Tokratna zgodba je res nenavadna zgodba življenja. Čeprav je od rojstva brez rok, z vztrajnostjo in neverjetnim optimizmom iz dneva v dan premaguje ovire, ki se zdijo nepremagljive. Ne gre za to, kako se ljudje odzivajo name. Gre za to, kako jaz prenašam samo sebe.Verjamem v prihodnost, v kateri bodo ljudje strastno zasledovali svoje sanje in bodo, odporni na vse težave, pripravljeni premagati vsak izziv.Kadar slišim ljudi reči ne morem, jih opomnim, da jih bodo te besede omejile. Lahko izberete tudi drugo pot in tega ne izgovorite, presenečeni boste nad tem, kaj vse je mogoče.

Poslušali smo še zadnjo iz cikla svetniških ljudskih pesmi, v drugem delu pa še odlomek iz oratorija Kristusovo otroštvo Hectorja Berlioza.

Priljubljeni avtor Anselm Grün je zbral različne človeške izkušnje s katerimi se srečuje prek ljudi, ki so v stiski. Z modrostjo meniha odgovarja in nagovarja vsakega posebej, iz oči v oči. Poslušali smo nekaj odlomkov iz knjige Ko ne veš več, kako naprej, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Kot odgovorni urednik uradno odgovarjam pred državo, neuradno pa poslušalcem, širšim in ožjim sodelavcem, ter našim poslovnim partnerjem. Zato naj zdaj z vso težo slovesnega trenutka izrečem hvala vsem sodelavcem, ki soustvarjate program Radia Ognjišče, vsem, ki omogočate naše delovanje, skratka vsem prijateljem, še posebej tudi vam, ki nam s svojo današnjo prisotnostjo izkazujete čast.Kako je izgledalo 25 preteklih let, ste v nekaj številkah že slišali. Z njimi smo želeli poudariti tisto, kar je skrito, namreč vezi, ki smo jih pletli s poslušalci. In to bo tudi temeljna usmeritev, ko se oziramo v prihodnost. Odnos z drugim bo izziv za vsako družbo jutrišnjega dne in še posebej za vsak medij. Statistika kaže, da se več ukvarjamo z »ekrančki« kot drug z drugim in v zadnjih letih se že kaže sestradanost zaradi pomanjkanja iskrenih in toplih odnosov. Zato bo Radio Ognjišče še naprej spodbujal h konkretnim medosebnim odnosom, solidarnosti.Naše poslanstvo je Oznanjati veselo novico. V nekaj besedah to pomeni biti človek človeku v povezavi s presežnim.Kako voditi krmilo te ladje, ko eni zahtevajo, da moramo biti drugačni in drugi, da moramo prilagajati norme sodobnemu svetu, odgovarjam z besedami iz pisma Diognetu iz tretjega stol. po Kristusu, ki o kristjanih pravi: »Njihov način ni nič nenavaden... Bivajo na zemlji, a imajo svoje državljanstvo v nebesih...« To je tudi naša vizija, ko govorimo o naši skupnosti in to je naš načrt za danes in jutri.Želimo biti sprejeti kot del enakopravne in enakovredne družbe, želimo se veseliti življenja …Nenazadnje si želimo mirno plovbo in dejavno ter odločno besedo državnih institucij, ki nas pri drugi državi, v tem primeru Italiji, ne ščiti, ko govorimo o frekvencah, ter nas v boju s sodnimi mlini pušča same. Epilog te zgodbe je ugašanje naših oddajnikov na Primorskem. Ob tem je še toliko bolj nerazumljivo dejstvo, da gre za umanjkanje branjenja državne meje, saj v 24-tem členu Zakona o elektronskih komunikacijah piše, navajam: »Radiofrekvenčni spekter je omejena naravna dobrina s pomembno družbeno, kulturno in gospodarsko vrednostjo.« Če se moramo radijske postaje na našem ozemlju umikati zaradi tožb italijanskih radijskih postaj, gre torej za pomanjkljivo obrambo slovenskih naravnih dobrin.

