Srečanja

VEČ ...|20. 4. 2021
Vloga očetov, gosta Gregor Čušin in Aleš Čerin

Oče v nežnosti, oče v poslušnosti, oče ustvarjalnega poguma. To je nekaj točk, ki jih papež izpostavlja v pismu ob letu sv. Jožefa. O njih sta razmišljala Gregor Čušin in Aleš Čerin.

Vloga očetov, gosta Gregor Čušin in Aleš Čerin

Oče v nežnosti, oče v poslušnosti, oče ustvarjalnega poguma. To je nekaj točk, ki jih papež izpostavlja v pismu ob letu sv. Jožefa. O njih sta razmišljala Gregor Čušin in Aleš Čerin.

družbaduhovnostvzgojaodnosi

Srečanja

Vloga očetov, gosta Gregor Čušin in Aleš Čerin

Oče v nežnosti, oče v poslušnosti, oče ustvarjalnega poguma. To je nekaj točk, ki jih papež izpostavlja v pismu ob letu sv. Jožefa. O njih sta razmišljala Gregor Čušin in Aleš Čerin.

VEČ ...|20. 4. 2021
Vloga očetov, gosta Gregor Čušin in Aleš Čerin

Oče v nežnosti, oče v poslušnosti, oče ustvarjalnega poguma. To je nekaj točk, ki jih papež izpostavlja v pismu ob letu sv. Jožefa. O njih sta razmišljala Gregor Čušin in Aleš Čerin.

Marta Jerebič

družbaduhovnostvzgojaodnosi

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|18. 4. 2021
Pogovor z Antonom Štrukljem

94. rojstni dan Benedikta XVI., nemška sinodalna pot in smrt švicarskega teologa Hansa Künga so bile teme, o katerih smo govorili s teologom, prof. dr. Antonom Štrukljem. 

Pogovor z Antonom Štrukljem

94. rojstni dan Benedikta XVI., nemška sinodalna pot in smrt švicarskega teologa Hansa Künga so bile teme, o katerih smo govorili s teologom, prof. dr. Antonom Štrukljem. 

cerkevinfoduhovnost

Iz življenja vesoljne Cerkve

Pogovor z Antonom Štrukljem

94. rojstni dan Benedikta XVI., nemška sinodalna pot in smrt švicarskega teologa Hansa Künga so bile teme, o katerih smo govorili s teologom, prof. dr. Antonom Štrukljem. 

VEČ ...|18. 4. 2021
Pogovor z Antonom Štrukljem

94. rojstni dan Benedikta XVI., nemška sinodalna pot in smrt švicarskega teologa Hansa Künga so bile teme, o katerih smo govorili s teologom, prof. dr. Antonom Štrukljem. 

Marta Jerebič

cerkevinfoduhovnost

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|4. 4. 2021
Vatikan in Sveta dežela

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste slišali, kakšno je velikonočno vzdušje v Vatikanu in Sveti deželi ter kako so veliko noč praznovali v času prve Cerkve. O tem smo se pogovarjali s frančiškanskim bratom Janom Dominikom Bogatajem. 

Vatikan in Sveta dežela

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste slišali, kakšno je velikonočno vzdušje v Vatikanu in Sveti deželi ter kako so veliko noč praznovali v času prve Cerkve. O tem smo se pogovarjali s frančiškanskim bratom Janom Dominikom Bogatajem. 

duhovnostpapežpogovor

Iz življenja vesoljne Cerkve

Vatikan in Sveta dežela

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste slišali, kakšno je velikonočno vzdušje v Vatikanu in Sveti deželi ter kako so veliko noč praznovali v času prve Cerkve. O tem smo se pogovarjali s frančiškanskim bratom Janom Dominikom Bogatajem. 

VEČ ...|4. 4. 2021
Vatikan in Sveta dežela

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste slišali, kakšno je velikonočno vzdušje v Vatikanu in Sveti deželi ter kako so veliko noč praznovali v času prve Cerkve. O tem smo se pogovarjali s frančiškanskim bratom Janom Dominikom Bogatajem. 

Marta Jerebič

duhovnostpapežpogovor

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|21. 3. 2021
Začetek Leta družine

Na praznik sv. Jožefa smo začeli leto družine. V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve so o tem govorili duhovnik Rafko Klemenčič, Marjeta Bec iz društva Družina in življenje ter Luka Mavrič z Urada za družino.

Začetek Leta družine

Na praznik sv. Jožefa smo začeli leto družine. V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve so o tem govorili duhovnik Rafko Klemenčič, Marjeta Bec iz društva Družina in življenje ter Luka Mavrič z Urada za družino.

papežduhovnostpogovor

Iz življenja vesoljne Cerkve

Začetek Leta družine

Na praznik sv. Jožefa smo začeli leto družine. V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve so o tem govorili duhovnik Rafko Klemenčič, Marjeta Bec iz društva Družina in življenje ter Luka Mavrič z Urada za družino.

VEČ ...|21. 3. 2021
Začetek Leta družine

Na praznik sv. Jožefa smo začeli leto družine. V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve so o tem govorili duhovnik Rafko Klemenčič, Marjeta Bec iz društva Družina in življenje ter Luka Mavrič z Urada za družino.

