19. nedelja med letom

Duhovni nagovor je pripravil upokojeni celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek.

17. nedelja med letom

Duhovni nagovor je pripravil murskosoboški škof msgr. dr. Peter Štumpf.

17. nedelja med letom

Duhovni nagovor je pripravil murskosoboški škof msgr. dr. Peter Štumpf.

Veseli del dne 20. 7.

Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice. Molitev je vodil murskosoboški škof Peter Štumpf.

16. nedelja med letom

Duhovni nagovor je pripravil murskosoboški škof msgr. dr. Peter Štumpf.

15. nedelja med letom

Duhovni nagovor in razmišljanje ob današnjem evangeliju o sejalcu je pripravil murskosoboški škof Peter Štumpf.

Nedelja Slovencev po svetu

Naš sogovornik je bil soboški škof in delegat za Slovence po svetu pri Slovenski škofovski konferenci, dr. Peter Štumpf. Kako naj obeležujemo to nedeljo, kako ta poteka v letošnjem letu, ki ga je zaznamovala epidemija, kako je to vplivalo na delovanje slovenskih izseljenskih duhovnikov, kako vidi pomoč rojakov po svetu Sloveniji ob epidemiji in kaj pričakuje od njih ob sedanji družbeni krizi v Sloveniji?

Nedelja sv. Cirila in Metoda

Duhovni nagovor je pripravil murskosoboški škof Peter Štumpf.

Krizmena maša iz stolnice sv. Janeza Krsnika - Maribor

Mašo so darovali škofje Alojzij Cvikl, Stanko Lipovšek in Peter Štumpf, ob oltarju so se jim pridružili dekani in naddekani škofij Celje, Murska Sobota in nadškofije Maribor, upravitelj celjske škofije Rok Metličar in provincial minoritov Igor Salmič ter nuncij Jean-Marie Joseph Speich, ter upokojena nadškofa Franc Kramberger in Marjan Turnšek. Na orglah je bogoslužje spremljal Luka Hergarek, petje pa je vodil Sebastjan Tišler.

Sv. maša - Velika noč - prenos iz stolnice sv. Nikolaja Murska Sobota

Maševal je domači škof ordinarij gospod Peter Štumpf.

Velikonočna vigilija - prenos iz stolne cerkve škofije Murska Sobota

Maševal je škof ordinarij Peter Štumpf.

Sv. maša na veliki četrtek - prenos iz stolnice sv. Nikolaja Murska Sobota

Maševal je domači škof ordinarij gospod Peter Štumpf.

Škof Peter Štumpf o postu, Tomaževa proslava

V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji steslišali, kako o postu razmišlja murskosoboški škof Peter Štumpf. Med drugim pravi, da po postnem času ne obhajamo samo Kristusovega vstajenja od mrtvih, ampak tudi svoje vstajenje od starega, zamorjenega, ali pa že povsem omrtvelega človeka.

Veseli del

Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice. Molitev je vodil murskosoboški škof Peter Štumpf.

Škofa Jurij Bizjak in Peter Štumpf o zapuščini msgr. Franca Boleta

Bil je prijazen človek, nikoli slabe volje ter vselej pripravljen na pogovor. Takšen msgr. Franc Bole ostaja v spominu koprskega škofa Jurija Bizjaka. Živela sta praktično pod isto streho. Škofa Bizjaka je novica o smrti sobrata v duhovniški službi presenetila. Z revijo Ognjišče je zaznamoval moje otroštvo, kot odgovoren za medije pri Slovenski škofovski konferenci sem se od njega učil. Tako pa se je na smrt enega od novodobnih velikanov domačega katoliškega medijskega prostora odzval murskosoboški škof Peter Štumpf.

