Sol in luč

VEČ ...|29. 11. 2022
Peter Millonig: Zasidran v veri - Živimo za ljubezen, ki je podlaga za neumrljivost.

Misli, ki jih je avtor v krajših zapisih prelil v misli so preprost izziv k razmisleku, ki lahko usmerja življenje.  V razmišljanjih, ki so jasna in odprta, skuša izluščiti jedro stvari. Tako so pri založbi Ognjišče opisali knjigo Petra Milloniga, ki je svoja razmišljanja zvezal pod naslov Zasidran v veri. V oddaji smo prisluhnili petim naslovom.

Peter Millonig: Zasidran v veri - Živimo za ljubezen, ki je podlaga za neumrljivost.

Misli, ki jih je avtor v krajših zapisih prelil v misli so preprost izziv k razmisleku, ki lahko usmerja življenje.  V razmišljanjih, ki so jasna in odprta, skuša izluščiti jedro stvari. Tako so pri založbi Ognjišče opisali knjigo Petra Milloniga, ki je svoja razmišljanja zvezal pod naslov Zasidran v veri. V oddaji smo prisluhnili petim naslovom.

duhovnostodnosi

Sol in luč

Peter Millonig: Zasidran v veri - Živimo za ljubezen, ki je podlaga za neumrljivost.

Misli, ki jih je avtor v krajših zapisih prelil v misli so preprost izziv k razmisleku, ki lahko usmerja življenje.  V razmišljanjih, ki so jasna in odprta, skuša izluščiti jedro stvari. Tako so pri založbi Ognjišče opisali knjigo Petra Milloniga, ki je svoja razmišljanja zvezal pod naslov Zasidran v veri. V oddaji smo prisluhnili petim naslovom.

VEČ ...|29. 11. 2022
Peter Millonig: Zasidran v veri - Živimo za ljubezen, ki je podlaga za neumrljivost.

Misli, ki jih je avtor v krajših zapisih prelil v misli so preprost izziv k razmisleku, ki lahko usmerja življenje.  V razmišljanjih, ki so jasna in odprta, skuša izluščiti jedro stvari. Tako so pri založbi Ognjišče opisali knjigo Petra Milloniga, ki je svoja razmišljanja zvezal pod naslov Zasidran v veri. V oddaji smo prisluhnili petim naslovom.

Tadej Sadar

duhovnostodnosi

Sol in luč

VEČ ...|22. 11. 2022
Zakaj in kako glasba zdravi?

“Harmonična glasba ima moč, da uredi neharmonično dušo,” je zapisal Platon. O vplivu glasbe na človeka poročajo znanstveniki s področja biologije in medicine. Zvočne vibracije imajo učinek celo na žive celice. Najnovejša teorija fizike - Teorija strun - je poimenovana po nihanju strun, ki jih je opazoval že Pitagora. Glasba ima torej velikansko moč in najčistejšo harmonijo smo našli v gregorianskem koralu, tako smo izbrali tudi nekaj najboljših posnetkov Schole cantorum Labacensis.

Zakaj in kako glasba zdravi?

“Harmonična glasba ima moč, da uredi neharmonično dušo,” je zapisal Platon. O vplivu glasbe na človeka poročajo znanstveniki s področja biologije in medicine. Zvočne vibracije imajo učinek celo na žive celice. Najnovejša teorija fizike - Teorija strun - je poimenovana po nihanju strun, ki jih je opazoval že Pitagora. Glasba ima torej velikansko moč in najčistejšo harmonijo smo našli v gregorianskem koralu, tako smo izbrali tudi nekaj najboljših posnetkov Schole cantorum Labacensis.

glasbaduhovnostodnosizdravstvo

Sol in luč

Zakaj in kako glasba zdravi?

