Naš gost v nedeljski kmetijski oddaji je bil minister za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano, dr. Jože Podgoršek. Nadaljevanju pogovora boste lahko prisluhnili čez teden dni.

V dopolnjenem 75. letu se je po hudi bolezni poslovil Rajko Štefanič, kmet in gostilničar iz Zupančičevega hrama v Dragatušu, dolgoletni predsednik Zveze lastnikov gozdov Slovenije, ki si je skupaj s somišljeniki aktivno prizadeval za dobro slovenskega podeželja in vseh, ki tam živijo in delajo. Predvsem je želel, da bi tudi v Sloveniji sprejeli take zakonodajne rešitve, ki bi spoštovale ustavo in lastnikom gozdov ne bi omejevale lastninske pravice.

Predvsem v Sindikatu kmetov Slovenije so kritični zaradi majhnega izplena sredstev za področje kmetijstva iz t.i. Načrta za okrevanje in odpornost. V tem okviru so bili načrtovani mnogi projekti, ki so obetali precejšnje razvojne korake, zdaj bo sredstev zelo malo, pravijo. Prisluhnite odgovoru ministea dr. Jožeta Podgorška.

Minule tri dni lepega vremena so mnogi izkoristili za letošnjo prvo košnjo in spravilo travne silaže. Odločitev je bila težka, saj je marsikje nagajala namočenost tal, ponekod pa tudi zaostanek v rasti zaradi aprilske pozebe. Jasmina Slatnar, svetovalka specialistka za živinorejo na KGZ Ljubljana je v takole opozorila na izgube, ki nastajajo v procesu siliranja.

»Obstajajo sorte paradižnika in paprike, ki so namenjene za sajenje v lonce. To so manjše sorte, naredijo manjše grmiče, tak paradižnik ne zraste dva metra, ampak do 60 cm, se razrašča bolj grmičasto, rodi na stranskih poganjkih. Take paprike in paradižniki preživijo in obrodijo že, če jih posadimo v lonec premera 20 cm, v kompostno zemljo, pravi Fanči Perdih.

Vsako leto znova so govedorejske kmetije pred izzivom, kako v danih vremenskih in rastnih okoliščinah pripraviti dovolj krme za svoje črede in predvsem, kako ob vremenskih danostih pospraviti čimbolj kakovostno krmo s trajnega ali sejanega travinja. Nasvete za uspešno siliranje je z nami delila Jasmina Slatnar, svetovalka specialistka za živinorejo na KGZ Ljubljana. V drugem delu oddaje pa smo gostili ekološkega kmeta mag. Staneta Berganta.

Gre za statistično predvidevanje, točni uradni podatki bodo znani po koncu kampanje, 1. junija, pravi direktor Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja mag. Miran Mihelič. Kampanjo ocenjuje kot uspešno in brez posebnosti, čeprav je že drugič zapovrstjo potekala v času koronakrize.

V četrtek, 6. maja, KGZ Maribor pripravlja spletni krožek za poljedelce. Draga Zadravec, specialistka za pridelavo poljščin napoveduje pogovor o najbolj aktualnih vprašanjih in tudi vabi k izmenjavi dobrih izkušenj in praks. Prijavite se lahko na tej povezavi!

Koronakriza je sicer grobo posegla v poslovanje KZ Metlika, ki je bilo predvsem orientirano na oskrbo gostinstva, a jim je z veliki napori uspel skok v internetno ponudbo tako vinskega kot mesnega programa izdelkov, pravi direktorica Tatjana Malešič. Upajo pa, da bodo lahko čimprej znova zagnali že prej utečene poti sodelovanja z gostinci.

Narava letos zamuja, se pa vseeno hitro bliža prva košnja. V nedeljski kmetijski je bila z nami Jasmina Slatnar, svetovalka specialistka s Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana, s katero smo se pogovarjali o izzivih pridelave dobre krme na trajnem in sejanem travinju.

Osrednji gost v nedeljski kmetijski oddaji je bil kmet Janez Beja, ki je tudi predsednik Odbora za gozdarstvo in lovstvo na KGZS in predsednik Sveta za OMD, ki je posvetovalno telo ministra. 

Čas za dosejavanje travne ruše se končuje, pred nami pa je čas setve travno deteljnih mešanic na njivskih površinah. Nasvete za ta opravila sta v današnji oddaji delila Anton Zavodnik, svetovalec specialist na KGZ Ljubljana in mag. Jože Mohar iz semenarske hiše Agrosaat.

