Kulturni utrinki

VEČ ...|2. 10. 2024
Restavrirana slika Vittora Carpaccia 

Po petih letih in okoli 12 tisoč urah intenzivnega in natančnega dela prostore Restavratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije zapušča slika pomembnega renesančnega umetnika Vittora Carpaccia (Vitora Karpača), ki jo bodo v prihodnjih dneh vrnili v koprsko stolnico. Tam jo bo mogoče znova občudovati v barvah, s kakršnimi je nagovarjala, ko jo je Carpaccio leta 1516 naslikal. Sliko, delo, ki v višino meri 414 centimetrov, v širino pa 251 cm in njen pomen so predstavili javnosti, mi pa v oddaji vam ...

Restavrirana slika Vittora Carpaccia 

Po petih letih in okoli 12 tisoč urah intenzivnega in natančnega dela prostore Restavratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije zapušča slika pomembnega renesančnega umetnika Vittora Carpaccia (Vitora Karpača), ki jo bodo v prihodnjih dneh vrnili v koprsko stolnico. Tam jo bo mogoče znova občudovati v barvah, s kakršnimi je nagovarjala, ko jo je Carpaccio leta 1516 naslikal. Sliko, delo, ki v višino meri 414 centimetrov, v širino pa 251 cm in njen pomen so predstavili javnosti, mi pa v oddaji vam ...

kulturalikovna umetnostVittore CarpaccioPrimož KrečičBarbka Gosar HirciMartina Lesar KikeljJernej Hudolin

Kulturni utrinki

Restavrirana slika Vittora Carpaccia 

Po petih letih in okoli 12 tisoč urah intenzivnega in natančnega dela prostore Restavratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije zapušča slika pomembnega renesančnega umetnika Vittora Carpaccia (Vitora Karpača), ki jo bodo v prihodnjih dneh vrnili v koprsko stolnico. Tam jo bo mogoče znova občudovati v barvah, s kakršnimi je nagovarjala, ko jo je Carpaccio leta 1516 naslikal. Sliko, delo, ki v višino meri 414 centimetrov, v širino pa 251 cm in njen pomen so predstavili javnosti, mi pa v oddaji vam ...

VEČ ...|2. 10. 2024
Restavrirana slika Vittora Carpaccia 

Po petih letih in okoli 12 tisoč urah intenzivnega in natančnega dela prostore Restavratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije zapušča slika pomembnega renesančnega umetnika Vittora Carpaccia (Vitora Karpača), ki jo bodo v prihodnjih dneh vrnili v koprsko stolnico. Tam jo bo mogoče znova občudovati v barvah, s kakršnimi je nagovarjala, ko jo je Carpaccio leta 1516 naslikal. Sliko, delo, ki v višino meri 414 centimetrov, v širino pa 251 cm in njen pomen so predstavili javnosti, mi pa v oddaji vam ...

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostVittore CarpaccioPrimož KrečičBarbka Gosar HirciMartina Lesar KikeljJernej Hudolin

Komentar Družina

VEČ ...|26. 9. 2024
Primož Krečič: Novo poglavje za Medžugorje

Po milijonih romarjev in po tolikih duhovnih sadovih je vodstvo Katoliške Cerkve potrdilo pristnost duhovnega dogajanja v Medžugorju. Nova pravila o domnevnih nadnaravnih pojavih, ki jih je izdal Dikasterij za nauk vere maja letos, predstavljajo šest različnih ocen za razločevanje primerov, od nihil obstat do negativne sodbe.

Primož Krečič: Novo poglavje za Medžugorje

Po milijonih romarjev in po tolikih duhovnih sadovih je vodstvo Katoliške Cerkve potrdilo pristnost duhovnega dogajanja v Medžugorju. Nova pravila o domnevnih nadnaravnih pojavih, ki jih je izdal Dikasterij za nauk vere maja letos, predstavljajo šest različnih ocen za razločevanje primerov, od nihil obstat do negativne sodbe.

komentardružbaduhovnost

Komentar Družina

Primož Krečič: Novo poglavje za Medžugorje

Po milijonih romarjev in po tolikih duhovnih sadovih je vodstvo Katoliške Cerkve potrdilo pristnost duhovnega dogajanja v Medžugorju. Nova pravila o domnevnih nadnaravnih pojavih, ki jih je izdal Dikasterij za nauk vere maja letos, predstavljajo šest različnih ocen za razločevanje primerov, od nihil obstat do negativne sodbe.