“Harmonična glasba ima moč, da uredi neharmonično dušo,” je zapisal Platon. O vplivu glasbe na človeka poročajo znanstveniki s področja biologije in medicine. Zvočne vibracije imajo učinek celo na žive celice. Najnovejša teorija fizike - Teorija strun - je poimenovana po nihanju strun, ki jih je opazoval že Pitagora. Glasba ima torej velikansko moč in najčistejšo harmonijo smo našli v gregorianskem koralu, tako smo izbrali tudi nekaj najboljših posnetkov Schole cantorum Labacensis.

VEČ ...|22. 11. 2022
Zakaj in kako glasba zdravi?

“Harmonična glasba ima moč, da uredi neharmonično dušo,” je zapisal Platon. O vplivu glasbe na človeka poročajo znanstveniki s področja biologije in medicine. Zvočne vibracije imajo učinek celo na žive celice. Najnovejša teorija fizike - Teorija strun - je poimenovana po nihanju strun, ki jih je opazoval že Pitagora. Glasba ima torej velikansko moč in najčistejšo harmonijo smo našli v gregorianskem koralu, tako smo izbrali tudi nekaj najboljših posnetkov Schole cantorum Labacensis.

Tadej Sadar

glasbaduhovnostodnosizdravstvo

Sol in luč

VEČ ...|15. 11. 2022
p. Anselm Grün: Poti skozi depresijo

»S knjigo želim opogumiti bralce in bralke, da bi se soočili s svojo žalostjo, obupom in depresijo, si jih ogledali, se spravili z njimi in se vprašali o njihovem smislu.« Tako je svojo knjigo opisal avtor, p. Anselm Grün in dodal: »eden od razlogov za naraščanje depresije je patologiziranje človeškega trpljenja. Kadar trpljenje in žalost ne smeta več imeti deleža pri življenju, se na to odzovemo z depresijo.« Opozori na različne vzroke tega stigmatiziranega pojava o katerem se ne govori. Raje se pogovarjamo o želodčnih razjedah in nenehnih glavobolih, kot pa o dejanski diagnozi, saj nas ta stigmatizira.

Pripravili smo nekaj odlomkov iz knjige Poti skozi depresijo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

p. Anselm Grün: Poti skozi depresijo

»S knjigo želim opogumiti bralce in bralke, da bi se soočili s svojo žalostjo, obupom in depresijo, si jih ogledali, se spravili z njimi in se vprašali o njihovem smislu.« Tako je svojo knjigo opisal avtor, p. Anselm Grün in dodal: »eden od razlogov za naraščanje depresije je patologiziranje človeškega trpljenja. Kadar trpljenje in žalost ne smeta več imeti deleža pri življenju, se na to odzovemo z depresijo.« Opozori na različne vzroke tega stigmatiziranega pojava o katerem se ne govori. Raje se pogovarjamo o želodčnih razjedah in nenehnih glavobolih, kot pa o dejanski diagnozi, saj nas ta stigmatizira.

Pripravili smo nekaj odlomkov iz knjige Poti skozi depresijo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

družbaodnosizdravstvo

Sol in luč

p. Anselm Grün: Poti skozi depresijo

»S knjigo želim opogumiti bralce in bralke, da bi se soočili s svojo žalostjo, obupom in depresijo, si jih ogledali, se spravili z njimi in se vprašali o njihovem smislu.« Tako je svojo knjigo opisal avtor, p. Anselm Grün in dodal: »eden od razlogov za naraščanje depresije je patologiziranje človeškega trpljenja. Kadar trpljenje in žalost ne smeta več imeti deleža pri življenju, se na to odzovemo z depresijo.« Opozori na različne vzroke tega stigmatiziranega pojava o katerem se ne govori. Raje se pogovarjamo o želodčnih razjedah in nenehnih glavobolih, kot pa o dejanski diagnozi, saj nas ta stigmatizira.