Pridiga škofa Petra Štumpfa ob godu lurške Matere Božje na Brezjah ob svetovnem dnevu bolnikov

Spoštovani bratje frančiškani, sobratje duhovniki, dragi preskušani bratje in sestre, dragi romarji.Na vse vas kličem nadangelov pozdrav nebeški Materi Mariji: »Ave«. Bodite pozdravljeni in blagoslovljeni. Bodite tudi ozdravljeni v vseh vaših mislih in tegobah, v boleznih in trpljenju. Tudi danes se v molitvah in daritvi svete maše, v duhovni povezanosti v družino Božjih otrok, iz Lurda prenaša pozdrav »Ave«, tudi sem na Brezje. V Lurdu bolniki, tudi na Brezjah bolniki – ena velikanska nepretrgana veriga povezanosti neštetih trpečih ljudi okoli Marije, ki jo slavijo: Ave, Ave Marija. Ko se je nebeška Mati Marija 11. februarja 1858, v Lurdu sklonila do deklice Bernardke, se je sklonila do vsega človeštva. Prišla je s tolažbo in pomočjo. Stiske in trpljenje na tem svetu nikdar ne pojenjajo in nikoli ne bodo pojenjali. V kakršnem koli obdobju živimo, v pomanjkanju ali v blagostanju, stiske in trpljenja ne moremo odpraviti. To dvoje je namreč zarezano v dušo in telo vsakega človeka. Stiske in trpljenje sta naša nadležna spremljevalca od rojstva do smrti. Človeštvo vlaga ogromna sredstva in napore za odpravo ali pa vsaj za lajšanje teh dveh nadležnih in težavnih spremljevalcev. Ko si znanost nadeja, da napreduje pri iskanju rešitev, se že nakazujejo nove stiske in trpljenje. Vedno znova se namreč pojavljajo v novih oblikah: včasih kolera in španska gripa, danes rak, aids, nove oblike gripe in pljučnice, odporne na do sedaj znane antibiotike…Vsako leto bolj se bojimo zime, ker več ne vemo, kakšno novo bolezensko nadlogo nam bo prinesla. Ob pojavih novih bolezni pa se širijo strahovi, nezaupanja, panika, in kot vedno, tudi finančna špekuliranja. Zaradi takšnega stanja zopet najbolj trpijo tisti, ki se itak že leta in leta borijo z boleznijo ali invalidnostjo. Njihova medicinska obravnava je nemalokrat porinjena v drugi plan ali pa v dolge čakalne vrste. Stiska in trpljenje s seboj vedno prinašata dih smrti. Ta dih je strašen. Grozi pred popolnim uničenjem človeka. Grozna so občutja hladnosti groba in razpadanja. Ta občutja človeka osamijo od življenja in upanja in ga mnogokrat tirajo v popolni obup. Iz tega se poraja želja, da bi čim prej ubežali pred takšnimi občutji. Nekateri zato izberejo smrt po lastni roki ali pa evtanazijo. Za njih je padec v neobstoj lažji kot pa živeti s stisko in trpljenjem. S tako odločitvijo pa hote ali nehote Bogu pokažejo, da se ne strinjajo z njegovim načrtom o njihovem življenju. Vsekakor je bolezensko stanje človeštva nekaj, kar zdaleč presega njegove zmožnosti dojemanja in reševanja iz tega žalostnega stanja. Še vedno ostajamo brez odgovorov na stiske in trpljenje. Teh odgovor namreč v tem življenju nikoli ne bomo dobili. Tudi nam jih Bog ne daje v takšni obliki, da bi jih lahko vsi razumeli. Zato si je Kristus brez obotavljanja na svojo Božjo in človeško naravo naložil svoje trpljenje in trpljenje vseh ljudi. V tem ni samo solidaren z nami, temveč nam pove, kdo je Bog Oče. V srcu Boga Očeta imajo svoje domovališče vse človeške stiske in trpljenje. Zato je med nas poslal svojega Sina, da bi nam to povedal in da bi nam razodel Očetovo bližino najprej v svoji osebni stiski in trpljenju. »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11, 28). Papež Frančišek to Kristusovo povabilo nam vsem postavi v središče svoje letošnje poslanice za letošnji Dan bolnikov. Papež nas opogumlja. V Kristusovih besedah »pridite k meni« vidi obljubo okrepitve in počitka. Kristus nam ponuja svoje usmiljenje in tolažbo, skratka sebe tolažečega. Jezus gleda ranjeno človeškost. Ima oči, ki vidijo, ki opazijo, saj gledajo v globino, ne begajo v ravnodušnosti, ampak se ustavijo in sprejmejo celotnega človeka, vsakega človeka v njegovem zdravstvenem stanju, ne da bi zavrgle kogarkoli, ampak vabijo vsakega, da naj vstopi v njegovo življenje, kjer bo začutil njegovo nežnost. Kristus sam je namreč postal šibek in je izkusil človeško trpljenje ter od svojega Očeta prejel počitek (prim. Poslanica papeža Frančiška za 28. svetovni dan bolnikov, 2020).Kraji Marijinega prikazovanja