VEČ ...|26. 9. 2024
Primož Krečič: Novo poglavje za Medžugorje

Po milijonih romarjev in po tolikih duhovnih sadovih je vodstvo Katoliške Cerkve potrdilo pristnost duhovnega dogajanja v Medžugorju. Nova pravila o domnevnih nadnaravnih pojavih, ki jih je izdal Dikasterij za nauk vere maja letos, predstavljajo šest različnih ocen za razločevanje primerov, od nihil obstat do negativne sodbe.

Primož Krečič

komentardružbaduhovnost

Kulturni utrinki

VEČ ...|6. 6. 2024
Slovenski dnevi knjige - Prenova rotunde bl. Elije v Kopru

Pod okriljem Društva slovenskih pisateljev se v 13 mestih po Sloveniji in v Trstu začenjajo 29. Slovenski dnevi knjige. V Kopru bodo 14. junija blagoslovili obnovljeno Rotundo blaženega Elije. O tem sta spregovorila konservatorka in umetnostna zgodovinarka z Zavoda za varstvo kulturne in zgodovinske dediščine Slovenije Mojca Marijana Kovač in koprski stolni župnik Primož Krečič.

Slovenski dnevi knjige - Prenova rotunde bl. Elije v Kopru

Pod okriljem Društva slovenskih pisateljev se v 13 mestih po Sloveniji in v Trstu začenjajo 29. Slovenski dnevi knjige. V Kopru bodo 14. junija blagoslovili obnovljeno Rotundo blaženega Elije. O tem sta spregovorila konservatorka in umetnostna zgodovinarka z Zavoda za varstvo kulturne in zgodovinske dediščine Slovenije Mojca Marijana Kovač in koprski stolni župnik Primož Krečič.

kulturaliteraturaslovenski dnevi knjigerotunda bl EleijePrimož KrečičMojca Marijana Kovač

Kulturni utrinki

Slovenski dnevi knjige - Prenova rotunde bl. Elije v Kopru

Pod okriljem Društva slovenskih pisateljev se v 13 mestih po Sloveniji in v Trstu začenjajo 29. Slovenski dnevi knjige. V Kopru bodo 14. junija blagoslovili obnovljeno Rotundo blaženega Elije. O tem sta spregovorila konservatorka in umetnostna zgodovinarka z Zavoda za varstvo kulturne in zgodovinske dediščine Slovenije Mojca Marijana Kovač in koprski stolni župnik Primož Krečič.

VEČ ...|6. 6. 2024
Slovenski dnevi knjige - Prenova rotunde bl. Elije v Kopru

Pod okriljem Društva slovenskih pisateljev se v 13 mestih po Sloveniji in v Trstu začenjajo 29. Slovenski dnevi knjige. V Kopru bodo 14. junija blagoslovili obnovljeno Rotundo blaženega Elije. O tem sta spregovorila konservatorka in umetnostna zgodovinarka z Zavoda za varstvo kulturne in zgodovinske dediščine Slovenije Mojca Marijana Kovač in koprski stolni župnik Primož Krečič.

Jože Bartolj

kulturaliteraturaslovenski dnevi knjigerotunda bl EleijePrimož KrečičMojca Marijana Kovač

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|26. 5. 2024
1500 let od imenovanja prvega koprskega škofa sv. Nazarija

V oddaji smo povabili na dogodke, ki jih ob 1500. obletnici imenovanja in prihoda sv. Nazarija pripravljajo v Stolni župniji in Škofiji Koper. Naš sogovornik je bil stolni župnik Primož Krečič. 

1500 let od imenovanja prvega koprskega škofa sv. Nazarija

V oddaji smo povabili na dogodke, ki jih ob 1500. obletnici imenovanja in prihoda sv. Nazarija pripravljajo v Stolni župniji in Škofiji Koper. Naš sogovornik je bil stolni župnik Primož Krečič. 

duhovnostinfo

Utrip Cerkve v Sloveniji

1500 let od imenovanja prvega koprskega škofa sv. Nazarija

V oddaji smo povabili na dogodke, ki jih ob 1500. obletnici imenovanja in prihoda sv. Nazarija pripravljajo v Stolni župniji in Škofiji Koper. Naš sogovornik je bil stolni župnik Primož Krečič. 