Marta Jerebič

papežduhovnostpogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|3. 3. 2021
Zakon o enakosti v ZDA

Spodnji dom ameriškega kongresa je 25. februarja sprejel zakon o enakosti. Gre za obsežne spremembe zakona o državljanskih pravicah iz leta 1964, ki je med drugim prepovedal rasno diskriminacijo v javnih prostorih, pri zaposlovanju, v izobraževanju, zveznem financiranju, zaposlovanju in sodnem sistemu. Če bo novo dopolnilo potrjeno tudi v senatu, bo zakon prepovedoval diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti ali spolne identitete. Ameriški škofje opozarjajo, da to diskriminira vernike in ogroža nerojeno življenje. O tem, kaj prinaša zakon o enakosti, smo se pogovarjali z moralnim teologom Gabrielom Kavčičem.

Zakon o enakosti v ZDA

Spodnji dom ameriškega kongresa je 25. februarja sprejel zakon o enakosti. Gre za obsežne spremembe zakona o državljanskih pravicah iz leta 1964, ki je med drugim prepovedal rasno diskriminacijo v javnih prostorih, pri zaposlovanju, v izobraževanju, zveznem financiranju, zaposlovanju in sodnem sistemu. Če bo novo dopolnilo potrjeno tudi v senatu, bo zakon prepovedoval diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti ali spolne identitete. Ameriški škofje opozarjajo, da to diskriminira vernike in ogroža nerojeno življenje. O tem, kaj prinaša zakon o enakosti, smo se pogovarjali z moralnim teologom Gabrielom Kavčičem.

politikaZDAteorija spola

Informativni prispevki

Zakon o enakosti v ZDA

Spodnji dom ameriškega kongresa je 25. februarja sprejel zakon o enakosti. Gre za obsežne spremembe zakona o državljanskih pravicah iz leta 1964, ki je med drugim prepovedal rasno diskriminacijo v javnih prostorih, pri zaposlovanju, v izobraževanju, zveznem financiranju, zaposlovanju in sodnem sistemu. Če bo novo dopolnilo potrjeno tudi v senatu, bo zakon prepovedoval diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti ali spolne identitete. Ameriški škofje opozarjajo, da to diskriminira vernike in ogroža nerojeno življenje. O tem, kaj prinaša zakon o enakosti, smo se pogovarjali z moralnim teologom Gabrielom Kavčičem.

VEČ ...|3. 3. 2021
Zakon o enakosti v ZDA

Spodnji dom ameriškega kongresa je 25. februarja sprejel zakon o enakosti. Gre za obsežne spremembe zakona o državljanskih pravicah iz leta 1964, ki je med drugim prepovedal rasno diskriminacijo v javnih prostorih, pri zaposlovanju, v izobraževanju, zveznem financiranju, zaposlovanju in sodnem sistemu. Če bo novo dopolnilo potrjeno tudi v senatu, bo zakon prepovedoval diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti ali spolne identitete. Ameriški škofje opozarjajo, da to diskriminira vernike in ogroža nerojeno življenje. O tem, kaj prinaša zakon o enakosti, smo se pogovarjali z moralnim teologom Gabrielom Kavčičem.

Marta Jerebič

politikaZDAteorija spola

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|21. 2. 2021
Novi patriarha Srbske pravoslavne Cerkve Porfirija Perića in 90-letnica Radia Vatikan

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo obeležili 90-letnico Radia Vatikan. Predstavili pa smo tudi novega patriarha Srbske pravoslavne Cerkve Porfirija Perića, ki je nasledil patriarha Ireneja. 

Novi patriarha Srbske pravoslavne Cerkve Porfirija Perića in 90-letnica Radia Vatikan

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo obeležili 90-letnico Radia Vatikan. Predstavili pa smo tudi novega patriarha Srbske pravoslavne Cerkve Porfirija Perića, ki je nasledil patriarha Ireneja. 

družbaduhovnostpapežpogovor

Iz življenja vesoljne Cerkve

Novi patriarha Srbske pravoslavne Cerkve Porfirija Perića in 90-letnica Radia Vatikan

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo obeležili 90-letnico Radia Vatikan. Predstavili pa smo tudi novega patriarha Srbske pravoslavne Cerkve Porfirija Perića, ki je nasledil patriarha Ireneja. 

VEČ ...|21. 2. 2021
Novi patriarha Srbske pravoslavne Cerkve Porfirija Perića in 90-letnica Radia Vatikan

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo obeležili 90-letnico Radia Vatikan. Predstavili pa smo tudi novega patriarha Srbske pravoslavne Cerkve Porfirija Perića, ki je nasledil patriarha Ireneja. 

Marta JerebičRobert Božič

družbaduhovnostpapežpogovor

Srečanja

VEČ ...|16. 2. 2021
Etičnost cepiv in moralna odgovornost cepljenja

Ali smo se moralno dolžni cepiti proti covidu-19? Kaj pomeni, da je pri cepljenju z etično spornimi cepivi sodelovanje s splavom oddaljeno? Zakaj do razprave v javnosti prihaja šele zdaj, ko pa smo s cepivi, pridobljeni na sporen način, cepljeni pravzaprav skoraj vsi, npr. proti rdečkam, ošpicam? Na vprašanja sta odgovarjala Anja Kastelic, farmacevtka, ki sicer tega poklica zaradi ugovora vesti ne opravlja več, in moralni teolog dr. Roman Globokar.