so vedno tudi kraji počitka in nežnosti. Marija nikoli ne prihaja sama. Vedno pride z Jezusom. Tam, kjer sta Marija in njen Sin Jezus, so prisotna vsa nebesa. Tudi Lurd in Brezje sta zato kraja našega počitka in pomirjenja, ker so tukaj med nami nebesa. V Marijinih cerkvah se namreč učimo, kako biti z Bogom tudi tam, kjer se nebesa ne občutijo. Na vseh krajih človeške stiske in trpljenja je namreč možnost tudi hrepenenje po Bogu. Takšni kraji so recimo tudi bolnišnice. Danes teden smo se poslovili od mojega dragega očeta Jožefa. Bil je dober oče. Rad ga imam. Mnogo svojih dni je na stara leta preživljal v bolnišnici. Tako tudi tri tedne pred smrtjo. Kljub bolezni ni miroval. Svoje sobolnike je vabil, spodbujal in hrabril, naj tudi oni gredo k Jezusu po počitek in obhajajo zakrament sv. spovedi, bolniškega maziljenja ter prejmejo Jezusa pri sv. obhajilu. Pri tem je bil nadvse prepričljiv in mnogi so mu sledili. Še tri tedne pred smrtjo sem mu skoraj vsak dan v sveti hostiji prinašal Jezusa, da ga je krepil. Dejal mi je, da mu Jezus zelo pomaga in ga tolaži. V bolnišnici je postal pravi izvedenec za življenje z Jezusom v stiski in v trpljenju ter končno za umiranje z Jezusom. Nikdar mi ni povedal, da ga je strah smrti, ker ga res ni bilo strah. Vedel je, da v svojem hrepenenju po Jezusu nikdar ne bo razočaran. Prag smrti je prestopil spokojno, z nasmehom na obrazu, ker je dočakal počitek v nebesih. Po očetovi smrti me najbolj tolaži, da ga imam rad. Nikdar ga nisem sramotil, nikdar mu nisem izrekel žaljive besede. Ko sem ga na koncu vprašal, če me ima kaj rad, je tiho dejal: Ja. To je bila njegova zadnja beseda ne tem svetu. Letos 1. oktobra bi skupaj z mojo mamo obhajala 60 – letnico poroke. Takoj po poroki sta takrat za en dan poromala sem na Brezje. Mariji sta priporočila v varstvo njun zakon in družino, ki sta si jo ustanovila. Jezus nas danes po evangeljski besedi opominjs, da nikdar ne smemo očeta in matere prinašati okrog, pa četudi gre za tako svete reči. Na njun račun se ne smemo okoriščati. Tega si niti Bog ne želi zase. Darovi za Boga ne smejo iti na račun očeta in matere, da bi onadva zato trpela škodo ali pomanjkanje (prim. Mr 7, 1-13). Darovi, namenjeni očetu ali materi so namenjeni samemu Bogu. Kdor pozna življenje sv. Bernardke, vidkinje iz Lurda, pozna, v kakšnem odnosu je bila Bernardka do svojih staršev, ki so sicer bili zanjo precej težavni, predvsem oče. Vendar se Bernardka nikdar ni pregrešila proti svojim staršem. Do njih je negovala spoštovanje in ljubezen. V odnosu do staršev se namreč določamo, kdo in kaj smo pred Bogom. Če smo vredni svojih staršev, smo vredni Boga in zato tudi njegovih milostnih darov. O starših se nikdar ne sprašujemo ali so vredni naše ljubezni ali pa je niso vredni. Kakršnikoli so že starši, nam pomenijo Božjo voljo, da smo in da živimo. Od tukaj naprej se potem dogaja vse, kar v našem življenju doživimo – tudi naše dojemanje stiske in trpljenja, kakor tudi soočanje z našimi boleznimi in boleznimi drugih. Starši so namreč tisto svetišče, kjer se Bog razodeva in proslavlja nam in tistim, ki nas poznajo. Čeprav je kralj Salomon zgradil Božji tempelj na zemlji, je vedel, da Boga ni mogoče zaobjeti na enem kraju, v samo enem svetišču. In vseeno je prosil, naj ga Bog sliši v tem templju, ki ga je spominjal na očeta Davida. Prav oče mu je namreč naročil in za to vse tudi pripravil, naj po njegovi smrti sezida Božji tempelj. Bog je Salomonu zato dal silno modrost, da je kot kralj pravilno ravnal (prim. 1 Kr 8, 22-23.27-30). Lurd, Brezje, Fatima, Medžugorje in mnogi drugi kraji Marijine prisotnosti so mnogokrat tudi spomin na naše starše, ki so že pred nami ali pa celo skupaj z nami romali na te kraje. Tako so nas utrjevali v pobožnosti do nebeške Matere Marije. Želim vam in sebi, dragi bolniki, romarji, bratje in sestre, da si danes tukaj na Brezjah nekoliko odpočijemo pri Jezusu in Mariji in s tako tudi nekoliko potolažimo in opogumimo, da gremo naprej, kljub stiskam in trpljenju. Skupaj z nami naj vedno hodita Jezus in Marija, da bi tudi mi nekoč dosegli srečno večnost v nebesih. Msgr. Peter Štumpf, murskosoboški škof