Kmetje, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti torej kmečki zavarovanci in so utrpeli škodo zaradi pozebe, lahko uveljavljajo zmanjšanje oziroma odpis prispevkov. Kako vložiti prošnjo nam bo pojasnila Urška Ahlin Ganziti iz pravnega sektorja KGZS.

V jutranji Svetovalnici smo gostili strokovnjaka Plantelle. Z nami je bil agronom Vanes Husič, ki je svetoval glede opravil v naših vrtovih.

Zbrali smo nekaj odzivov svetovalcev specialistov za sadjarstvo, ki razmere po aprilski pozebi opisujejo kot katastrofo. 

Današnje jutro ni bilo tako mrzlo, kot včerajšnje, so se pa temperature v večjem delu Slovenije spet spustile krepko pod ničlo. To pomeni, da je predvsem sadno drevje doživelo nove poškodbe. Že včeraj je bilo veliko govora o prvih ocenah škode, ki naj bi bile znane že jutri. A agrometeorologinja Andreja Sušnik pojasnjuje, da bomo frealne ocene škode lahko postavili šele junija. Na KGZS so že pred dnevi, ob napovedi udora polarnega zraka pripravili nasvete, kako nasade pripraviti na nizke temperature in tudi kako pomagati prizadetemu sadnemu drevju takoj po pozebi. Znano je namreč, da take dogodki še več let negativno vplivajo na pridelavo.

Mag. Zlatka Gutman Kobal pravi, da so večji pridelovalci jablan v minulih letih veliko naredili na preventivi, ki se začne že z obliko rezi. Prejšnji teden je sledilo škropljenje s krepčilnimi sredstvi na podlagi aminokislin, zdaj pa ostane le čakanje. Dokler je sneg na vejicah, so obeti boljši…

Za kmetijsko oddajo na velikonočni ponedeljek sem se »v Emavs« podal v hribe nad Horjulom, na obisk na eno najbolj znanih sirarskih kmetij v Sloveniji, ker sta svojo zgodbo uspešnih rejcev koz in kmečkih sirarjev ustvarila Irena in Dejan Orešnik z družino. Kaj Irena pravi o predvidenih spremembah Zakona o kmetijstvu in zakaj bo kandidirala za predsednico?

Monika Mohar iz Vrtnarstva Hortika je bila gostja v Svetovalnici. Odgovarjala je na vaša vprašanja, posebej pa bomo vzeli pod drobnogled letošnje modne smernice glede balkonskega cvetja.

Dr. Jernej Drofenik z Uprave za varno hrano veterinarstvo in varstvo rastlin pravi, da jih veseli, da lani ni bilo niti ene prijave pomora čebel in upa, da bo tako tudi letos. Izraža pa skrb glede prvih rezultatov monitoringa divjih oprašeevalcev, ki kaže bolj zaskrbljujoče stanje. Je čebel preveč, in s katerimi ukrepi na kemtijskem področju bi pripomogli k izboljšanju tega stanja?

“Zdaj je idealni čas za sajenje. Sadimo jih 40 do 50 cm narazen. V dveh letih bomo morali že razredčevati, saj se malina zelo razrašča. Obrezujemo enostavno. Ko maline odrodijo, se lanski poganjki posušijo, jih odstranimo, primerno močne pa obdržimo. Te rozge, kot jih imenujemo, naj bi bile razmaknjene 8 do 10 cm in prikrajšamo jih nekje 20 cm,” pravi svetovalec Matjaž Maležič s KGZ Ljubljana.

Pri plačilu davčnih in drugih nedavčnih obveznosti je potrebno biti pozoren na datum plačila, natančneje na trenutek izvedbe plačila. Po Zakonu o davčnem postopku se šteje, da je davek plačan, na dan, ko izvajalec plačilnega prometa izvrši nalog za plačilo davka, oziroma na dan plačila davka, če se davek plača v gotovini ali z brezgotovinskim plačilom pri upravnem ali drugem državnem organu. Načeloma velja, da se vseh težav rešimo, če davčne obveznosti poravnamo vsaj en delovni dan pred oddajo vloge. Vpogled v knjigovodsko stanje pri finančni upravi je mogoč prek sistema Edavki, informacijo pa lahko dobite tudi prek telefona.

Objavljen Odlok o finančnem nadomestilu zaradi izpada dohodka v pridelavi vina zaradi drugega vala epidemije novega koronavirus, ki danes stopa v veljavo.

Umrl je upokojeni koprski škof Metod Pirih. Na Radiu Ognjišču smo ga med drugim gostili v oddaji “Naš gost” leta 2005.