VEČ ...|26. 5. 2024
1500 let od imenovanja prvega koprskega škofa sv. Nazarija

V oddaji smo povabili na dogodke, ki jih ob 1500. obletnici imenovanja in prihoda sv. Nazarija pripravljajo v Stolni župniji in Škofiji Koper. Naš sogovornik je bil stolni župnik Primož Krečič. 

Petra Stopar

duhovnostinfo

Informativni prispevki

VEČ ...|20. 6. 2023
Štirih dogodkov v sklopu Foruma za dialog in mir se je v Kopru udeležilo več kot 2000 ljudi

Koper je minuli konec tedna gostil enega največjih medverskih dogodkov pri nas. Skupaj se je na štirih srečanjih zbralo več kot 2000 ljudi, med njimi so bili visoki predstavniki krščanskih cerkva in islamske skupnosti, diplomati, gospodarstveniki, mladi in drugi snovalci družbenega življenja. Bolj kot številke je po srečanju pomembno to, kako se je dotaknilo udeležencev, nam je dejal generalni vikar koprske škofije Slavko Rebec. Podobno so za naš radio ocenili predsednik Slovenske škofovske konference škof Andrej Saje, murskosoboški škof Peter Štumpf, Silvester Gabršček in župnik v Kopru Primož Krečič.

Štirih dogodkov v sklopu Foruma za dialog in mir se je v Kopru udeležilo več kot 2000 ljudi

Koper je minuli konec tedna gostil enega največjih medverskih dogodkov pri nas. Skupaj se je na štirih srečanjih zbralo več kot 2000 ljudi, med njimi so bili visoki predstavniki krščanskih cerkva in islamske skupnosti, diplomati, gospodarstveniki, mladi in drugi snovalci družbenega življenja. Bolj kot številke je po srečanju pomembno to, kako se je dotaknilo udeležencev, nam je dejal generalni vikar koprske škofije Slavko Rebec. Podobno so za naš radio ocenili predsednik Slovenske škofovske konference škof Andrej Saje, murskosoboški škof Peter Štumpf, Silvester Gabršček in župnik v Kopru Primož Krečič.

infoforum za mir in dialogbalkandružbaduhovnostpolitika

Informativni prispevki

Štirih dogodkov v sklopu Foruma za dialog in mir se je v Kopru udeležilo več kot 2000 ljudi

Koper je minuli konec tedna gostil enega največjih medverskih dogodkov pri nas. Skupaj se je na štirih srečanjih zbralo več kot 2000 ljudi, med njimi so bili visoki predstavniki krščanskih cerkva in islamske skupnosti, diplomati, gospodarstveniki, mladi in drugi snovalci družbenega življenja. Bolj kot številke je po srečanju pomembno to, kako se je dotaknilo udeležencev, nam je dejal generalni vikar koprske škofije Slavko Rebec. Podobno so za naš radio ocenili predsednik Slovenske škofovske konference škof Andrej Saje, murskosoboški škof Peter Štumpf, Silvester Gabršček in župnik v Kopru Primož Krečič.

VEČ ...|20. 6. 2023
Štirih dogodkov v sklopu Foruma za dialog in mir se je v Kopru udeležilo več kot 2000 ljudi

Koper je minuli konec tedna gostil enega največjih medverskih dogodkov pri nas. Skupaj se je na štirih srečanjih zbralo več kot 2000 ljudi, med njimi so bili visoki predstavniki krščanskih cerkva in islamske skupnosti, diplomati, gospodarstveniki, mladi in drugi snovalci družbenega življenja. Bolj kot številke je po srečanju pomembno to, kako se je dotaknilo udeležencev, nam je dejal generalni vikar koprske škofije Slavko Rebec. Podobno so za naš radio ocenili predsednik Slovenske škofovske konference škof Andrej Saje, murskosoboški škof Peter Štumpf, Silvester Gabršček in župnik v Kopru Primož Krečič.

Alen Salihović

infoforum za mir in dialogbalkandružbaduhovnostpolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|1. 6. 2023
Novinarska konferenca o Forumu za dialog in mir na Balkanu in v Evropi

V Kopru je bila danes novinarska konferenca pred Forumom za dialog in mir v Evropi in na Balkanu. Da je vse nared za srečanje so povedali koprski škof Jurij Bizjak, murskosoboški škof Peter Štumpf, sociolog in promotor dialoga med verstvi Silvester Gabršček, koprski stolni župnik Primož Krečič in Aleks Birsa Jogan, ki je predstavil programa za mlade.