V eni od preteklih oddaj smo že poslušali predstavitev izjemne knjige z naslovom Obkroženi z idioti, tokrat pa smo poslušali intervju, ki smo ga z njim posneli posebej za radio Ognjišče. Erikson: Ko sem bil mlad, se nikoli nisem zares pogledal v ogledalo... Vsi mislimo, da smo nastavljeni na nekakšen osnovni program. Toda ta nam ne omogoča samorefleksije!; Zanimivo je to, da veliko ljudi želi biti rdečih, očitno so jim všeč njihove lastnosti. To so »alfe«, ti so rdeči in vsak bi rad bil »alfa«, toda večina ljudi ni. Na drugi strani pa veliko rdečih ne želi biti tako »rdeč«. Vse življenje namreč poslušajo, kako zelo so agresivni.

V novembrskih oddajah O klasiki drugače predstavljamo svetniške pesmi iz ljudske pesmarice. V drugem delu pa bomo poslušali še Mašo v čast svetima Kozmi in Damjanu skladatelja Antonia Caldara.

Poslušali smo nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Vzemi se v roke, Garya Johna Bishopa, ki je zapisal: »Razumem malodušne in potrte.«Knjiga Vzemi se v roke zelo slikovito pokaže na tiste misli, ki se tako dolgo ovijajo okoli nas, da se zaradi njih na koncu ne moremo ganiti in ostajamo nemočni.

Praznik Vseh svetnikov narekuje vsebino novemberskih oddaj v katerih predstavljamo svetniške pesmi iz ljudske pesmarice. V drugem delu pa smo poslušali še drugi del večernic v čast sveti Barbari skladatelja Amanteja Franzonija.

Ljudje lahko hodijo samo po plačo, ampak takrat niso srečni, komaj čakajo da mine dan. Denar je posledica tvojih dobrih del. Tanja Skaza, dolgoletna direktorica Plastike Skaza se je nedavno podala na novo poslovno pot. Ob predstavitvi svoje knjige z naslovom »Spremembe vredna«, smo jo gostili tudi na radiu Ognjišče.

Ob bližnjem prazniku Vseh svetnikov smo predstavili pesmi svetnikov, ki jih najdemo v ljudski pesmarici (Zadonite pevski zbori,Dominik Savio, Sveti Jožef). V drugem delu pa smo poslušali še prvi del večernic v čast sveti Barbari skladatelja Amanteja Franzonija.

Kdo si ne želi biti uspešen?! Kaj pa porečete na uspešnost v smrti? Tako izzivalen naslov je svojemu delu dal izjemen francoski pisatelj, filozof, Fabrice Hadjadj, ki se je sam označil da je judovskega izvora, arabskega imena in katoliškega prepričanja.V oddaji smo poslušali nekaj odlomkov iz knjige v kateri z izjemnimi navedki, ki segajo od grških filozofov, skozi evropsko literarno zgodovino v kateri išče zrna človekovega odnosa do smrti, do tistega, kar zadeva nas vse. Knjigo prežema cinizem, ki pa mu ga zaradi humornosti bralec ne zameri. Kljub preprostim izpeljavam ni nikoli banalen, vseskozi pa slikovit in domiseln.

Predstavili smo tri Marijine pesmi (Naj ti zvijem, Mati mila, O, Brezmadežna, O, Devica, pomočnica) , v drugem delu pa poslušali še dve uglasbitvi besedila Salve Regina, skladatelja Antonia Vivaldija.

Éric-Emmanuel Schmitt je eden najbolj branih in prevajanih sodobnih francoskih pisateljev. V avtobiografski pripovedi Ognjena noč nam razkriva srečanje s smrtjo v puščavi, ko doživi svoj korenit preobrat v eni od noči, ki avtorjevo življenje spremeni za vedno.Med odpravo po sledeh velikega francoskega meniha in spreobrnjenca Charlesa de Foucaulda v saharsko puščavo na jugu Alžirije, se Éric oddalji od svojih prijateljev in se izgubi v neskončnem prostranstvu puščave, napol nag, brez vode in hrane. Obdaja ga le brezmejnost in tu doživi svojo ognjeno noč, ki so jo prehodili že drugi veliki mistiki pred njim. Nima besed, nima imena, kako bi poimenoval ta dotik. Nekdo povlekel iz prepada, ga iztrgal smrti in mu podaril življenje in predvsem spoznanje. Predstavili smo nekaj odlomkov iz knjige, ki je izšla pri založbi Družina.

Predstavili smo tri Marijine pesmi (Marija, ti pomagaj nam, Marijo častimo, pred Njo pokleknimo, Naj odkrijem, Mati, mila), v drugem delu pa smo poslušali uglasbitev zadnje skrivnosti veselega dela in prvi dve skrivnosti častitljivega dela rožnega venca skladatelja Franza Biberja.