Etičnost cepiv in moralna odgovornost cepljenja

Ali smo se moralno dolžni cepiti proti covidu-19? Kaj pomeni, da je pri cepljenju z etično spornimi cepivi sodelovanje s splavom oddaljeno? Zakaj do razprave v javnosti prihaja šele zdaj, ko pa smo s cepivi, pridobljeni na sporen način, cepljeni pravzaprav skoraj vsi, npr. proti rdečkam, ošpicam? Na vprašanja sta odgovarjala Anja Kastelic, farmacevtka, ki sicer tega poklica zaradi ugovora vesti ne opravlja več, in moralni teolog dr. Roman Globokar.

pogovordružbazdravstvokoronavirus

Srečanja

Etičnost cepiv in moralna odgovornost cepljenja

Ali smo se moralno dolžni cepiti proti covidu-19? Kaj pomeni, da je pri cepljenju z etično spornimi cepivi sodelovanje s splavom oddaljeno? Zakaj do razprave v javnosti prihaja šele zdaj, ko pa smo s cepivi, pridobljeni na sporen način, cepljeni pravzaprav skoraj vsi, npr. proti rdečkam, ošpicam? Na vprašanja sta odgovarjala Anja Kastelic, farmacevtka, ki sicer tega poklica zaradi ugovora vesti ne opravlja več, in moralni teolog dr. Roman Globokar.

VEČ ...|16. 2. 2021
Etičnost cepiv in moralna odgovornost cepljenja

Ali smo se moralno dolžni cepiti proti covidu-19? Kaj pomeni, da je pri cepljenju z etično spornimi cepivi sodelovanje s splavom oddaljeno? Zakaj do razprave v javnosti prihaja šele zdaj, ko pa smo s cepivi, pridobljeni na sporen način, cepljeni pravzaprav skoraj vsi, npr. proti rdečkam, ošpicam? Na vprašanja sta odgovarjala Anja Kastelic, farmacevtka, ki sicer tega poklica zaradi ugovora vesti ne opravlja več, in moralni teolog dr. Roman Globokar.

Marta Jerebič

pogovordružbazdravstvokoronavirus

Informativni prispevki

VEČ ...|12. 2. 2021
90 let Radia Vatikan

Radijska postaja, ki jo je po naročilu papeža Pija XI. zasnoval in postavil Guglielmo Marconi, praznuje 90 let. Danes Radio Vatikan govori več kot 40 jezikov. Na okrogli jubilej pa je začel tudi z internetnim radiem. O tem smo se pogovarjali z urednikom slovenskega programa p. Ivanom Hercegom. 

90 let Radia Vatikan

Radijska postaja, ki jo je po naročilu papeža Pija XI. zasnoval in postavil Guglielmo Marconi, praznuje 90 let. Danes Radio Vatikan govori več kot 40 jezikov. Na okrogli jubilej pa je začel tudi z internetnim radiem. O tem smo se pogovarjali z urednikom slovenskega programa p. Ivanom Hercegom. 

pogovorRadio Vatikan90 letpapež

Informativni prispevki

90 let Radia Vatikan

Radijska postaja, ki jo je po naročilu papeža Pija XI. zasnoval in postavil Guglielmo Marconi, praznuje 90 let. Danes Radio Vatikan govori več kot 40 jezikov. Na okrogli jubilej pa je začel tudi z internetnim radiem. O tem smo se pogovarjali z urednikom slovenskega programa p. Ivanom Hercegom. 

VEČ ...|12. 2. 2021
90 let Radia Vatikan

Radijska postaja, ki jo je po naročilu papeža Pija XI. zasnoval in postavil Guglielmo Marconi, praznuje 90 let. Danes Radio Vatikan govori več kot 40 jezikov. Na okrogli jubilej pa je začel tudi z internetnim radiem. O tem smo se pogovarjali z urednikom slovenskega programa p. Ivanom Hercegom. 

Marta Jerebič

pogovorRadio Vatikan90 letpapež

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|7. 2. 2021
Škofovsko posvečenje p. Martina Kmetca, zakoni o evtanaziji, svetovni dan starih staršev, 40. obletnica prikazovanj v Medžugorju

Slišali smo prispevek o škofovskem posvečenju nadškofa v turškem Izmirju, p. Martina Kmetca. Moralni teolog Gabriel Kavčič je razmišljal o tem, zakaj evropske države ravno v covidnem času sprejemajo zakone o evtanaziji. Govorili pa smo tudi o papeževi razglasitvi 4. nedelje v juliju za svetovni dan starih staršev in festivalu, ki je v Medžugorju potekal ob 40. obletnici prvih Marijinih prikazovanj. 

Škofovsko posvečenje p. Martina Kmetca, zakoni o evtanaziji, svetovni dan starih staršev, 40. obletnica prikazovanj v Medžugorju

Slišali smo prispevek o škofovskem posvečenju nadškofa v turškem Izmirju, p. Martina Kmetca. Moralni teolog Gabriel Kavčič je razmišljal o tem, zakaj evropske države ravno v covidnem času sprejemajo zakone o evtanaziji. Govorili pa smo tudi o papeževi razglasitvi 4. nedelje v juliju za svetovni dan starih staršev in festivalu, ki je v Medžugorju potekal ob 40. obletnici prvih Marijinih prikazovanj. 

cerkevsvetevtanazijamedžugorje

Iz življenja vesoljne Cerkve

Škofovsko posvečenje p. Martina Kmetca, zakoni o evtanaziji, svetovni dan starih staršev, 40. obletnica prikazovanj v Medžugorju

Slišali smo prispevek o škofovskem posvečenju nadškofa v turškem Izmirju, p. Martina Kmetca. Moralni teolog Gabriel Kavčič je razmišljal o tem, zakaj evropske države ravno v covidnem času sprejemajo zakone o evtanaziji. Govorili pa smo tudi o papeževi razglasitvi 4. nedelje v juliju za svetovni dan starih staršev in festivalu, ki je v Medžugorju potekal ob 40. obletnici prvih Marijinih prikazovanj. 