Novinarska konferenca o Forumu za dialog in mir na Balkanu in v Evropi

V Kopru je bila danes novinarska konferenca pred Forumom za dialog in mir v Evropi in na Balkanu. Da je vse nared za srečanje so povedali koprski škof Jurij Bizjak, murskosoboški škof Peter Štumpf, sociolog in promotor dialoga med verstvi Silvester Gabršček, koprski stolni župnik Primož Krečič in Aleks Birsa Jogan, ki je predstavil programa za mlade.

infobalkanmirreligija

Informativni prispevki

Novinarska konferenca o Forumu za dialog in mir na Balkanu in v Evropi

V Kopru je bila danes novinarska konferenca pred Forumom za dialog in mir v Evropi in na Balkanu. Da je vse nared za srečanje so povedali koprski škof Jurij Bizjak, murskosoboški škof Peter Štumpf, sociolog in promotor dialoga med verstvi Silvester Gabršček, koprski stolni župnik Primož Krečič in Aleks Birsa Jogan, ki je predstavil programa za mlade.

VEČ ...|1. 6. 2023
Novinarska konferenca o Forumu za dialog in mir na Balkanu in v Evropi

V Kopru je bila danes novinarska konferenca pred Forumom za dialog in mir v Evropi in na Balkanu. Da je vse nared za srečanje so povedali koprski škof Jurij Bizjak, murskosoboški škof Peter Štumpf, sociolog in promotor dialoga med verstvi Silvester Gabršček, koprski stolni župnik Primož Krečič in Aleks Birsa Jogan, ki je predstavil programa za mlade.

Radio Ognjišče

infobalkanmirreligija

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|18. 5. 2021
Obisk papeža v Postojni

V rubriki smo obujali spomine na nepozabno Postojno pred četrt stoletja in tamkajšnje srečanje svetega papeža z mladimi. Z nami je bil dr. Primož Krečič.

Obisk papeža v Postojni

V rubriki smo obujali spomine na nepozabno Postojno pred četrt stoletja in tamkajšnje srečanje svetega papeža z mladimi. Z nami je bil dr. Primož Krečič.

kulturapapež

Zakladi naše dediščine

Obisk papeža v Postojni

V rubriki smo obujali spomine na nepozabno Postojno pred četrt stoletja in tamkajšnje srečanje svetega papeža z mladimi. Z nami je bil dr. Primož Krečič.

VEČ ...|18. 5. 2021
Obisk papeža v Postojni

V rubriki smo obujali spomine na nepozabno Postojno pred četrt stoletja in tamkajšnje srečanje svetega papeža z mladimi. Z nami je bil dr. Primož Krečič.

Nataša Ličen

kulturapapež

Komentar Družina

VEČ ...|28. 5. 2020
Primož Krečič: Vračanje v skupno življenje

Pandemija koronavirusa nas je za določeno obdobje ustavila in spremenila naš način življenja.

Primož Krečič: Vračanje v skupno življenje

Pandemija koronavirusa nas je za določeno obdobje ustavila in spremenila naš način življenja.

komentar

Komentar Družina

Primož Krečič: Vračanje v skupno življenje
Pandemija koronavirusa nas je za določeno obdobje ustavila in spremenila naš način življenja.
VEČ ...|28. 5. 2020
Primož Krečič: Vračanje v skupno življenje
Pandemija koronavirusa nas je za določeno obdobje ustavila in spremenila naš način življenja.

Primož Krečič

komentar

Priporočamo
|
Aktualno

Duhovna misel

VEČ ...|4. 10. 2024
Vztrajnost

Neka argentinska ptica plete svoje gnezdo v obliki ...

Iz knjige Dragoceno darilo zgodb, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Vztrajnost

Neka argentinska ptica plete svoje gnezdo v obliki ...

Iz knjige Dragoceno darilo zgodb, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Pogovor o

VEČ ...|2. 10. 2024
Kampanja pred volitvami v ZDA

Spregovorili smo o predvolilnem dogajanju v Združenih državah Amerike, kjer se za predseedniški položaj potegujeta nekdanji predsednik in republikanski kandidat Donald Trump ter aktualna podpredsednica in kandidatka demokratov Kamala Harris. Z gosti dr. Andrejem Finkom, dr. Bogomilom Ferfilo in Klemnom Balančem smo spregovorili o poteku kampanje in kaj bi zmaga enega ali drugega kandidata pomenila za dogajanje v Ukrajini in Gazi ter za odnose z velesilami. 