Dan posvečenega življenja

V oddaji ste slišali, kaj je pred dnevom Bogu posvečenega življenja redovnim skupnostim položil na srce apostolski nuncij, kako škof Peter Štumpf gleda na sodobno preganjanje Cerkve in kako salezijanci uresničujejo don Boskov zgled.

Veseli del

Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice. Molitev je vodil murskosoboški škof Peter Štumpf.

Veseli del

Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice. Molitev je vodil murskosoboški škof Peter Štumpf.

21. nedelja med letom

Nagovor je pripravil murskosoboški škof Peter Štumpf.

Rana, ki jo je mogoče ozdraviti

Povzetek pridige škofa Štumpfa na bogoslužju 17. avgusta 2019 ob 100. obletnici priključitve Prekmurja matičnemu narodu.

Slovesna sv. maša iz Beltincev ob obletnici priključitve Prekmurja matičnemu ozemlju

Na obletnico priključitve prekmurskih slovencev matičnemu narodnemu telesu smo iz Beltincev prenašali slovesno sveto mašo, ki jo je vodil ljubljanski nadškof Stanislav Zore, pridigal je murskosoboški škof Peter Štumpf. Slovesnost so s prisotnostjo počastili številni cerkveni in državni dostojanstveniki, med drugimi sta zbrane nagovorila kardinal Franc Rode in predsednik republike Slovenije Borut Pahor. Z glasbo pri sveti maši sodelovali združeni pevski zbori župnij Beltinci, Bogojina, Lendava, Ljutomer, Pertoča in orkester glasbene šole Beltinci. Orkestru je dirigiral Matej Zavec, združene zbore pa je vodil Mitja Medved. Za zvok prireditve in prenosa je poskrbel Vinko Lukač.

100-letnica združitve Prekmurja z matičnim narodom, Beltinci - Pridiga škofa Petra Štumpfa

V soboto, 17. avgusta 2019, je v Beltincih potekala sveta maša ob 100-letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, ki jo je ob somaševanju škofov in duhovnikov daroval ljubljanski nadškof metropolit in predsednik Slovenske škofovske konference msgr. Stanislav Zore.Svete maše se je udeležilo preko šest tisoč vernikov, somaševalo pa je okrog 110 duhovnikov skupaj s slovenskimi škofi in škofi iz sosednjih držav. Zbrane vernike je v pridigi nagovoril soboški škof msgr. dr. Peter Štumpf. Ob koncu sv. maše so zbrane kratko pozdravili tudi kardinal dr. Franc Rode, škof Evangeličanske Cerkve Geza Filo in predsednik Republike Slovenije g. Borut Pahor. Združene pevske zbore in orkester Glasbene šole Beltinci je vodil Matej Zavec, za orglami pa je bil Mitja Medved.Škofija Murska Sobota je od januarja 2019 z nagovori vsako drugo nedeljo v mesecu, s šmarnicami in na druge načine obhajala 100-letnico združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Dogajanje je doseglo vrhunec s slovesno sveto mašo, ki so jo obhajali v soboto, 17. avgusta 2019 ob 17.00 v Beltincih.Škof dr. Peter Štumpf je v pridigi spomnil na prekmurske in prleške duhovnike, ki so »s svojim delom ljudi spodbujali k poglabljanju vere, ljubezni do maternega jezika, Slovence pa k združitvi z matičnim narodom.« Spomnil je tudi na bolečino razdeljenosti in ob zgledu duhovnikov, voditeljev prekmurskega ljudstva, pokazal pot naprej. »Ti narodni velikani še zmeraj zgovorno pričujejo, kakšni morajo biti narodni voditelji. Da je voditelj lahko z ljudmi, mora imeti ljudi rad – tako zelo rad, da mu ni žal celo umreti zanje.« In potem je pokazal na svetle vzore. »Da je rano razdeljenosti vedno mogoče ozdraviti in jo celo napraviti za vogelni kamen svetosti, nam zgovorno pričujeta tudi Božja služabnika, nekdanji polanski župnik in mučenec Danijel Halas ter nekdanji odranski župnik Alojzij Kozar st. in mnogi, ki smo jih poznali kot pričevalce vere, branilce življenja ter graditelje mostov edinosti v Cerkvi in narodu.«Na slovesnosti so izrekli zahvalo Bogu za sto let povezanosti prekmurskih Slovencev z matičnim narodom in izpovedali prošnjo, da bi katoliška vera še naprej živela med ljudmi v tem razburkanem prostoru srednje Evrope in bi vsak zmogel ostati to, kar je: Slovenec še naprej Slovenec, Madžar še naprej Madžar, Hrvat še naprej Hrvat. Kot znamenje povezanosti so se med bogoslužjem slišale tudi besede v madžarskem, hrvaškem in romskem jeziku.Pri sveti maši in v programu pred njo so sodelovali člani različnih skupin: cerkveni pevski zbori, pritrkovalci, ministranti, člani cehovskih društev, člani prostovoljnih gasilskih društev, lovskih društev, čebelarskih društev, folklornih skupin. Slovesne sv. maše so se udeležili tudi predstavniki pravoslavne evangeličanske in binkoštne Cerkve. Navzoč je bil tudi predsednik Republike Slovenije in zastopniki različnih državnih ustanov ter drugi visoki gostje.Soboški škof dr. Peter Štumpf je ob sklepu svete maše v znak hvaležnosti izročil spominska darila škofom sosednjih škofij, ki so v preteklosti skrbele za ohranjanje katoliške vere med prekmurskimi Slovenci ter drugim uglednim gostom.Člani ŽPS iz župnij soboške škofije so po sv. maši pripravili pogostitev za vse sodelujoče.

20. nedelja med letom

Nagovor je pripravil murskosoboški škof Peter Štumpf.

Praznik Marijino vnebovzetje

19. nedelja med letom

Za 19. nedeljo med letom je duhovni nagovor pripravil murskosoboški škof Peter Štumpf.

18. nedelja med letom

Za 18. nedeljo med letom je duhovni nagovor pripravil murskosoboški škof Peter Štumpf.

Maša za domovino - stolnica Ljubljana

Maševanje je vodil nadškof Stanislav Zore ob prostnosti drugih škofov, duhovnikov in visokih gostov. Pridigal je murskosoboški škof Peter Štumpf.Sodeloval je zbor slovenske filharmonije pod vodstvom Gregorja Klančiča.

Velikonočno voščilo - murskosoboški škof Peter Štumpf

Krizmena maša iz Murske Sobote

Na veliki četrtek dopoldne smo iz murskosoboške stolnice prenašali krizmeno mašo, ki jo je ob somaševanju duhovnikov vodil murskosoboški škof Peter Štumpf.

Veseli del

Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice. Molitev je vodil murskosoboški škof Peter Štumpf.

Veseli del

Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice. Molitev je vodil murskosoboški škof Peter Štumpf.

Škof Štumpf: Letošnje volitve so poglobile razdeljenost naroda

Murskosoboški škof Peter Štumpf ocenjuje, da je preteklo leto najbolj zaznamoval obisk slovenskih škofov ad limina v Vatikanu, v škofiji, ki jo vodi, pa napredek v postopku za beatifikacijo božjega služabnika Danijela Halasa. Iztekajočega leta pa se bo spominjal tudi po lokalnih in državnozborskih volitvah, ki so poglobile delitev slovenskega naroda.

Božične poslanice

V oddaji na božični praznik smo slišali, kaj so v božičnih poslanicah izrekli naši škofje: ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl, novomeški škof Andrej Glavan, koprski škof Jurij Bizjak, murskosoboški škof Peter Štumpf in upravitelj škofije Celje Rok Metličar. Slišali ste tudi poudarke iz svetih maš za domovino, ki sta bili v petek v ljubljanski stolnici in v soboto v novomeški stolnici.

Veseli del

Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice. Molitev je vodil murskosoboški škof Peter Štumpf.

Balantičev večer v Kamniku - knjiga Iva Brica v Dornberku - Nekatere razstave jaslic v Sloveniji

Kud Kdo in Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik vabita jutri v petek, 14. decembra 2018 ob 18. uri, na Balantičev večer, na katerem bodo slovesno prevzeli doprsni kip pesnika Franceta Balantiča, delo akad. kiparja Draga Tršarja, ki ga knjižnici podarja prof. France Pibernik. Večer je posvečen 75. obletnici pesnikove smrti. Pogovor s prof. Pibernikom bo vodil Tone Ftičar, Balantičeve pesmi pa bomo recitirali Brane Senegačnik, Jože Bartolj in Sergej Valijev, člani Kulturno umetniškega društva KDO.Župnija Dornberk vabi na predstavitev nove knjige Ivo Bric: VOJAŠKI DNEVNIK 1915–1919. Predstavitev knjige, ki bo jutri v petek ob 19.30 v avli OŠ Dornberk bo vodil dr. Jože Možina. Ta se bo pogovarjal z urednikom in piscem spremne študije prof. Petrom Černicem in dr. Renatom Podbersičem. Že ura pred tem bo v tamkajšnji župnijski cerkvi sv. Danijela sv. maša za pokojnega Iva Brica.Pred božičem marsikje po Sloveniji že postavljajo razstave jaslic. Teh že več let ne najdemo samo v muzejih in drugih notranjih prostorih, ampak tudi na prostem. Več o tem pa Petra Stopar:prispevek petra_stopar 3.20Društvo za ohranjanje dediščine iz Gradeža pri Turjaku bo že 11. leto zapored pripravilo največjo razstavo jaslic v Sloveniji, ki bo razprostrta med skrite kotičke Gradeža. »Pod kozolci, v starih hlevih, koritih, sušilnici, starih zapuščenih hišah. Koliko jih bo letos, ne vemo točno. Lani jih je bilo skoraj 270, velikih od enega centimetra do dveh metrov,« pravi predsednik društva Marko Šavli in dodaja, da so jaslice iz najrazličnejšega materiala, posebnost razstave pa je, da oživlja jaslice iz podstrešja. Tako si bodo med drugim obiskovalci lahko ogledali približno 250 let stare jaslice pokojne jasličarke iz Pirnič Brigite Juvan. Otvoritev bo v nedeljo, 16. decembra, ob 17.30 uri s krajšim koncertom, možen pa bo tudi ogled razstave ob spremljavi vodnikov.V Šmarju – Sap pa bodo v soboto, 15. decembra, ob 16. uri odprli razstavo jaslic, ki prihajajo z različnih koncev sveta. Zbirateljica in pobudnica razstave je Meta Zoran, ki sporoča: »Razstava bo v Turnčku poleg farne cerkve. Odprta bo do 6. januarja vsako nedeljo dopoldne in po kosilu ter vsako soboto od 14. do 17. ure. Po dogovoru lahko tudi katerikoli drug dan ali uro, le da naj nam to prej sporočijo na elektronski naslov našega turističnega društva Šmarje – Sap.«Na LUŠTni domačiji v Renkovci so postavili t. i. LUŠTne jaslice, saj so njihov glavni sestavni del paradižniki in drugi sadovi zemlje. Jaslice sta skupaj blagoslovila škofa katoliške in evangeličanske Cerkve Peter Štumpf in Geza Filo. »Ta ekumenski blagoslov je zopet eno od tistih znamenj, ki govori, da v prekmurju znamo kristjani obeh Cerkva v določenih pomembnih trenutkih našega praznovanja in življenja stopiti skupaj in skupaj moliti ter deliti blagoslov drug drugemu,« je povedal škof Štumpf.

45-letnica slo. cerkve v Sydneyju, romanje v Kevelaer, obletnica ZSMŽ

Rojaki iz Porurja v Nemčiji so 60-ič poromali v Kevelaer - z njimi je bil škof Peter Štumpf; v Sydneyju so z nadškofom Stanislavom Zoretom praznovali 45-letnico slovenske cerkve sv. Rafaela; v Argentini je bila 52. obletnica Zveze slovenskih mater in žena ZSMŽ, USZS je objavil razpisa za sofinanciranje zamejcev in izseljencev; na Primorskem bodo potekali 18. Koroški kulturni dnevi.

Veseli del

Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice. Molitev je vodil murskosoboški škof Peter Štumpf.

Pridiga škofa Petra Štumpda policistom v Srednji vasi

Ob prazniku nadangela Mihaela, zavetnika Policije, je bila v župnijski cerkvi svetega Martina v Srednji vasi v Bohinju že 14. zapored sveta maša za policiste. Slovesno somaševanje ob prisotnosti policijskega vikarja Igorja Jereba, vojaškega vikarja Mateja Jakopiča in župnika Martina Goloba je vodil murskosoboški škof Peter Štumpf. Ta je v pridigi spomnil, da morajo policisti v svoji vesti prepoznati ali so sposobni izpolnjevati svoje dolžnosti in tudi pravice.

24. nedelja med letom

pridiga murskosoboški škof Peter Štumpf