VEČ ...|7. 2. 2021
Škofovsko posvečenje p. Martina Kmetca, zakoni o evtanaziji, svetovni dan starih staršev, 40. obletnica prikazovanj v Medžugorju

Slišali smo prispevek o škofovskem posvečenju nadškofa v turškem Izmirju, p. Martina Kmetca. Moralni teolog Gabriel Kavčič je razmišljal o tem, zakaj evropske države ravno v covidnem času sprejemajo zakone o evtanaziji. Govorili pa smo tudi o papeževi razglasitvi 4. nedelje v juliju za svetovni dan starih staršev in festivalu, ki je v Medžugorju potekal ob 40. obletnici prvih Marijinih prikazovanj. 

Marta Jerebič

cerkevsvetevtanazijamedžugorje

Informativni prispevki

VEČ ...|29. 1. 2021
Jesen življenja na podeželju - Franc Bogovič

Covidna kriza je pokazala, da so domovi za starejše zelo ranjljivi. Zato so zelo pomembni projekti, ki starostnikom omogočajo, da lahko čim dlje ostanejo v svojem domačem okolju. Evropski poslanec in podpresednik SLS Franc Bogovič je ob tem opozoril na staranje prebivalstva v Sloveniji in Evropi.

Demografske spremembe
Wilfried Martens Center za evropske študije je think tank Evropske ljudske stranke, v katerem so združeni različni inštituti iz celotne Evrope, med njimi tudi Inštitut dr. Antona Korošca. Ta je v sodelovanju z omenjenim centrom lani v Ankaranu pripravil okroglo mizo o demografskih spremembah v Sloveniji in Evropi. 
Zbornik
Prispevki udeležencev bodo kmalu izšli v tiskani obliki. Zbornik bodo javnosti predstavili 22. februarja 2021. Pri njegovem nastajanju so sodelovali Franc Bogovič, Boštjan Furlan, M.Sc. Monika Kirbiš Rojs, Anja Fortuna, Primož Jelševar, Sandra Pasarić, Marko Vidrih, Marjan Podobnik in prof. Dr Andrej Umek.

Franc Bogovič se je v prispevku lotil problema upadanja števila rojstev in staranja prebivalstva. V pogovoru za Radio Ognjišče je opozoril, da je rodnost v Evropi 1,6 otroka na žensko, kar je bistveno manj kot je potrebno za naravno obnovo generacij. Francija, Irska, Danska, Švedska imajo sicer nekoliko višjo rodnost, ostale mediteranske države - Grčija, Ciper, Italija, Španija in Malta – pa so države z najnižjo rodnostjo. Slovenija je nekje v evropskem povrečju. Bogovič je ob tem opozoril, da je Evropa že danes najstarejša celina, posledično se pojavlja pomanjkanje delovne sile, prihaja do migracij znotraj EU, zlasti iz manj razvitih območij v bolj razvite. Zaznati je tudi trend selitev iz podeželja v mesta. Tako nastaja vrsta težav na socialnem, zdravstvenem in pokojninskem področju, pojavlja se vprašanje urbanizma in podeželja.

Projekt Pametnih vasi
Franc Bogovič na te težave že več let opozarja v sklopu projekta Pametnih vasi, prek katerega iščejo rešitve, da bo podeželje ostalo poseljeno. Gre za gradnjo osnovne infrastrukture, pokritost s širokopasovnimi povezavami, kar se je pokazalo ključno v času koronakrize, kratke verige v kmetijstvu, nove tehnologije in digitalizacija v kmetijstvu, energetski izzivi, vse s ciljem, kako ustvariti nova delovna mesta.

Projekt Pametnih srebrnih vasi
Na drugi strani gre za dvig kakovosti življenja na podeželju. V ta sklop sodi vprašanje dolgotrajne oskrbe. Projekt se imenuje Pametne srebrne vasi. Franc Bogovič ga spodbuja v Krškem, kjer je bil 13 let župan, sicer pa projekt izvaja še nekaj drugih občin v Sloveniji. »Koncept dolgotrajne oskrbe izhaja iz zelo kakovostne pomoči na domu, ki dopolnjuje oskrbo v domovih za ostarele. Cilj vseh ostalih ukrepov pa je, da bi bila pot v dom za ostarele čim bolj odložena, torej, da bi ljudje lahko čim dlje časa ostajali doma,« pravi Bogovič.

Pomoč na domu je ukrep, ki se izvaja že dobro desetletje. »Nadgradili smo ga s projektom Most. To je evropski projekt, kjer je bilo zadnji dve leti starostnikom omogočeno, da so jih na domu obiskovali tudi zdravstveni tehniki, fizioterapevti, kineziologi, delovni terapevt, ki so ljudi po poškodbah dobesedno postavljali na noge ali ko so oslabeli in jim omogočili življenje v domačem kraju,« je še pojasnil Bogovič in dodal, da v Krškem s projektom Mosta nadaljujejo kljub temu, da se je financiranje iz evropskih sredstev izteklo. V načrtu je pametna srebrna vas na Senovem, kjer bi  omogočili kakovostno bivanje za starostnike, ki bi imeli na enem mestu vse, kar rabijo v jeseni življenja. Hkrati bi vzpostavili center za usposabljanje svojcev za oskrbo na domu. Računajo, da bo del teh storitev pokrit iz evropskih sredstev in prek zakona o dolgotrajni oskrbi.