Kampanja pred volitvami v ZDA

Spregovorili smo o predvolilnem dogajanju v Združenih državah Amerike, kjer se za predseedniški položaj potegujeta nekdanji predsednik in republikanski kandidat Donald Trump ter aktualna podpredsednica in kandidatka demokratov Kamala Harris. Z gosti dr. Andrejem Finkom, dr. Bogomilom Ferfilo in Klemnom Balančem smo spregovorili o poteku kampanje in kaj bi zmaga enega ali drugega kandidata pomenila za dogajanje v Ukrajini in Gazi ter za odnose z velesilami. 

Radio Ognjišče

politikaživljenje

Program zadnjega tedna

VEČ ...|4. 10. 2024
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 04. oktober 2024 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 04. oktober 2024 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Sol in luč

VEČ ...|1. 10. 2024
Joseph B. Fabry: Hoja za smislom

Bivanjsko praznino občutijo bogati in revni, mladi in stari, uspešni in neuspešni. Po izsledkih logoterapije jo poslovodje zapolnjujejo z nadurami, študentje pa z drogami. Avtor knjige z naslovom Hoja za smislom, Joseph Farbry, je zapisal, da je namenjena ljudem, ki so sicer zdravi, a se v občutju bivanjske izpraznjenosti počutijo bolne, ker v večini mrzličnih vsakodnevnih dejavnosti ne vidijo več globljega smisla. Izšla je pri Celjski Mohorjevi družbi.

Joseph B. Fabry: Hoja za smislom

Bivanjsko praznino občutijo bogati in revni, mladi in stari, uspešni in neuspešni. Po izsledkih logoterapije jo poslovodje zapolnjujejo z nadurami, študentje pa z drogami. Avtor knjige z naslovom Hoja za smislom, Joseph Farbry, je zapisal, da je namenjena ljudem, ki so sicer zdravi, a se v občutju bivanjske izpraznjenosti počutijo bolne, ker v večini mrzličnih vsakodnevnih dejavnosti ne vidijo več globljega smisla. Izšla je pri Celjski Mohorjevi družbi.

Tadej Sadar

odnosisvetovanje

Naš pogled

VEČ ...|1. 10. 2024
Ko s srebrnino v laseh dosežemo sanje

Oktober je, kot mesec prej za mlajše učeče, pomemben, skoraj praznični dan za začetnike študente. Akademsko leto poživi univerzitetna okolja, vnese v vrtiljak vsakdanjih poti dodatno mero živahnosti, ki oznani dokončen sklep poletnega. Vključeni v dejavno, aktivno družbo se tega hitro navzamemo in dobimo tudi mi nek dodaten impulz za delo. Ker drug na drugega vplivamo. Lažje se je zbrati, se zavzeto lotevati česarkoli, ob delavnosti, ki jo zaznavamo okrog sebe.

Začetek akademskega leta je dobra podpora za širšo učečo se družbo. V zadnjih dneh smo deležni množice spodbud, ne bom rekla primerov dobrih praks - čeprav tudi teh, ampak življenjskih, poklicno kariernih zgodb izstopajočih, pogumnih in navdihujočih ljudi. Naj omenim le eno od teh, zgodbo gospe, ki si v mlajših letih ni mogla privoščiti študija, pa si je zanj vzela čas takoj po upokojitvi. Pred svojim sedemdesetim letom je diplomirala na univerzi. V letih študija je bila zgledna učenka, vedno pripravljena za izpit, urejenih zapiskov in s tem zelo zaželena kolegica ostalim mlajšim študentom, ki so pri njej našli ne samo vedno urejene in izpopolnjene zapiske, ampak gotovo tudi posebno oporo, če so kdaj sami klonili ali izgubili motivacijo za študij. 

Ob pogovoru z njo sem se tudi sama spraševala o njeni neomajnosti in prav gotovo zelo izstopajoči vztrajnosti. Da ne omenim nekega globljega zaupanja vase, ki ga izžareva, in v svoje sposobnosti, da zmore, čeprav veliko starejša od večine, opraviti zahtevno nalogo. Z dolgo in polno belo-sivo kito ter neko posebno milino, ki jo izžareva, gospa izstopa že sama po sebi, ko pa spoznamo še ozadje njene zavzetosti in odločnosti po uresničitvi sanj, pa nam postane razumljivo, zakaj tako. Lahko si predstavljamo, kako močno je doseženo vplivalo tudi na njeno pozitivno držo do sebe, in nenazadnje do številnih priložnosti, ki so nam dane tudi po zakonsko določeni meji pokoja. 