Pripravili smo nekaj odlomkov iz knjige Poti skozi depresijo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

VEČ ...|15. 11. 2022
p. Anselm Grün: Poti skozi depresijo

»S knjigo želim opogumiti bralce in bralke, da bi se soočili s svojo žalostjo, obupom in depresijo, si jih ogledali, se spravili z njimi in se vprašali o njihovem smislu.« Tako je svojo knjigo opisal avtor, p. Anselm Grün in dodal: »eden od razlogov za naraščanje depresije je patologiziranje človeškega trpljenja. Kadar trpljenje in žalost ne smeta več imeti deleža pri življenju, se na to odzovemo z depresijo.« Opozori na različne vzroke tega stigmatiziranega pojava o katerem se ne govori. Raje se pogovarjamo o želodčnih razjedah in nenehnih glavobolih, kot pa o dejanski diagnozi, saj nas ta stigmatizira.

Pripravili smo nekaj odlomkov iz knjige Poti skozi depresijo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Tadej Sadar

družbaodnosizdravstvo

Sol in luč

VEČ ...|8. 11. 2022
dr. Žiga Turk: Predgovor v Komunistični manifest Jordana Petersona.

Ljudje po naravi nismo ne napredni ne konservativni. Pač pa smo ošabni, pohlepni, zavistni in leni. Tak bi bil človek, če bi bila njegova svoboda omejena samo s svobodo drugega. Tako je v uvodu v Konservativni manifest Jordana Petersona (založba Zavod Iskreni) zapisal dr. Žiga Turk. Prisluhnite celotnemu besedilu, ki brez dlake na jeziku in brez kakršnekoli “samocenzure” opiše temeljne prvine, ki so, preizkušene v “ognju zgodovine”, dokazale svojo pravo vrednost. 

dr. Žiga Turk: Predgovor v Komunistični manifest Jordana Petersona.

Ljudje po naravi nismo ne napredni ne konservativni. Pač pa smo ošabni, pohlepni, zavistni in leni. Tak bi bil človek, če bi bila njegova svoboda omejena samo s svobodo drugega. Tako je v uvodu v Konservativni manifest Jordana Petersona (založba Zavod Iskreni) zapisal dr. Žiga Turk. Prisluhnite celotnemu besedilu, ki brez dlake na jeziku in brez kakršnekoli “samocenzure” opiše temeljne prvine, ki so, preizkušene v “ognju zgodovine”, dokazale svojo pravo vrednost. 

družbaodnosi

Sol in luč

dr. Žiga Turk: Predgovor v Komunistični manifest Jordana Petersona.

Ljudje po naravi nismo ne napredni ne konservativni. Pač pa smo ošabni, pohlepni, zavistni in leni. Tak bi bil človek, če bi bila njegova svoboda omejena samo s svobodo drugega. Tako je v uvodu v Konservativni manifest Jordana Petersona (založba Zavod Iskreni) zapisal dr. Žiga Turk. Prisluhnite celotnemu besedilu, ki brez dlake na jeziku in brez kakršnekoli “samocenzure” opiše temeljne prvine, ki so, preizkušene v “ognju zgodovine”, dokazale svojo pravo vrednost. 

VEČ ...|8. 11. 2022
dr. Žiga Turk: Predgovor v Komunistični manifest Jordana Petersona.

Ljudje po naravi nismo ne napredni ne konservativni. Pač pa smo ošabni, pohlepni, zavistni in leni. Tak bi bil človek, če bi bila njegova svoboda omejena samo s svobodo drugega. Tako je v uvodu v Konservativni manifest Jordana Petersona (založba Zavod Iskreni) zapisal dr. Žiga Turk. Prisluhnite celotnemu besedilu, ki brez dlake na jeziku in brez kakršnekoli “samocenzure” opiše temeljne prvine, ki so, preizkušene v “ognju zgodovine”, dokazale svojo pravo vrednost. 