Jesen življenja na podeželju - Franc Bogovič

Covidna kriza je pokazala, da so domovi za starejše zelo ranjljivi. Zato so zelo pomembni projekti, ki starostnikom omogočajo, da lahko čim dlje ostanejo v svojem domačem okolju. Evropski poslanec in podpresednik SLS Franc Bogovič je ob tem opozoril na staranje prebivalstva v Sloveniji in Evropi.

Demografske spremembe
Wilfried Martens Center za evropske študije je think tank Evropske ljudske stranke, v katerem so združeni različni inštituti iz celotne Evrope, med njimi tudi Inštitut dr. Antona Korošca. Ta je v sodelovanju z omenjenim centrom lani v Ankaranu pripravil okroglo mizo o demografskih spremembah v Sloveniji in Evropi. 
Zbornik
Prispevki udeležencev bodo kmalu izšli v tiskani obliki. Zbornik bodo javnosti predstavili 22. februarja 2021. Pri njegovem nastajanju so sodelovali Franc Bogovič, Boštjan Furlan, M.Sc. Monika Kirbiš Rojs, Anja Fortuna, Primož Jelševar, Sandra Pasarić, Marko Vidrih, Marjan Podobnik in prof. Dr Andrej Umek.

Franc Bogovič se je v prispevku lotil problema upadanja števila rojstev in staranja prebivalstva. V pogovoru za Radio Ognjišče je opozoril, da je rodnost v Evropi 1,6 otroka na žensko, kar je bistveno manj kot je potrebno za naravno obnovo generacij. Francija, Irska, Danska, Švedska imajo sicer nekoliko višjo rodnost, ostale mediteranske države - Grčija, Ciper, Italija, Španija in Malta – pa so države z najnižjo rodnostjo. Slovenija je nekje v evropskem povrečju. Bogovič je ob tem opozoril, da je Evropa že danes najstarejša celina, posledično se pojavlja pomanjkanje delovne sile, prihaja do migracij znotraj EU, zlasti iz manj razvitih območij v bolj razvite. Zaznati je tudi trend selitev iz podeželja v mesta. Tako nastaja vrsta težav na socialnem, zdravstvenem in pokojninskem področju, pojavlja se vprašanje urbanizma in podeželja.

Projekt Pametnih vasi
Franc Bogovič na te težave že več let opozarja v sklopu projekta Pametnih vasi, prek katerega iščejo rešitve, da bo podeželje ostalo poseljeno. Gre za gradnjo osnovne infrastrukture, pokritost s širokopasovnimi povezavami, kar se je pokazalo ključno v času koronakrize, kratke verige v kmetijstvu, nove tehnologije in digitalizacija v kmetijstvu, energetski izzivi, vse s ciljem, kako ustvariti nova delovna mesta.

Projekt Pametnih srebrnih vasi
Na drugi strani gre za dvig kakovosti življenja na podeželju. V ta sklop sodi vprašanje dolgotrajne oskrbe. Projekt se imenuje Pametne srebrne vasi. Franc Bogovič ga spodbuja v Krškem, kjer je bil 13 let župan, sicer pa projekt izvaja še nekaj drugih občin v Sloveniji. »Koncept dolgotrajne oskrbe izhaja iz zelo kakovostne pomoči na domu, ki dopolnjuje oskrbo v domovih za ostarele. Cilj vseh ostalih ukrepov pa je, da bi bila pot v dom za ostarele čim bolj odložena, torej, da bi ljudje lahko čim dlje časa ostajali doma,« pravi Bogovič.

Pomoč na domu je ukrep, ki se izvaja že dobro desetletje. »Nadgradili smo ga s projektom Most. To je evropski projekt, kjer je bilo zadnji dve leti starostnikom omogočeno, da so jih na domu obiskovali tudi zdravstveni tehniki, fizioterapevti, kineziologi, delovni terapevt, ki so ljudi po poškodbah dobesedno postavljali na noge ali ko so oslabeli in jim omogočili življenje v domačem kraju,« je še pojasnil Bogovič in dodal, da v Krškem s projektom Mosta nadaljujejo kljub temu, da se je financiranje iz evropskih sredstev izteklo. V načrtu je pametna srebrna vas na Senovem, kjer bi  omogočili kakovostno bivanje za starostnike, ki bi imeli na enem mestu vse, kar rabijo v jeseni življenja. Hkrati bi vzpostavili center za usposabljanje svojcev za oskrbo na domu. Računajo, da bo del teh storitev pokrit iz evropskih sredstev in prek zakona o dolgotrajni oskrbi.

družbapogovorpolitikapodeželjepametne vasi

Informativni prispevki

Jesen življenja na podeželju - Franc Bogovič

Covidna kriza je pokazala, da so domovi za starejše zelo ranjljivi. Zato so zelo pomembni projekti, ki starostnikom omogočajo, da lahko čim dlje ostanejo v svojem domačem okolju. Evropski poslanec in podpresednik SLS Franc Bogovič je ob tem opozoril na staranje prebivalstva v Sloveniji in Evropi.