Pogosto slišite, da ste preveč občutljivi, plašni in zadržani? Veliko verjetnosti je, da ste zgolj zelo občutljivi, kar je dragocena lastnost. Večina ali 80 do 85 % povprečno občutljivih ljudi nam je pogosto merilo, kaj je normalno, in če se z njimi primerjamo, nas to vodi v občutek, da nismo normalni, da je z nami nekaj narobe. Potrebujemo ljudi, ki so hitri, drzni, znajo veliko in dobro govoriti, so vedno pripravljeni iti v akcijo, a na drugi strani so skozi zgodovino vedno ob teh bojevnikih stali ljudje, neke vrste svetovalci, ki so se znali ustaviti ter premisliti vse vidike in posledice določenih dejanj, nato pa bojevnikom v teh situacijah svetovali. Bili so tih in pogosto neopazen, a pomemben člen vsake družbe … in to drži še danes.«Tako je zapisala na spletni strani Familylab, naša sogovornica, Erika Plevel.

Nadaljujevali smo s predstavitvijo Marijih pesmi (Marija, pomagaj nam sleherni čas, Marija stvarjenja si dika, Marija, skoz življenje), v drugem delu pa poslušali uglasbitev dela rožnega venca, skladatelja Franza Biberja.

Tokrat smo v luči prihajajočega festivala Ritem srca v oddaji Sol in luč dali krila poeziji, da vsaj za trenutek ponese v višave našega duha. Izbrali smo naslednje poete: Jana Kvas, Gregor Čušin, Leon Oblak in Tadej Vindiš.

Mesec oktober je Marijin mesec, tako smo v oddaji slišali predstavitev treh ljudskih Marijinih pesmi (Marija, Mati moja, Marija, o sladko ime, Marija, nebeška kraljica) , v drugem delu pa še Magnificat Johanna Sebastiana Bacha.

Srce je prebivališče, kjer sem, kjer prebivam. Srce je naše skrito središče, ki ga naš um in drugi ljudje ne morejo doumeti. Ko te neverni hrust šapastih dlani prosi za molitev: “Pridi se poslovit!” mi je rekel, ko je skušal zadržati solze. In sem prišel. Da sem preživel pretresljivo popoldne na oddelku za nedonošenčke...Pričevanja so zbrali na spletni strani Aleteia.si

Tudi v tokratni oddaji O klasiki drugače smo slišali razlago treh Marijinih pesmi (Lepo se jutranja zarja zlati, Lepšega v nebesih ni, Marija, Mati ljubljena), v drugem delu pa smo poslušali Magnificat skladatelja Felixa Mendelsohna.

»Vsak človek je samemu sebi majhen svet. Modro samega sebe vladati je za človeka prava in najvažnejša umetnost.«Na praznik blaženega Slomška smo za oddajo Sol in luč izbrali njegove misli, ki govorijo o življenju in o odnosu, do sebe, do drugih in do domovine.

Tokratna oddaja O klasiki drugače je bila mala priprava na mesec oktober, saj smo v prvem delu slišali razlago pesmi Kraljica venca rožnega, sledili sta še razlagi pesmi Marija, Mati Božja ter Lepa si, lepa, roža Marija, v drugem delu pa smo poslušali Magnificat Carla Philippa Emanuela Bacha.

Vsi smo se že kdaj spraševali zakaj nekateri ničesar ne razumejo. Rdeči so dominantni in gospodovalni, rumeni družabni in optimistični, zeleni so sproščeni in prijazni, modri pa analitični in natančni. Predstavili smo knjigo (mednarodno uspešnico) z naslovom Obkroženi z idioti, avtorja Thomasa Eriksona.

Predstavili smo tri Marijine pesmi: Ko zarja zlati nam gore, Ko v jasnem pasu in Ko zarja zjutraj se razgrinja. V drugem delu pa smo poslušali Magnificat Johanna Sebastiana Bacha.