Pogosto zadnje dni mislim nanjo. Ne na dobo pokoja, na gospo. Sprašujem se, ob njeni zgodbi, kakšno bi lahko bilo življenje slehernega med nami, tudi moje, če bi si več upali-upala? Skratka, če bi ji bila (bolj)podobna. Če nas ne bi zaustavljala, do določene mere tudi naučena, sila strahu pred izgubo varnosti? Mnogi vztrajajo zaradi tega. Niso zadovoljni, radi bi drugače, kaj drugega, veseli jih drugačno delo, skoraj so že pozabili na svoje mladostne sanje, kaj bi radi bili, ko odrastejo. 

Ko odrastemo, pa naše poti pogosto drugače zavijejo in se prepletejo, in še preden se zavemo, nazaj ni več vrnitve. Lahko gremo pa z drugačno naravnanostjo naprej ali pa nekoliko zavijemo s poti. Toliko, da želenega občutka varnosti ne spustimo iz rok, se pa začnemo ozirati okrog sebe. Kaj vse še je, kar smo spregledali, dopustili, da je minilo? Kaj bi še radi izkusili, doživeli, česa novega bi se radi naučili, se izpopolnili, ali pa začeli na novo? Primarna vprašanja, ki jih pred nas postavlja tudi starost. Vsekakor ne bi smeli doseženih let enačiti z dokončnostjo, Bog ne daj z očitajočimi občutki zapravljenih priložnosti. Žal pa ravno to pogosto slišimo. 

Projekt Andragoškega centra Slovenije »Lahko.si«, ki je zaživel, ali že dobro utečeni vsakoletni tradicionalni projekt osveščanja o vseživljenjskem učenju, sta le dva primera, ki odražata vse učečo se družbo, v kateri živimo in nas nagovarja k pridobivanju novih veščin, znanj, k vedoželjnosti, radovednosti, ne glede na starost ali status. 


Ob mednarodnem dnevu starejših se, če nič drugega, lahko zazrem vase in hvaležno v svoja leta. Niso samoumevna. Niti eno. Bili so že velikokrat trenutki, ko se je zdelo, da jih bom nehala šteti. Da se je čaša napolnjena s časom zame iztekla. Ampak sem še tu in še polna radovednosti, tudi načrtov in upov. Na to se večkrat opomnim, ko me zajame brezvoljnost in kar nekakšna neprivlačna vdanost v usihanje storilnostne zagnanosti, da je in bo življenje polnejše ob novih in novih zanimanjih, tudi učenju, ob izstopanju iz utečenega ali pa, če bom vsaj del tistega, kar običajno zmorem, naredila drugače, in s tem morda celo bolje.


»Leta so samo številke« je naslov knjige, ki jo ob večerih te dni berem izmenično z romanom slovenske avtorice. Prva govori o spremembah, ki jih prinese življenje – o odnosih, ki se lahko podrejo, ljudje se razidejo, o izgubah vseh vrst, tudi telesne privlačnosti, ko telo opozarja po večji skrbnosti in podobno, no, druga knjiga pa je polna mladosti in študentske nepremagljivosti, ko je (še)vse mogoče, tudi sanje. 


Marsikaj je mogoče, naj bo začetek študijskega leta tudi za ostale, za katere bi rekli, prestare za študij, spodbuda po učenju in širjenju znanj ter vedenja. 

Naj ob Mednarodnem dnevu starejših omenim še - kot ženska, da pogrešam kolektivno podporo zrelosti, ki bi ji dopustila naraven izgled. Tako pa nas vse okrog opominja, da smo brez umetnih barv na sebi puste in pre/stare, morda bi kdo ob tem pripomnil, neurejene. Toda, to je že druga tema. 

Leta, starost naj bodo samo številke, življenje za vse nas pa v novih priložnostih neomejeno,  

si in vam želim.