Generalna skupščina Združenih narodov je 21. marec pred devetimi leti razglasila za mednarodni dan gozdov. Letošnji se odvija pod geslom Obnova gozda: pot do okrevanja in dobrega počutja. Naš osrednji gost v oddaji, državni svetnik Branko Tomažič, pravi, da je problem objedanja gozdnega mladja, v nekaterih predelih naše domovine izjemno pereč in si pred njim žal mnogi zatiskajo oči.

God sv. Jožefa, 19. marca,  v toplejših predelih Slovenije tradicionalno velja za začetek saditve krompirja. A iz leta v leto se je dobro ozirati na trenutne vremenske razmere in predvsem ogretost tal, pravi mag. Jože Mohar iz semenarske hiše Agrosaat, ki svetuje odločitev za slovenske sorte krompirja.

Vodja osemenjevalnega centra Preska, mag. Janez Kunc opozarja, da se uvoz telet za pitanje, ki jih pri nas primanjkuje, seli vedno bolj proti vzhodu. S tem pa se povečuje tudi tveganje prenosa najrazličnejših okužb. Zato bi preskrba s teleti morala biti eden važnejših izzivov prihodnjih slovenskih ukrepov SKP.

Mag. Janez Kunc je spregovoril o genomsko testiranih bikih, pojasnil, kaj pomeni status države proste bolezni modrega jezika in opozoril na pomen lastne prireje telet. Mihael Koprivnikar pa je opozoril na probleme upravljanja z divjadjo in zvermi.

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije jutri pripravlja spletni seminar namenjen vsem, ki se ukvarjajo s pridelavo zelišč in začimb ter nosilcem dopolnilnih dejavnosti na tem področju. 

Po izjemno toplem februarju, smo stopili v marec, prvi mesec meteorološke pomladi, ki pa nas razvaja z lepim vremenom a dokaj nizkimi nočnimi in jutranjimi temperaturami. Kljub temu pa je mesec marec tisti mesec, ko se predvsem v toplejših predelih Slovenije posadi kar veliko krompirja in zato današnjo svetovalnico namenjamo tej temi.

17. decembra lani je potekal Posvet o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji, ki ga je organizirala Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije skupaj s partnerji. Na posvetu je spregovorila tudi Andreja Komel iz Sektorja za strukturno politiko in razvoj podeželja na Ministrstvu za kmetijstvo. Predstavila je aktivnosti in usmeritve ministrstva na tem področju. V Kmetijski oddaji ste lahko slišali povzetek njenega nagovora.

Jutri v četrtek v četrtek, 4. marca, med 9. in 12. uro vabljeni k udeležbi na spletnem seminarju o izzivih pridelave senenega mleka in mesa. Več informacij najdete na KGZS. Potrebna je prijava!

Le še danes lahko spremenite nosilca kmetije v Registru kmetijskih gospodarstev, to storite na vaši upravni enoti, vlogo za prenos plačilnih pravic pa potem izpolnite v papirnati obliki in jo še danes s priporočeno pošljete na Agencijo Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja.

V sredo se je začela letošnja kampanja vnosa in elektronske oddaje vlog za ukrepe skupne kmetijske politike za tekoče leto. Kampanja bo v rednem roku trajala do 6. maja, jutri pa je zadnji dan za prenos plačilnih pravic. V oddaji je bil naš gost tudi mag. Jože Mohar iz semenarske hiše Agrosaat in Darinka Sebenik, urednica Glasa dežele.

Klimatske spremembe, predvsem višanje poletnih temperatur in pa težnja po čimvečjih pridelkih kmete spodbujata k setvi hibridov koruze poznejših zrelostnih razredov. A to je lahko dvorezen meč, pravi Aleš Volčič svetovalec Semenarne Ljubljana. Pri odločitvah in sklepanju kompromisov največ štejejo izkušnje iz prejšnjih let, prav zato pa si je nujno zagotoviti ustrezno seme.

Sadjarskim vprašanjem in izzivom smo namenili jutranjo Svetovalnico. Naš gost je bil sadjar Matjaž Maležič.

Za nami je letošnja licitacija vrednejših sortimentov lesa, organizatorji pa so tudi letos, še posebej glede na okoliščine, pogojene s koronakrizo, zelo zadovoljni z doseženimi rezultati. Les je ponujalo 568 prodajalcev, skupno pa je bilo vključenih 4076 kubičnih metrov lesa.