Deiric McCann, predsednik podjetja Profiles International, na Radiu Ognjišče o smislu življenja:Kot ljudje smo narejeni tako, da želimo biti del večjega sistema, biti del nečesa, kar nas presega.Na svetu je zelo veliko ljudi, ki imajo občutek, da se jim dela krivica. Ko prideš do take točke, se ne moreš osredotočiti na nič drugega, kar se dogaja v tvojem življenju, tudi če je pozitivno. Ko imaš občutek, da si potegnil kratko slamico, potem ne moreš najti sonca v svojem življenju. Vse to poveča stres. Da smo lahko preživeli, smo bili vedno bolj osredotočeni na negativne stvari, ki se dogajajo okrog nas. Zaradi tega opazimo pomankanje smisla. Opazimo probleme, ki jih imamo na svetu ampak zraven ne opazimo dobrih stvari. Kot ljudje moramo stopiti korak nazaj in se zavedati, da sami opazimo najprej negativne stvari.

Na Marijin praznik smo poslušali razlago treh pesmi: Do Marije, Jaz sem otrok Marijin in Je angel Gospodov. Trem ljudskim pesmim smo pridružili še del Večernic v čast Devici Mariji Claudia Monteverdija.

Terapevt Miha Kramli, vodja Klinike za zdravljenje nekemičnih zasvojenosti v Novi Gorici, o civilizacijskem problemu pojava novodobnih naprav, ki so popolnoma prevzele vzgojo otrok, o tem kako izrivajo branje in o tem, da s tem izginja oblikovanje notranjega kompasa, ki mu v stroki pravijo avtonomna vest.

Slišali smo razlago treh Marijinih pesmi (Čista Mati po porodu, Devica Marija, poglej zdaj na nas, Dajte hribi in doline), v drugem delu pa poslušali del Večernic v čast Devici Mariji, skladatelja Claudia Monteverdija.

»Angeli so sli. Lahko so ljudje, ki nas nagovorijo v določenem trenutku, notranji vzgibi ali sanje. Angeli so lahko tudi izkušnje,« tako je v uvod knjige napisal sam avtor knjige iz katere je prebiral nekaj odlomkov Marjan Bunič. Knjigo Ti si moj angel, je napisal Anselm Grün in je izšla pri založbi Ognjišče.

V drugi iz niza oddaj z Marijinimi pesmimi smo slišali razlago treh ljudskih pesmi (Češčena, Milostna si ti, Češčena bodi, o Kraljica, Danes odprto je sveto nebo), v nadaljevanju pa še Večernice v čast Materi Božji, Claudia Monteverdia.

Povezanost je tisto zaradi česar smo tu. To daje smisel življenju. Neurobiološko smo tako ustvarjeni. Zato smo tukaj Je misel doktorice Brené Brown, ki je napisala knjigo Darovi nepopolnosti (založba Družina) v kateri opisuje Strah in sram: V življenju je bistveno, da smo prijazni do sebe, da se ljubimo.

Marijin praznik je odmeval tudi v tokratni oddaji O klasiki drugače ko smo predstavili tri slovenske ljudske pesmi (Bodi nam pozdravljena, Angeli lepo pojejo, Cvete cvetlica ena), v drugem delu pa poslušali še Palestrinovo mašo v čast Marije vnebovzete.

Kogar boli, lahko govori o bolečini in kdor ljubi lahko govori o ljubezni. In smisel življenja? Kdo lahko pove več o tem kot tisti, ki je vse življenje ob drugih spremljal odpiranje vrat v večnost in na svojem telesu ob dolgotrajni bolezni spremljal minevanje. Z dr. Metko Klevišar se je pogovarjala Damjana Medved.

Poslušali smo razlago treh evharističnih pesmi (in tudi poslušali dva posnetka: O, Jezus, sladki moj spomin in O kam Gospod), v drugem delu pa še uglasbitev prepesnjenega Psalma št. 27 z naslovom Gospod je moj pastir, ki ga je v zbirki Čandoških himen, izdal skladatelj Georg Friedrich Haendel.

Poslušali smo nekaj misli o besedi, ki v slovenščini vrne 10 milijonov, v angleščini pa kar 12 milijard zadetkov v spletnem brskalniku.Beseda, ki označuje tisto nekaj, po čemer hrepeni vsak človek, Ljubezen. O njej je z neprekosljivim zamahom pisal apostol Pavel in dvatisoč let po tem je menih, Anselm Grün njegove besede prepletel s svojimi mislimi. Knjiga je izšla pri založbi Ognjišče.

Razmišljanje odgovornega urednika radia Ognjišče Tadeja Sadarja.