Ko s srebrnino v laseh dosežemo sanje

Oktober je, kot mesec prej za mlajše učeče, pomemben, skoraj praznični dan za začetnike študente. Akademsko leto poživi univerzitetna okolja, vnese v vrtiljak vsakdanjih poti dodatno mero živahnosti, ki oznani dokončen sklep poletnega. Vključeni v dejavno, aktivno družbo se tega hitro navzamemo in dobimo tudi mi nek dodaten impulz za delo. Ker drug na drugega vplivamo. Lažje se je zbrati, se zavzeto lotevati česarkoli, ob delavnosti, ki jo zaznavamo okrog sebe.

Začetek akademskega leta je dobra podpora za širšo učečo se družbo. V zadnjih dneh smo deležni množice spodbud, ne bom rekla primerov dobrih praks - čeprav tudi teh, ampak življenjskih, poklicno kariernih zgodb izstopajočih, pogumnih in navdihujočih ljudi. Naj omenim le eno od teh, zgodbo gospe, ki si v mlajših letih ni mogla privoščiti študija, pa si je zanj vzela čas takoj po upokojitvi. Pred svojim sedemdesetim letom je diplomirala na univerzi. V letih študija je bila zgledna učenka, vedno pripravljena za izpit, urejenih zapiskov in s tem zelo zaželena kolegica ostalim mlajšim študentom, ki so pri njej našli ne samo vedno urejene in izpopolnjene zapiske, ampak gotovo tudi posebno oporo, če so kdaj sami klonili ali izgubili motivacijo za študij. 

Ob pogovoru z njo sem se tudi sama spraševala o njeni neomajnosti in prav gotovo zelo izstopajoči vztrajnosti. Da ne omenim nekega globljega zaupanja vase, ki ga izžareva, in v svoje sposobnosti, da zmore, čeprav veliko starejša od večine, opraviti zahtevno nalogo. Z dolgo in polno belo-sivo kito ter neko posebno milino, ki jo izžareva, gospa izstopa že sama po sebi, ko pa spoznamo še ozadje njene zavzetosti in odločnosti po uresničitvi sanj, pa nam postane razumljivo, zakaj tako. Lahko si predstavljamo, kako močno je doseženo vplivalo tudi na njeno pozitivno držo do sebe, in nenazadnje do številnih priložnosti, ki so nam dane tudi po zakonsko določeni meji pokoja. 

Pogosto zadnje dni mislim nanjo. Ne na dobo pokoja, na gospo. Sprašujem se, ob njeni zgodbi, kakšno bi lahko bilo življenje slehernega med nami, tudi moje, če bi si več upali-upala? Skratka, če bi ji bila (bolj)podobna. Če nas ne bi zaustavljala, do določene mere tudi naučena, sila strahu pred izgubo varnosti? Mnogi vztrajajo zaradi tega. Niso zadovoljni, radi bi drugače, kaj drugega, veseli jih drugačno delo, skoraj so že pozabili na svoje mladostne sanje, kaj bi radi bili, ko odrastejo. 

Ko odrastemo, pa naše poti pogosto drugače zavijejo in se prepletejo, in še preden se zavemo, nazaj ni več vrnitve. Lahko gremo pa z drugačno naravnanostjo naprej ali pa nekoliko zavijemo s poti. Toliko, da želenega občutka varnosti ne spustimo iz rok, se pa začnemo ozirati okrog sebe. Kaj vse še je, kar smo spregledali, dopustili, da je minilo? Kaj bi še radi izkusili, doživeli, česa novega bi se radi naučili, se izpopolnili, ali pa začeli na novo? Primarna vprašanja, ki jih pred nas postavlja tudi starost. Vsekakor ne bi smeli doseženih let enačiti z dokončnostjo, Bog ne daj z očitajočimi občutki zapravljenih priložnosti. Žal pa ravno to pogosto slišimo. 

Projekt Andragoškega centra Slovenije »Lahko.si«, ki je zaživel, ali že dobro utečeni vsakoletni tradicionalni projekt osveščanja o vseživljenjskem učenju, sta le dva primera, ki odražata vse učečo se družbo, v kateri živimo in nas nagovarja k pridobivanju novih veščin, znanj, k vedoželjnosti, radovednosti, ne glede na starost ali status. 