Tadej Sadar

družbaodnosi

Sol in luč

VEČ ...|1. 11. 2022
Božo Rustja: V preizkušnji mi bodi blizu, Gospod (Zgodbe za dušo)

»Trpljenje ni pasivnost, ni nedejavnost in ničvredna stvar, ampak je milost. Trpljenje je največja moč in modrost,« je zapisal škof Pirih. Ob prazniku vseh svetih, ko nas vsako leto znova strese spoznanje o minljivosti, je čas tudi za upanje, ki ga daje vera v posmrtno življenje. Ker pa je vse, kar je povezano z minevanjem bolj ali manj povezano tudi s trpljenjem, smo za vas danes izbrali nekaj misli, ki govorijo o najtežjih trenutkih vsakega človeka, o tem, kako najti smisel ob izgubi. Zgodbe smo izbrali iz knjige z naslovom V preizkušnji mi bodi blizu, Gospod (izšla je pri založbi Ognjišče), ki jih je zbral Božo Rustja.

Božo Rustja: V preizkušnji mi bodi blizu, Gospod (Zgodbe za dušo)

»Trpljenje ni pasivnost, ni nedejavnost in ničvredna stvar, ampak je milost. Trpljenje je največja moč in modrost,« je zapisal škof Pirih. Ob prazniku vseh svetih, ko nas vsako leto znova strese spoznanje o minljivosti, je čas tudi za upanje, ki ga daje vera v posmrtno življenje. Ker pa je vse, kar je povezano z minevanjem bolj ali manj povezano tudi s trpljenjem, smo za vas danes izbrali nekaj misli, ki govorijo o najtežjih trenutkih vsakega človeka, o tem, kako najti smisel ob izgubi. Zgodbe smo izbrali iz knjige z naslovom V preizkušnji mi bodi blizu, Gospod (izšla je pri založbi Ognjišče), ki jih je zbral Božo Rustja.

odnosiduhovnost

Sol in luč

Božo Rustja: V preizkušnji mi bodi blizu, Gospod (Zgodbe za dušo)

»Trpljenje ni pasivnost, ni nedejavnost in ničvredna stvar, ampak je milost. Trpljenje je največja moč in modrost,« je zapisal škof Pirih. Ob prazniku vseh svetih, ko nas vsako leto znova strese spoznanje o minljivosti, je čas tudi za upanje, ki ga daje vera v posmrtno življenje. Ker pa je vse, kar je povezano z minevanjem bolj ali manj povezano tudi s trpljenjem, smo za vas danes izbrali nekaj misli, ki govorijo o najtežjih trenutkih vsakega človeka, o tem, kako najti smisel ob izgubi. Zgodbe smo izbrali iz knjige z naslovom V preizkušnji mi bodi blizu, Gospod (izšla je pri založbi Ognjišče), ki jih je zbral Božo Rustja.

VEČ ...|1. 11. 2022
Božo Rustja: V preizkušnji mi bodi blizu, Gospod (Zgodbe za dušo)

»Trpljenje ni pasivnost, ni nedejavnost in ničvredna stvar, ampak je milost. Trpljenje je največja moč in modrost,« je zapisal škof Pirih. Ob prazniku vseh svetih, ko nas vsako leto znova strese spoznanje o minljivosti, je čas tudi za upanje, ki ga daje vera v posmrtno življenje. Ker pa je vse, kar je povezano z minevanjem bolj ali manj povezano tudi s trpljenjem, smo za vas danes izbrali nekaj misli, ki govorijo o najtežjih trenutkih vsakega človeka, o tem, kako najti smisel ob izgubi. Zgodbe smo izbrali iz knjige z naslovom V preizkušnji mi bodi blizu, Gospod (izšla je pri založbi Ognjišče), ki jih je zbral Božo Rustja.

Tadej Sadar

odnosiduhovnost

Komentar Družina

VEČ ...|27. 10. 2022
Tadej Sadar: Tudi jaz bi vas rad poslušal

Mi nismo pozabili - ne na človeka in ne na naše prijatelje.

Tadej Sadar: Tudi jaz bi vas rad poslušal

Mi nismo pozabili - ne na človeka in ne na naše prijatelje.

komentar

Komentar Družina

Tadej Sadar: Tudi jaz bi vas rad poslušal

Mi nismo pozabili - ne na človeka in ne na naše prijatelje.

VEČ ...|27. 10. 2022
Tadej Sadar: Tudi jaz bi vas rad poslušal

Mi nismo pozabili - ne na človeka in ne na naše prijatelje.

Tadej Sadar

komentar

Sol in luč

VEČ ...|25. 10. 2022
Ane in Lovro Lipovšek: o neverjetni zgodbi čudežne ozdravitve njunega dvoletnega sina.

Nekaj več kot dve leti je, ko je odjeknila neverjetna zgodba nepojasnjene ozdravitve dvoletnega dečka Metoda, ki je nesrečno padel v zbiralnik vode. Starša Ana in Lovro sta takrat v oddaji Srečanja opisala pretresljive trenutke nesreče, tesnobo pričakovanja in čudež ozdravitve ob katerem so onemeli tudi zdravniki. V oddaji Sol in luč smo za vas pripravili nekaj odlomkov navdihujoče zgodbe vere in zaupanja.

Ane in Lovro Lipovšek: o neverjetni zgodbi čudežne ozdravitve njunega dvoletnega sina.

Nekaj več kot dve leti je, ko je odjeknila neverjetna zgodba nepojasnjene ozdravitve dvoletnega dečka Metoda, ki je nesrečno padel v zbiralnik vode. Starša Ana in Lovro sta takrat v oddaji Srečanja opisala pretresljive trenutke nesreče, tesnobo pričakovanja in čudež ozdravitve ob katerem so onemeli tudi zdravniki. V oddaji Sol in luč smo za vas pripravili nekaj odlomkov navdihujoče zgodbe vere in zaupanja.

odnosiduhovnost

Sol in luč

Ane in Lovro Lipovšek: o neverjetni zgodbi čudežne ozdravitve njunega dvoletnega sina.

Nekaj več kot dve leti je, ko je odjeknila neverjetna zgodba nepojasnjene ozdravitve dvoletnega dečka Metoda, ki je nesrečno padel v zbiralnik vode. Starša Ana in Lovro sta takrat v oddaji Srečanja opisala pretresljive trenutke nesreče, tesnobo pričakovanja in čudež ozdravitve ob katerem so onemeli tudi zdravniki. V oddaji Sol in luč smo za vas pripravili nekaj odlomkov navdihujoče zgodbe vere in zaupanja.

VEČ ...|25. 10. 2022
Ane in Lovro Lipovšek: o neverjetni zgodbi čudežne ozdravitve njunega dvoletnega sina.

Nekaj več kot dve leti je, ko je odjeknila neverjetna zgodba nepojasnjene ozdravitve dvoletnega dečka Metoda, ki je nesrečno padel v zbiralnik vode. Starša Ana in Lovro sta takrat v oddaji Srečanja opisala pretresljive trenutke nesreče, tesnobo pričakovanja in čudež ozdravitve ob katerem so onemeli tudi zdravniki. V oddaji Sol in luč smo za vas pripravili nekaj odlomkov navdihujoče zgodbe vere in zaupanja.

Tadej Sadar

odnosiduhovnost

Naš pogled

VEČ ...|18. 10. 2022
Tadej Sadar: Kdo in zakaj Radiu Ognjišče »maši usta«?

Odgovorni urednik Radia Ognjišče se sprašuje kaj je v ozadju odločitve agencije AKOS, ki nam zapira usta v bohinjskem kotu, kar je že drugi poseg nekega državnega organa v mesecu dni - prvi je bila odločba Zagovornika načela enakosti. “Vsak, ki Radio Ognjišče posluša več kot pet minut in dlje kot dva dni, ve, da se že dobrih sedemindvajset let trudimo za kulturen dialog, za spravo in za sožitje. Nerazumljivo in nerazumno je, da lahko koga ta drža moti do te mere, da nam maši usta, kar ugašanje oddajnika za radio pomeni v prenesenem smislu.”

Tadej Sadar: Kdo in zakaj Radiu Ognjišče »maši usta«?

Odgovorni urednik Radia Ognjišče se sprašuje kaj je v ozadju odločitve agencije AKOS, ki nam zapira usta v bohinjskem kotu, kar je že drugi poseg nekega državnega organa v mesecu dni - prvi je bila odločba Zagovornika načela enakosti. “Vsak, ki Radio Ognjišče posluša več kot pet minut in dlje kot dva dni, ve, da se že dobrih sedemindvajset let trudimo za kulturen dialog, za spravo in za sožitje. Nerazumljivo in nerazumno je, da lahko koga ta drža moti do te mere, da nam maši usta, kar ugašanje oddajnika za radio pomeni v prenesenem smislu.”

komentar

Naš pogled

Tadej Sadar: Kdo in zakaj Radiu Ognjišče »maši usta«?

Odgovorni urednik Radia Ognjišče se sprašuje kaj je v ozadju odločitve agencije AKOS, ki nam zapira usta v bohinjskem kotu, kar je že drugi poseg nekega državnega organa v mesecu dni - prvi je bila odločba Zagovornika načela enakosti. “Vsak, ki Radio Ognjišče posluša več kot pet minut in dlje kot dva dni, ve, da se že dobrih sedemindvajset let trudimo za kulturen dialog, za spravo in za sožitje. Nerazumljivo in nerazumno je, da lahko koga ta drža moti do te mere, da nam maši usta, kar ugašanje oddajnika za radio pomeni v prenesenem smislu.”

VEČ ...|18. 10. 2022
Tadej Sadar: Kdo in zakaj Radiu Ognjišče »maši usta«?

Odgovorni urednik Radia Ognjišče se sprašuje kaj je v ozadju odločitve agencije AKOS, ki nam zapira usta v bohinjskem kotu, kar je že drugi poseg nekega državnega organa v mesecu dni - prvi je bila odločba Zagovornika načela enakosti. “Vsak, ki Radio Ognjišče posluša več kot pet minut in dlje kot dva dni, ve, da se že dobrih sedemindvajset let trudimo za kulturen dialog, za spravo in za sožitje. Nerazumljivo in nerazumno je, da lahko koga ta drža moti do te mere, da nam maši usta, kar ugašanje oddajnika za radio pomeni v prenesenem smislu.”

Radio Ognjišče

komentar

Priporočamo
|
Aktualno

Moja zgodba

VEČ ...|27. 11. 2022
Posvet ob 75-letnici Pariške mirovne pogodbe (Vidmar, Podbersič)

23. septembra 2022 je bil v Trstu znanstveni posvet z naslovom »Ob 75 letnici Pariške mirovne pogodbe – posledice za primorski prostor«. V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali dve predavanji z omenjenega posveta: dr. Jernej Vidmar je predstavil represijo komunističnega režima ob zahodni meji med letoma 1945–1954, dr. Renato Podbersič pa je spregovoril o delovanju in prizadevanjih slovenskih duhovnikov za priključitev Primorske k matici. 

Posvet ob 75-letnici Pariške mirovne pogodbe (Vidmar, Podbersič)

23. septembra 2022 je bil v Trstu znanstveni posvet z naslovom »Ob 75 letnici Pariške mirovne pogodbe – posledice za primorski prostor«. V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali dve predavanji z omenjenega posveta: dr. Jernej Vidmar je predstavil represijo komunističnega režima ob zahodni meji med letoma 1945–1954, dr. Renato Podbersič pa je spregovoril o delovanju in prizadevanjih slovenskih duhovnikov za priključitev Primorske k matici. 

Jože Bartolj

spominpolitika75 let Pariške mirovne pogodbeJernej VidmarRenato Podbersič

Za življenje

VEČ ...|26. 11. 2022
O času

V tokratni oddaji se je voditeljica Mateja Feltrin Novljan o času pogovarjala z zaporniškim duhovnikom Robertom Friškovcem. 

O času

V tokratni oddaji se je voditeljica Mateja Feltrin Novljan o času pogovarjala z zaporniškim duhovnikom Robertom Friškovcem. 

Mateja Feltrin Novljan

vzgojaduhovnostčas

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|28. 9. 2022
Backstreet Boys

Večer je prinesel nekaj glasbenih novosti in opozoril, da se čez teden dni vrača oddaja Moja generacija. Prihajajo zanimiva vprašanja, tekmovalci in širjenje obzorij. Veseli nas, da bomo znova lahko povezani s pestrostjo generacij.

Backstreet Boys

Večer je prinesel nekaj glasbenih novosti in opozoril, da se čez teden dni vrača oddaja Moja generacija. Prihajajo zanimiva vprašanja, tekmovalci in širjenje obzorij. Veseli nas, da bomo znova lahko povezani s pestrostjo generacij.

Marjan Bunič

mladistariglasbakulturazabava

Naš pogled

VEČ ...|29. 11. 2022
Le dobro bo raslo

Pred dnevi sem ob izidu pesmi Only Good Will Grow naletel na zanimivo misel njenega avtorja, kanadskega glasbenika Matt-a Maher-a. Govoril je o posebnih krajih, kjer se zdi, da se ta svet in duhovni svet približata, skoraj dotakneta. Krajih, kjer razum in srce zaslutita, da sta v stiku z nečim večnim, transcendentnim. Kjer se tukaj in zdaj stikata z večnostjo. Na Irskem takim krajem pravijo ‘Thin places’, kar bi lahko prevedli kot tanki kraji, torej kraji, kjer je zavesa med tem in onim svetom tanjša. Verjamem, da je vsak od nas kdaj občutil vsaj kanček te bližine. Mogoče v veličastni ostrini visokogorja ali v tišini meglic zgodnjega jutra, mogoče ob skupni molitvi tesno povezane družine ali ob zadnjem slovesu od dragega prijatelja ali svojca … Ko je torej ta sveti kraj pogojen oziroma zaživi zaradi tam zbranih, ki so med seboj uglašeni in s podobno željo odprti za dotik Svetega …

Tako je svoj komentar začel Andrej Jerman, celotno besedilo pa je objavljeno na spletni strani Radia Ognjišče.

Le dobro bo raslo

Pred dnevi sem ob izidu pesmi Only Good Will Grow naletel na zanimivo misel njenega avtorja, kanadskega glasbenika Matt-a Maher-a. Govoril je o posebnih krajih, kjer se zdi, da se ta svet in duhovni svet približata, skoraj dotakneta. Krajih, kjer razum in srce zaslutita, da sta v stiku z nečim večnim, transcendentnim. Kjer se tukaj in zdaj stikata z večnostjo. Na Irskem takim krajem pravijo ‘Thin places’, kar bi lahko prevedli kot tanki kraji, torej kraji, kjer je zavesa med tem in onim svetom tanjša. Verjamem, da je vsak od nas kdaj občutil vsaj kanček te bližine. Mogoče v veličastni ostrini visokogorja ali v tišini meglic zgodnjega jutra, mogoče ob skupni molitvi tesno povezane družine ali ob zadnjem slovesu od dragega prijatelja ali svojca … Ko je torej ta sveti kraj pogojen oziroma zaživi zaradi tam zbranih, ki so med seboj uglašeni in s podobno željo odprti za dotik Svetega …

Tako je svoj komentar začel Andrej Jerman, celotno besedilo pa je objavljeno na spletni strani Radia Ognjišče.

Andrej Jerman

komentarspominpietetadružbaadventsveto

Sol in luč

VEČ ...|29. 11. 2022
Peter Millonig: Zasidran v veri - Živimo za ljubezen, ki je podlaga za neumrljivost.

