniški posvečenji sta bili pred tednom dni, prisluhnili smo, kakšno popotnico sta novomašnikoma dala nadškof Stanislav Zore in škof Stanislav Lipovšek. Prav smo pogledali še kakšen jubilej duhovništva.
Kmetijska oddaja
Slišali ste, kaj Ciril Smrkolj meni o hitenju pri spreminjanju kmetijske zakonodaje in zapletih glede članstva v KGZS.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče