Na sejmu AGRA je bilo letos s strani odgovornih spet izrečeno veliko besed, ki jim je Urška Klakočar Zupančič letos dodala tudi nekaj odtenkov podučevanja. V kmetijski oddaji ste lahko slišali, zakaj so se ji kmetje nasmihali, pa tudi o tem, kako na posvetu gorskih kmetov ni bilo nobenega predstavnika kmetijskega ministrstva. V drugem delu oddaje pa smo povabili na razstavo grozdja v Vipavsko dolino.
Na sejmu AGRA je bilo letos s strani odgovornih spet izrečeno veliko besed, ki jim je Urška Klakočar Zupančič letos dodala tudi nekaj odtenkov podučevanja. V kmetijski oddaji ste lahko slišali, zakaj so se ji kmetje nasmihali, pa tudi o tem, kako na posvetu gorskih kmetov ni bilo nobenega predstavnika kmetijskega ministrstva. V drugem delu oddaje pa smo povabili na razstavo grozdja v Vipavsko dolino.
V Trstu in Gorici si bodo rojaki in tudi drugi lahko ogledali filma o življenju slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem. V goste prihajata režiserki Milena Olip in Andrina Mračnikar s svojima filmoma Sine Legibus in Izginjanje. Prvi vodi skozi spomine 105-letne Mice Olip, ki popelje v dvojezično južno avstrijsko Koroško leta 1976, ko se je slovenska narodna skupnost odločila za bojkot preštevanja. Jutrišnji projekciji v Gorici bo sledil pogovor z avtorico. Film Izginjanje pa bo prvič prikazan v Italiji. Celovečerni dokumentarec popelje skozi obdobje zadnjih stotih let, od koroškega plebiscita do današnjih dni, in razkriva zgodovino, ki je bila dolgo spregledana v avstrijskem avdiovizualnem spominu. Nedeljski projekciji bo prav tako sledil pogovor režiserko. V Krajinskem in pripovednem muzeju v Špetru pa bo v soboto še pogovor o pomenu šolstva za ohranjanje jezikovne in kulturne identitete. Dogodke pripravlja goriški Kinoatelje v sodelovanju z Uradom vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu ter lokalnimi institucijami.
V Trstu in Gorici si bodo rojaki in tudi drugi lahko ogledali filma o življenju slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem. V goste prihajata režiserki Milena Olip in Andrina Mračnikar s svojima filmoma Sine Legibus in Izginjanje. Prvi vodi skozi spomine 105-letne Mice Olip, ki popelje v dvojezično južno avstrijsko Koroško leta 1976, ko se je slovenska narodna skupnost odločila za bojkot preštevanja. Jutrišnji projekciji v Gorici bo sledil pogovor z avtorico. Film Izginjanje pa bo prvič prikazan v Italiji. Celovečerni dokumentarec popelje skozi obdobje zadnjih stotih let, od koroškega plebiscita do današnjih dni, in razkriva zgodovino, ki je bila dolgo spregledana v avstrijskem avdiovizualnem spominu. Nedeljski projekciji bo prav tako sledil pogovor režiserko. V Krajinskem in pripovednem muzeju v Špetru pa bo v soboto še pogovor o pomenu šolstva za ohranjanje jezikovne in kulturne identitete. Dogodke pripravlja goriški Kinoatelje v sodelovanju z Uradom vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu ter lokalnimi institucijami.
Ob Evropskem dnevu spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov smo v »Pogovoru o« gostili direktorja Študijskega centra za narodno spravo dr. Tomaža Ivešića, podpredsednico Nove Slovenske zaveze dr. Heleno Jaklitsch in slovensko-francoskega filozofa ter Državljana Evrope Evgena Bavčarja. Zanimalo nas je, zakaj je ta dan pomemben, kakšno je njegovo sporočilo, ali je presenečenje, da ga državni vrh bojkotira in kje je Slovenija na poti sprave.
Ob Evropskem dnevu spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov smo v »Pogovoru o« gostili direktorja Študijskega centra za narodno spravo dr. Tomaža Ivešića, podpredsednico Nove Slovenske zaveze dr. Heleno Jaklitsch in slovensko-francoskega filozofa ter Državljana Evrope Evgena Bavčarja. Zanimalo nas je, zakaj je ta dan pomemben, kakšno je njegovo sporočilo, ali je presenečenje, da ga državni vrh bojkotira in kje je Slovenija na poti sprave.
Ob Evropskem dnevu spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov smo v »Pogovoru o« gostili direktorja Študijskega centra za narodno spravo dr. Tomaža Ivešića, podpredsednico Nove Slovenske zaveze dr. Heleno Jaklitsch in slovensko-francoskega filozofa ter Državljana Evrope Evgena Bavčarja. Zanimalo nas je, zakaj je ta dan pomemben, kakšno je njegovo sporočilo, ali je presenečenje, da ga državni vrh bojkotira in kje je Slovenija na poti sprave.
Ob Evropskem dnevu spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov smo v »Pogovoru o« gostili direktorja Študijskega centra za narodno spravo dr. Tomaža Ivešića, podpredsednico Nove Slovenske zaveze dr. Heleno Jaklitsch in slovensko-francoskega filozofa ter Državljana Evrope Evgena Bavčarja. Zanimalo nas je, zakaj je ta dan pomemben, kakšno je njegovo sporočilo, ali je presenečenje, da ga državni vrh bojkotira in kje je Slovenija na poti sprave.
Komentator v komentarju riše vzporednice med podpisom Dolomitske izjave in tem, kar so pred nekaj meseci zapisale opozicijske stranke SD, SAB , LMŠ in Levica. Avtor razmišlja tudi o razlogih sedmih akademikov, ki javno pozivajo poslanske skupine k bojkotu oz. k državnemu udaru. Sprašuje se, če bodo mladi in manj mladi nasedli vzoru stare komunistične manire, prevlečene s patino socialno-zeleno-komunistične doktrine. Opozarja, da vojne ni težko zanetiti, le njen konec se vedno konča za okroglo mizo: s pogovori med sprtima stranema, zato so si že pred stoletji izmislili demokracijo, kjer naj bi pogovori potekali v parlamentu, ne na ulici.
Komentator v komentarju riše vzporednice med podpisom Dolomitske izjave in tem, kar so pred nekaj meseci zapisale opozicijske stranke SD, SAB , LMŠ in Levica. Avtor razmišlja tudi o razlogih sedmih akademikov, ki javno pozivajo poslanske skupine k bojkotu oz. k državnemu udaru. Sprašuje se, če bodo mladi in manj mladi nasedli vzoru stare komunistične manire, prevlečene s patino socialno-zeleno-komunistične doktrine. Opozarja, da vojne ni težko zanetiti, le njen konec se vedno konča za okroglo mizo: s pogovori med sprtima stranema, zato so si že pred stoletji izmislili demokracijo, kjer naj bi pogovori potekali v parlamentu, ne na ulici.
Po izjemno lepo izvedeni proslavi ob Dnevu državnosti ter njenemu neuspešnemu alternativnemu bojkotu s strani opozicije smo nekateri potihoma že mislili, da se lahko udobno posedemo v naslanjač in končno opazujemo začetek predsedovanja Slovenije Evropski uniji. A prvi dogodki pod slovensko taktirko so že nakazali načrte, ki jih ima s slovenskim predsedovanjem slovenska opozicija.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
Po izjemno lepo izvedeni proslavi ob Dnevu državnosti ter njenemu neuspešnemu alternativnemu bojkotu s strani opozicije smo nekateri potihoma že mislili, da se lahko udobno posedemo v naslanjač in končno opazujemo začetek predsedovanja Slovenije Evropski uniji. A prvi dogodki pod slovensko taktirko so že nakazali načrte, ki jih ima s slovenskim predsedovanjem slovenska opozicija.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
Italija gosti mednarodno konferenco o Libiji. Namen je obuditi zastale politične procese v nemirni severnoafriški državi ter doreči pripravo parlamentarnih in predsedniških volitev. Čeprav je napovedal bojkot srečanja, je v Palermo na Sicilijo prišel tudi general Halifa Haftar, ki ima pod nadzorom vzhodno Libijo. To utegne dati določen zagon prizadevanjem za razrešitev zapletenih razmer, čeprav geopolitični analitik dr. Laris Gaiser opozarja, da je treba ostati na realnih tleh.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
»Ljudje se ne odločajo o svoji prihodnosti. Odločajo se o svojih navadah, njihove navade pa odločajo o njihovi prihodnosti.« Citat Frederica Alexandra, slavnega utemeljitelja aleksandrove tehnike, s pomočjo katere zelo uspešno odpravljajo bolečine v hrbtu, bi veljalo nanesti na vse naše življenje. Bi bilo precej manj bolečin.
V večjem delu tokratne oddaje smo gledali prek meja domovine. Ustavili smo se v Ukrajini, kjer je po novem prepovedano delovanje verskih organizacij, povezanih z Rusijo. Dotaknili smo se razmer v Gruziji, ki jo v kratkem čakajo parlamentarne volitve. Zanimalo nas je, kaj si lahko obeta Francija, ki je dobila novega premierja Michela Barnierja /mišela barnjeja/, in kaj sporočajo izidi deželnih volitev v vzhodni Nemčiji. Z nami je bil politični analitik in zgodovinar profesor doktor Aleš Maver. Komentiral je tudi domačo politiko, vprašali smo ga, kaj zaznava v ozadju umika Tomaža Vesela od kandidature za člana nove Evropske komisije.
Tokrat smo predvajali posnetek pogovornega večera, ki je nastal v šoštanjski župnijski dvorani. Naš gost je bil klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik
Oddaja Moja zgodba smo tokrat posvetili zamolčanemu pisatelju Mirku Kunčiču (1899 -1984). V studiu smo gostili njegovo hčerko Marjanco Lešer in pa nekdanjega učitelja slovenščine na OŠ Lesce Romana Gašperina, ki se je veliko ukvarjal s Kunčičevim likom. Ob koncu druge svetovne vojne sta zakonca Kunčič z nekaj otroki odšla v Argentino, hčerko Marjanco pa sta bila primorana pustiti pri sorodnikih v Braslovčah. Prvič so se srečali po 30. letih.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Gostili smo izjemnega poznavalca vesoljskega vremena dr. Primoža Kajdiča. Več kot 21 let je kot raziskovalec zaposlen v Mehiki na tamkajšnji državni univerzi. Spregovorili smo o vse večji aktivnosti Sonca, polarnem siju in o vplivih vesoljskega vremena na življenje na Zemlji.
V Metliki in bližnjem Boldražu bodo jutri počastili spomin na rojaka, ki se je tam rodil pred 90-imi leti - dr. Antona Mavretiča, izjemnega človeka, znanstvenika in raziskovalca, ki je pomembno prispeval k sedanjemu vedenju človeštva o planetu Zemlja, Soncu ter medplanetarnem in medzvezdnem prostoru in ime Slovenije zapisal v večnost. Na Metliškem gradu bo potekal posvet, kjer bodo sodelovali dr. Boris Pleskovič, prof. dr. Tadej Bajd in Rok Šikanja. Ob 12. uri pa bodo na rojstni hiši dr. Mavretiča slavnostno odkrili spominsko ploščo. Slavnostni govornik bo nekdanji predsednik SAZU prof. dr. Tadej Bajd. V kulturnem delu programa z naslovom Belokranjec v vesolju bodo sodelovali oktet Vitis, Nina Škof in Eva in Vika Vukšinič. Dogodek pripravljajo Občina Metlika, Belokranjsko muzejsko društvo in Iniciativni odbor za postavitev spominske plošče, katerega del je tudi Svetovni slovenski kongres.
Ob vstopu v novo šolsko leto je v Kregarjevem in Meršolovem atriju Zavoda sv. Stanislava na ogled slikarska razstava “K luči” akademskega slikarja Lojzeta Čemažarja. V ponedeljek, 16. septembra ob 19. uri bodo razstavo, ob kulturnem dogodku na katerem bodo sodelovali umetnikovi domači, tudi predstavili. Prisluhnete lahko pogovoru z umetnikom.