Demografske spremembe
Wilfried Martens Center za evropske študije je think tank Evropske ljudske stranke, v katerem so združeni različni inštituti iz celotne Evrope, med njimi tudi Inštitut dr. Antona Korošca. Ta je v sodelovanju z omenjenim centrom lani v Ankaranu pripravil okroglo mizo o demografskih spremembah v Sloveniji in Evropi. 
Zbornik
Prispevki udeležencev bodo kmalu izšli v tiskani obliki. Zbornik bodo javnosti predstavili 22. februarja 2021. Pri njegovem nastajanju so sodelovali Franc Bogovič, Boštjan Furlan, M.Sc. Monika Kirbiš Rojs, Anja Fortuna, Primož Jelševar, Sandra Pasarić, Marko Vidrih, Marjan Podobnik in prof. Dr Andrej Umek.

Franc Bogovič se je v prispevku lotil problema upadanja števila rojstev in staranja prebivalstva. V pogovoru za Radio Ognjišče je opozoril, da je rodnost v Evropi 1,6 otroka na žensko, kar je bistveno manj kot je potrebno za naravno obnovo generacij. Francija, Irska, Danska, Švedska imajo sicer nekoliko višjo rodnost, ostale mediteranske države - Grčija, Ciper, Italija, Španija in Malta – pa so države z najnižjo rodnostjo. Slovenija je nekje v evropskem povrečju. Bogovič je ob tem opozoril, da je Evropa že danes najstarejša celina, posledično se pojavlja pomanjkanje delovne sile, prihaja do migracij znotraj EU, zlasti iz manj razvitih območij v bolj razvite. Zaznati je tudi trend selitev iz podeželja v mesta. Tako nastaja vrsta težav na socialnem, zdravstvenem in pokojninskem področju, pojavlja se vprašanje urbanizma in podeželja.

Projekt Pametnih vasi
Franc Bogovič na te težave že več let opozarja v sklopu projekta Pametnih vasi, prek katerega iščejo rešitve, da bo podeželje ostalo poseljeno. Gre za gradnjo osnovne infrastrukture, pokritost s širokopasovnimi povezavami, kar se je pokazalo ključno v času koronakrize, kratke verige v kmetijstvu, nove tehnologije in digitalizacija v kmetijstvu, energetski izzivi, vse s ciljem, kako ustvariti nova delovna mesta.

Projekt Pametnih srebrnih vasi
Na drugi strani gre za dvig kakovosti življenja na podeželju. V ta sklop sodi vprašanje dolgotrajne oskrbe. Projekt se imenuje Pametne srebrne vasi. Franc Bogovič ga spodbuja v Krškem, kjer je bil 13 let župan, sicer pa projekt izvaja še nekaj drugih občin v Sloveniji. »Koncept dolgotrajne oskrbe izhaja iz zelo kakovostne pomoči na domu, ki dopolnjuje oskrbo v domovih za ostarele. Cilj vseh ostalih ukrepov pa je, da bi bila pot v dom za ostarele čim bolj odložena, torej, da bi ljudje lahko čim dlje časa ostajali doma,« pravi Bogovič.

Pomoč na domu je ukrep, ki se izvaja že dobro desetletje. »Nadgradili smo ga s projektom Most. To je evropski projekt, kjer je bilo zadnji dve leti starostnikom omogočeno, da so jih na domu obiskovali tudi zdravstveni tehniki, fizioterapevti, kineziologi, delovni terapevt, ki so ljudi po poškodbah dobesedno postavljali na noge ali ko so oslabeli in jim omogočili življenje v domačem kraju,« je še pojasnil Bogovič in dodal, da v Krškem s projektom Mosta nadaljujejo kljub temu, da se je financiranje iz evropskih sredstev izteklo. V načrtu je pametna srebrna vas na Senovem, kjer bi  omogočili kakovostno bivanje za starostnike, ki bi imeli na enem mestu vse, kar rabijo v jeseni življenja. Hkrati bi vzpostavili center za usposabljanje svojcev za oskrbo na domu. Računajo, da bo del teh storitev pokrit iz evropskih sredstev in prek zakona o dolgotrajni oskrbi.

VEČ ...|29. 1. 2021
Jesen življenja na podeželju - Franc Bogovič

Covidna kriza je pokazala, da so domovi za starejše zelo ranjljivi. Zato so zelo pomembni projekti, ki starostnikom omogočajo, da lahko čim dlje ostanejo v svojem domačem okolju. Evropski poslanec in podpresednik SLS Franc Bogovič je ob tem opozoril na staranje prebivalstva v Sloveniji in Evropi.

Demografske spremembe
Wilfried Martens Center za evropske študije je think tank Evropske ljudske stranke, v katerem so združeni različni inštituti iz celotne Evrope, med njimi tudi Inštitut dr. Antona Korošca. Ta je v sodelovanju z omenjenim centrom lani v Ankaranu pripravil okroglo mizo o demografskih spremembah v Sloveniji in Evropi. 
Zbornik
Prispevki udeležencev bodo kmalu izšli v tiskani obliki. Zbornik bodo javnosti predstavili 22. februarja 2021. Pri njegovem nastajanju so sodelovali Franc Bogovič, Boštjan Furlan, M.Sc. Monika Kirbiš Rojs, Anja Fortuna, Primož Jelševar, Sandra Pasarić, Marko Vidrih, Marjan Podobnik in prof. Dr Andrej Umek.