Ob mednarodnem dnevu starejših se, če nič drugega, lahko zazrem vase in hvaležno v svoja leta. Niso samoumevna. Niti eno. Bili so že velikokrat trenutki, ko se je zdelo, da jih bom nehala šteti. Da se je čaša napolnjena s časom zame iztekla. Ampak sem še tu in še polna radovednosti, tudi načrtov in upov. Na to se večkrat opomnim, ko me zajame brezvoljnost in kar nekakšna neprivlačna vdanost v usihanje storilnostne zagnanosti, da je in bo življenje polnejše ob novih in novih zanimanjih, tudi učenju, ob izstopanju iz utečenega ali pa, če bom vsaj del tistega, kar običajno zmorem, naredila drugače, in s tem morda celo bolje.


»Leta so samo številke« je naslov knjige, ki jo ob večerih te dni berem izmenično z romanom slovenske avtorice. Prva govori o spremembah, ki jih prinese življenje – o odnosih, ki se lahko podrejo, ljudje se razidejo, o izgubah vseh vrst, tudi telesne privlačnosti, ko telo opozarja po večji skrbnosti in podobno, no, druga knjiga pa je polna mladosti in študentske nepremagljivosti, ko je (še)vse mogoče, tudi sanje. 


Marsikaj je mogoče, naj bo začetek študijskega leta tudi za ostale, za katere bi rekli, prestare za študij, spodbuda po učenju in širjenju znanj ter vedenja. 

Naj ob Mednarodnem dnevu starejših omenim še - kot ženska, da pogrešam kolektivno podporo zrelosti, ki bi ji dopustila naraven izgled. Tako pa nas vse okrog opominja, da smo brez umetnih barv na sebi puste in pre/stare, morda bi kdo ob tem pripomnil, neurejene. Toda, to je že druga tema. 

Leta, starost naj bodo samo številke, življenje za vse nas pa v novih priložnostih neomejeno,  

si in vam želim.

Nataša Ličen

komentar

Kulturni utrinki

VEČ ...|4. 10. 2024
Koncert APZ France Prešeren Kranj

Akademski pevski zbor France Prešeren Kranj pripravlja zanimiva koncerta slovenskih popularnih skladb v zborovski preobleki (5. in 6. 10). Predsednica zbora Eva Jelovčan nam je predstavila program in povabila na koncert!

Koncert APZ France Prešeren Kranj

Akademski pevski zbor France Prešeren Kranj pripravlja zanimiva koncerta slovenskih popularnih skladb v zborovski preobleki (5. in 6. 10). Predsednica zbora Eva Jelovčan nam je predstavila program in povabila na koncert!

Jože Bartolj

kulturaglasbaAPZ France Prešeren KranjEva JelovčanNabiralci zvezd

Vabilo na pot

VEČ ...|4. 10. 2024
Pester pohodniški prvi oktobrski konec tedna

Pogledali smo v pester romarsko-pohodniški konec tedna. Napovedali smo prvo peš romanje Po poteh Magdalene Gornik, oktobrsko romanje po Rožnovenski poti, voden pohod po krajšem delu Poti cistercijanov, v dolini Soče pa se odvija Festival pohodništva.

Pester pohodniški prvi oktobrski konec tedna

Pogledali smo v pester romarsko-pohodniški konec tedna. Napovedali smo prvo peš romanje Po poteh Magdalene Gornik, oktobrsko romanje po Rožnovenski poti, voden pohod po krajšem delu Poti cistercijanov, v dolini Soče pa se odvija Festival pohodništva.

Blaž Lesnik

rekreacijaromanjepohodništvonaravašport

Spominjamo se

VEČ ...|4. 10. 2024
Spominjamo se dne 4. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 4. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Življenje išče pot

VEČ ...|4. 10. 2024
Kako biti sočutna opora žalujočim?

Vsi smo se že ali pa se še bomo soočili z izgubo ljubljene osebe. Velikokrat pa smo ljudje v stiski, ko nekdo od bližnjih doživi izgubo in ne vemo kako se na to odzvati. Predsednico Slovenskega društva Hospic Renata Jakob Roban je spregovorila o tem kako biti sočutna opora žalujočim. 

Kako biti sočutna opora žalujočim?

Vsi smo se že ali pa se še bomo soočili z izgubo ljubljene osebe. Velikokrat pa smo ljudje v stiski, ko nekdo od bližnjih doživi izgubo in ne vemo kako se na to odzvati. Predsednico Slovenskega društva Hospic Renata Jakob Roban je spregovorila o tem kako biti sočutna opora žalujočim. 

Jon Kanjir

duhovnostsvetovanježalovanjehospicsočutje