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo obeležili 90-letnico Radia Vatikan. Predstavili pa smo tudi novega patriarha Srbske pravoslavne Cerkve Porfirija Perića, ki je nasledil patriarha Ireneja. 

O ustanovitvi protestnega odbora kmetov, dosežkih letošnje licitacije vrednejših sortimentov lesa in ponudbi semenskega krompirja.

V torek, 16. Februarja je potekal zaključni dogodek letošnje  akcije S kmetije za vas, ki je pred 25 leti nastala na pobudo kmetijskih svetovalcev in novinarjev, in katere glavni namen je poiskati in nagrajevati tiste kmetije, ki na inovativni način pristopajo k promociji in trženju svojih pridelkov, izdelkov oz. storitev.

Prireditev s podelitvijo priznanj bo potekala od 28. do 30. maja 2021 v Minoritskem samostanu na Ptuju. Razpis in pravilniki o ocenjevanju izdelkov na Dobrotah slovenskih kmetij 2021 so objavljeni na spletni strani www.dobroteslovenskihkmetij.si. Pohitite, le še danes in jutri do 12.00 imate čas za prijavo!

Na Zvezi slovenske podeželske mladine bodo jutri pripravili že tretje srečanje z naslovom Nemoč podeželja. Tokrat bo namenjeno mladim na širšem območju gorenjske pravi Anja Mager.

Včeraj so začela veljati nova pravila glede prodaje kmetijskih pridelkov in izdelkov. Medtem ko za prodajo na kmetiji oziroma dvorišču opravljeno testiranje za koronavirus ni več zahtevano, pa je testiranje in negativen rezultat obvezno ta za prodajo na tržnicah kot tudi za kmete, ki svoje pridelke in izdelke prodajajo na premičnih stojnicah. Več v prispevku!

Kmetijski pridelki so se v lanskem zadnjem četrtletju pocenili. Na statističnem uradu so padec cen rastlinskih pridelkov pripisali nižjim cenam krompirja, sadja in zelenjadnic. Pri živalih pa so se najbolj znižale cene prašičev, nižje pa so tudi cene goveda in perutnine, znižala se je tudi povprečna odkupna cena mleka. Na letni ravni so so se občutno pocenili krompir, in sicer za tretjino, pa tudi cene sadja, ki so bile nižje v povprečju za 15,5 odstotka. Cene goveda za zakol so se v povprečju znižale za skoraj 10 odstotkov, odkupne cene prašičev so bile v povprečju nižje za 31,3 odstotka. Kljub vsemu pa v skladiščih še vedno čaka približno 3500 ton slovenskega krompirja…

Na statističnem uradu so padec cen rastlinskih pridelkov pripisali nižjim cenam krompirja, sadja in zelenjadnic. Pri živalih pa so se najbolj znižale cene prašičev, nižje pa so tudi cene goveda in perutnine, znižala se je tudi povprečna odkupna cena mleka.

Letošnja zima je zaznamovana z obilnimi padavinami in to se pozna tudi pri stanju ozimnih žit pravi mag. Jože Mohar iz semenarske hiše Agrosaat. Zdaj je najprej potrebno počakati, da se tla osušijo. Nekaj nasvetov, kaj storiti v naslednjih korakih pa lahko slišite v današnjem podcastu.

Semenarske hiše hitijo z zbiranjem naročil za semensko koruzo. Dobra semenarska praksa namreč nalaga, da se za trg pripravi in obdela le toliko semena, kolikor se ga med setvijo porabi. V Agrosaatu letos kmetovalcem ponujajo razširjen nabor možnosti glede obdelave semena. Z nami je bil mag. Jože Mohar.

Tokrat je bila naša gostja Miša Pušenjak, svetovalka specialistka za pridelavo vrtnin na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor. Svetovala je, kako začeti vrtnarska opravila ob napovedanem konkretnem zimskem podaljšku.

Stanje glede pojava ptičje gripe je trenutno ugodno, pravi mag. Breda Hrovatin vodja Sektorja za zdravje in dobrobit živali na Upravi za varno hrano veterinarstvo in varstvo rastlin. Bolezen se po EU še pojavlja, pri nas pa zaenkrat ne beležijo novih primerov. Več v posnetku!

Tudi v letošnjem letu se Afriška prašičja kuga širi po Evropi. Z mag. Bredo Hrovatin, vodjo Sektorja za zdravje in dobrobit živali na Upravi za varno hrano smo govorili o aktualnih ukrepih proti tej bolezni pri nas v Sloveniji.