Franc Bogovič se je v prispevku lotil problema upadanja števila rojstev in staranja prebivalstva. V pogovoru za Radio Ognjišče je opozoril, da je rodnost v Evropi 1,6 otroka na žensko, kar je bistveno manj kot je potrebno za naravno obnovo generacij. Francija, Irska, Danska, Švedska imajo sicer nekoliko višjo rodnost, ostale mediteranske države - Grčija, Ciper, Italija, Španija in Malta – pa so države z najnižjo rodnostjo. Slovenija je nekje v evropskem povrečju. Bogovič je ob tem opozoril, da je Evropa že danes najstarejša celina, posledično se pojavlja pomanjkanje delovne sile, prihaja do migracij znotraj EU, zlasti iz manj razvitih območij v bolj razvite. Zaznati je tudi trend selitev iz podeželja v mesta. Tako nastaja vrsta težav na socialnem, zdravstvenem in pokojninskem področju, pojavlja se vprašanje urbanizma in podeželja.

Projekt Pametnih vasi
Franc Bogovič na te težave že več let opozarja v sklopu projekta Pametnih vasi, prek katerega iščejo rešitve, da bo podeželje ostalo poseljeno. Gre za gradnjo osnovne infrastrukture, pokritost s širokopasovnimi povezavami, kar se je pokazalo ključno v času koronakrize, kratke verige v kmetijstvu, nove tehnologije in digitalizacija v kmetijstvu, energetski izzivi, vse s ciljem, kako ustvariti nova delovna mesta.

Projekt Pametnih srebrnih vasi
Na drugi strani gre za dvig kakovosti življenja na podeželju. V ta sklop sodi vprašanje dolgotrajne oskrbe. Projekt se imenuje Pametne srebrne vasi. Franc Bogovič ga spodbuja v Krškem, kjer je bil 13 let župan, sicer pa projekt izvaja še nekaj drugih občin v Sloveniji. »Koncept dolgotrajne oskrbe izhaja iz zelo kakovostne pomoči na domu, ki dopolnjuje oskrbo v domovih za ostarele. Cilj vseh ostalih ukrepov pa je, da bi bila pot v dom za ostarele čim bolj odložena, torej, da bi ljudje lahko čim dlje časa ostajali doma,« pravi Bogovič.

Pomoč na domu je ukrep, ki se izvaja že dobro desetletje. »Nadgradili smo ga s projektom Most. To je evropski projekt, kjer je bilo zadnji dve leti starostnikom omogočeno, da so jih na domu obiskovali tudi zdravstveni tehniki, fizioterapevti, kineziologi, delovni terapevt, ki so ljudi po poškodbah dobesedno postavljali na noge ali ko so oslabeli in jim omogočili življenje v domačem kraju,« je še pojasnil Bogovič in dodal, da v Krškem s projektom Mosta nadaljujejo kljub temu, da se je financiranje iz evropskih sredstev izteklo. V načrtu je pametna srebrna vas na Senovem, kjer bi  omogočili kakovostno bivanje za starostnike, ki bi imeli na enem mestu vse, kar rabijo v jeseni življenja. Hkrati bi vzpostavili center za usposabljanje svojcev za oskrbo na domu. Računajo, da bo del teh storitev pokrit iz evropskih sredstev in prek zakona o dolgotrajni oskrbi.

Marta Jerebič

družbapogovorpolitikapodeželjepametne vasi

Informativne oddaje

VEČ ...|28. 1. 2021
Novice iz življenja Cerkve dne 28. 1.

  • Vladni odloki za omejevanje virusa ostajajo v cerkvah nespremenjeni.
  • Izbrana je himna svetovnega dneva mladih
  • V sklopu Svetopisemskega maratona predstavili novo aplikacijo: Sveto pismo za vsak žep

Novice iz življenja Cerkve dne 28. 1.

  • Vladni odloki za omejevanje virusa ostajajo v cerkvah nespremenjeni.
  • Izbrana je himna svetovnega dneva mladih
  • V sklopu Svetopisemskega maratona predstavili novo aplikacijo: Sveto pismo za vsak žep

info

Informativne oddaje

Novice iz življenja Cerkve dne 28. 1.
  • Vladni odloki za omejevanje virusa ostajajo v cerkvah nespremenjeni.
  • Izbrana je himna svetovnega dneva mladih
  • V sklopu Svetopisemskega maratona predstavili novo aplikacijo: Sveto pismo za vsak žep
VEČ ...|28. 1. 2021
Novice iz življenja Cerkve dne 28. 1.
  • Vladni odloki za omejevanje virusa ostajajo v cerkvah nespremenjeni.
  • Izbrana je himna svetovnega dneva mladih
  • V sklopu Svetopisemskega maratona predstavili novo aplikacijo: Sveto pismo za vsak žep

Marta Jerebič

info

Naš pogled

VEČ ...|26. 1. 2021
Marta Jerebič: O levici, ki išče, koga bi požrla

Komentar govori o možnih scenarijih našega življenja čez pet let, lažnih novicah in slovenski levici.

Marta Jerebič: O levici, ki išče, koga bi požrla

Komentar govori o možnih scenarijih našega življenja čez pet let, lažnih novicah in slovenski levici.

komentar

Naš pogled

Marta Jerebič: O levici, ki išče, koga bi požrla

Komentar govori o možnih scenarijih našega življenja čez pet let, lažnih novicah in slovenski levici.

VEČ ...|26. 1. 2021
Marta Jerebič: O levici, ki išče, koga bi požrla

Komentar govori o možnih scenarijih našega življenja čez pet let, lažnih novicah in slovenski levici.

Marta Jerebič

komentar

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|24. 1. 2021
Odzivi na prisego Josepha Bidna

Povzeli smo nekaj aktualnih dogodkov; med drugim smo zbrali odzive katoliškega sveta ob prisegi Josepha Bidna za novega ameriškega predsednika. 