Tokrat smo poslušali razlago prepesnitve psalmov, ter poslušali pesem O dobri Jezus, moje vse, v drugem delu pa osmo himno iz zbirke Čandoških himen, Georga Friedricha Haendla.

Mag. Mia Bone, psihologinja, ki pri svojem predavateljskem in terapevtskem delu vedno vijuga med praktičnimi in učinkovitimi rešitvami. Pozitivna psihologija je rdeča nit njene profesionalne in osebne identitete. Verjame, da imamo prav vsi številne odgovore že v sebi, zato se nam splača priti do njih.

Mogočno se dvigni nam spev iz srca, je gotovo ena lepših evharističnih pesmi. Podrobno smo jo predstavili v tokratni oddaji, pa tudi pesmi Ljubi Jezus, tebi mi in Molite angeli. V drugem delu pa smo poslušali še zadnji del oratorija Izrael v Egiptu Georga Friedricha Haendla.

Knjiga Celjske Mohorjeve družbe, Doživljanje narave, ki jo je napisal Joseph Cornell, je pravzaprav zbirka zanimivih nalog in iger s pomočjo katerih skuša avtor zbuditi naša srca k ljubezni do narave. V oddaji smo prebrali nekaj odlomkov.

V oddaji O klasiki drugače nadaljujemo s predstavitvijo evharističnih pesmi, Kralj neba je na oltarju, Jezus hoče v srce priti, Jezus, krasota angelska odlomek iz oratorija Izrael v Egiptu Georga Friedercha Haendla.

Tokrat smo poslušali drugi del intervijuja, ki ga je pripravila kolegica Nataša Ličen in v katerem je dr. Aleksander Zadel govoril o tem, da se lahko od otrok naučimo kako vstati, ko pademo, da s slabim odnosom do drugih najbolj škodujemo sebi in o pomanjkanju pozitivne drznosti.

Nadaljujemo s predstavitvijo evharističnih pesmi (K tebi, Jezus ljubeznivi, Globoko vsi se priklonimo), tokratni drugi del oddaje pa bo oblikoval odlomek iz oratorija Izrael v Egiptu Georga Friedercha Haendla.

Poslušali smo prvi del intervijuja, ki ga je pripravila kolegica Nataša Ličen s psihologom dr. Aleksandrom Zadelom, direktorjem Inštituta za osebni razvoj, ki je v predavanjih in intervijujih izredno pronicljiv v odgovorih. Tokrat o pasteh potrošništva, o ujetem človeku, o razumu, ki je popolnoma nadvladal duhovnost in o tem, kako se lotiti življenja, da bomo srečni.

Predstavili smo tri evharistične pesmi in dve tudi poslušali: Do tal se priklonimo in Hvali svet Odrešenika. V drugem delu pa smo slišali Litanije najsvetejšega zakramenta, skladatelja Wolfganga Amadeusa Mozarta.

Ste radi srečni? In zdravi? Šinrin-joku ali gozdno kopanje že več desetletij velja za enega od stebrov japonske kulture, njihove umirjenosti in spokojnosti. Med gozdnim kopanjem se povežemo z naravo zadnja leta pa je tudi vse več znanstvenih dokazov, da ima izjemen vpliv na zdravje. V oddaji smo predstavili nekaj odlomkov iz knjige Z gozdom do sreče in zdravja, avtorja Qing Li – ja, ki je izšla pri založbi Učila.

Poslušali smo razlago treh evharističnih pesmi (Jezus naj živi, Bodi hvaljeno, češčeno in Bog Oče, ki v nebesih, ter Litanije presvetega zakramenta W. A. Mozarta.

Tone Kuntner o sebi pravi, da je pesnil prej preden je vedel, da gledališče obstaja. Izdal je več kot 20 pesniških zbirk, za igro pa prejel več nagrad. O Domovini piše s takšnim spoštovanjem in ljubeznijo, da človek osupne. V oddajo Sol in luč smo ga povabili na Dan državnosti.

Ob predstavitvi treh ljudskih cerkvenih pesmi, od katerih imamo v arhivu žal zgolj posnetek pesmi Božje milostno srce, smo poslušali še drugi del maše z naslovom Bog Oče, skladatelja Jana Dismasa Zelenke.

Zakaj pri njem želijo delajo tudi menažerji velikih podjetih in kako najti srečo in zadovoljstvo? Vse to lahko začutite v zgolj nekaj minutah intervijuja, ki smo ga posneli z gospodom Gutmannom.