Misli, ki jih je avtor v krajših zapisih prelil v misli so preprost izziv k razmisleku, ki lahko usmerja življenje.  V razmišljanjih, ki so jasna in odprta, skuša izluščiti jedro stvari. Tako so pri založbi Ognjišče opisali knjigo Petra Milloniga, ki je svoja razmišljanja zvezal pod naslov Zasidran v veri. V oddaji smo prisluhnili petim naslovom.

Peter Millonig: Zasidran v veri - Živimo za ljubezen, ki je podlaga za neumrljivost.

Misli, ki jih je avtor v krajših zapisih prelil v misli so preprost izziv k razmisleku, ki lahko usmerja življenje.  V razmišljanjih, ki so jasna in odprta, skuša izluščiti jedro stvari. Tako so pri založbi Ognjišče opisali knjigo Petra Milloniga, ki je svoja razmišljanja zvezal pod naslov Zasidran v veri. V oddaji smo prisluhnili petim naslovom.

Tadej Sadar

duhovnostodnosi

Program zadnjega tedna

VEČ ...|1. 12. 2022
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 01. december 2022 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 01. december 2022 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Kulturni utrinki

VEČ ...|1. 12. 2022
V Mariboru so odprli lutkovni muzej

Komentar Družina

VEČ ...|1. 12. 2022
Melita Košir: Živel Miklavž!

Dobrota je kot topel plašč, ki nas še dolgo greje.

Melita Košir: Živel Miklavž!

Dobrota je kot topel plašč, ki nas še dolgo greje.

Melita Košir

komentar

Spominjamo se

VEČ ...|1. 12. 2022
Spominjamo se dne 1. 12.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 1. 12.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|1. 12. 2022
Smučarski centi

Dobro sponzorsko sodelovanje je nujno za doseganje vrhunskih rezultatov športnikov. V sklopu sodelovanja Smučarske zveze Slovenije in Petrola je zaživela tudi akcija Smučarski centi. Uspehi slovenskih smučarjev že od nekdaj slonijo na ramenih vseh, ki navijamo za ta šport. V Petrolu že več kot 15 let ponosno podpirajo SLOSKI – Smučarsko zvezo Slovenije in sponzorirajo vrhunske smučarje kot je Žan Kranjec. Težko je začeti v otroški in mladinski reprezentanci, zato želijo finančno razbremeniti mlade, ki si v smučanju šele utirajo pot.

Pomagamo lahko poskrbeti za prihodnost slovenskega alpskega smučanja. Do konca marca 2023 znesek nakupa na Petrolu zaokrožimo navzgor. Smučarske cente bodo prišteli k 10.000 €, ki so jih za mlade smučarje namenili v Petrolu. Akcijo je opisal Uroš Zupan, direktor SZS.

Smučarski centi

Dobro sponzorsko sodelovanje je nujno za doseganje vrhunskih rezultatov športnikov. V sklopu sodelovanja Smučarske zveze Slovenije in Petrola je zaživela tudi akcija Smučarski centi. Uspehi slovenskih smučarjev že od nekdaj slonijo na ramenih vseh, ki navijamo za ta šport. V Petrolu že več kot 15 let ponosno podpirajo SLOSKI – Smučarsko zvezo Slovenije in sponzorirajo vrhunske smučarje kot je Žan Kranjec. Težko je začeti v otroški in mladinski reprezentanci, zato želijo finančno razbremeniti mlade, ki si v smučanju šele utirajo pot.

Pomagamo lahko poskrbeti za prihodnost slovenskega alpskega smučanja. Do konca marca 2023 znesek nakupa na Petrolu zaokrožimo navzgor. Smučarske cente bodo prišteli k 10.000 €, ki so jih za mlade smučarje namenili v Petrolu. Akcijo je opisal Uroš Zupan, direktor SZS.

Nataša Ličen

šport