Odzivi na prisego Josepha Bidna

Povzeli smo nekaj aktualnih dogodkov; med drugim smo zbrali odzive katoliškega sveta ob prisegi Josepha Bidna za novega ameriškega predsednika. 

družbasvetcerkevZDA

Iz življenja vesoljne Cerkve

Odzivi na prisego Josepha Bidna

Povzeli smo nekaj aktualnih dogodkov; med drugim smo zbrali odzive katoliškega sveta ob prisegi Josepha Bidna za novega ameriškega predsednika. 

VEČ ...|24. 1. 2021
Odzivi na prisego Josepha Bidna

Povzeli smo nekaj aktualnih dogodkov; med drugim smo zbrali odzive katoliškega sveta ob prisegi Josepha Bidna za novega ameriškega predsednika. 

Marta Jerebič

družbasvetcerkevZDA

Informativne oddaje

VEČ ...|21. 1. 2021
Novice iz življenja Cerkve dne 21. 1.

  • V Ljubljani sklep postopka za beatifikacijo božjega služabnika Antona Strleta.
  • Mineva 10 let od finančnega zloma mariborske nadškofije.
  • Obhajamo god sv. Neže, zelo priljubljene mučenke iz prvih časov krščanstva.

Novice iz življenja Cerkve dne 21. 1.

  • V Ljubljani sklep postopka za beatifikacijo božjega služabnika Antona Strleta.
  • Mineva 10 let od finančnega zloma mariborske nadškofije.
  • Obhajamo god sv. Neže, zelo priljubljene mučenke iz prvih časov krščanstva.

info

Informativne oddaje

Novice iz življenja Cerkve dne 21. 1.
  • V Ljubljani sklep postopka za beatifikacijo božjega služabnika Antona Strleta.
  • Mineva 10 let od finančnega zloma mariborske nadškofije.
  • Obhajamo god sv. Neže, zelo priljubljene mučenke iz prvih časov krščanstva.
VEČ ...|21. 1. 2021
Novice iz življenja Cerkve dne 21. 1.
  • V Ljubljani sklep postopka za beatifikacijo božjega služabnika Antona Strleta.
  • Mineva 10 let od finančnega zloma mariborske nadškofije.
  • Obhajamo god sv. Neže, zelo priljubljene mučenke iz prvih časov krščanstva.

Marta Jerebič

info

Informativne oddaje

VEČ ...|20. 1. 2021
Novice iz življenja Cerkve dne 20. 1.

  • Papež venezuelskim duhovnikom in škofom: bodite enotni.
  • Dr. Sebastijan Valentan imenovan za podpredsednika Metropolitanskega cerkvenega sodišča v Mariboru.
  • Predstojniki v salezijanskih skupnostih naj bodo predvsem varuhi karizme.

Novice iz življenja Cerkve dne 20. 1.

  • Papež venezuelskim duhovnikom in škofom: bodite enotni.
  • Dr. Sebastijan Valentan imenovan za podpredsednika Metropolitanskega cerkvenega sodišča v Mariboru.
  • Predstojniki v salezijanskih skupnostih naj bodo predvsem varuhi karizme.

družbaduhovnostpapež

Informativne oddaje

Novice iz življenja Cerkve dne 20. 1.
  • Papež venezuelskim duhovnikom in škofom: bodite enotni.
  • Dr. Sebastijan Valentan imenovan za podpredsednika Metropolitanskega cerkvenega sodišča v Mariboru.
  • Predstojniki v salezijanskih skupnostih naj bodo predvsem varuhi karizme.
VEČ ...|20. 1. 2021
Novice iz življenja Cerkve dne 20. 1.
  • Papež venezuelskim duhovnikom in škofom: bodite enotni.
  • Dr. Sebastijan Valentan imenovan za podpredsednika Metropolitanskega cerkvenega sodišča v Mariboru.
  • Predstojniki v salezijanskih skupnostih naj bodo predvsem varuhi karizme.

Marta Jerebič

družbaduhovnostpapež

Informativni prispevki

VEČ ...|20. 1. 2021
Ko denar dobi nekdo, ki nima vrednot, ki jih zagovarja levica, je takoj cel halo

V zadnjih letih je postalo nekako samoumevno, da so denar za izvajanje programov na socialnem področju večinoma dobivale le levičarske nevladne organizacije. Za vtis pluralnosti so bile izjeme kakšne dobrodelne organizacije. Zato je tokratni uspeh več organizacij s konservativnimi vrednotami na razpisu za sofinanciranje projektov za pomoč najbolj ranljivim skupinam zaradi epidemije pričakovano razbesenel levičarske aktiviste in medije. V središču medijskega viharja se je znašel zlasti projekt Zavoda za kulturo življenja Iskreni in z njim minister Janez Cigler Kralj. Ta se je med ustanovitelje Zavoda zapisal šele pred dvema letoma in se iz tega umaknil preden je bil izvoljen za ministra. Navedbe, da je soustanovitelj zavoda torej ne držijo. Minister je tudi sicer zavrnil vse očitke, ki v zvezi z razpisom letijo nanj.

Vse se začne z razpisom. »Opažamo, da so (v njih zahtevane) večinoma zelo enostranske vrednote, neke agende, ki so zagotovo levičarkse agende, in potem se mi na veliko razpisov niti ne prijavljamo,« je pojasnil direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk. 
Če levičarske nevladne organizacije ne bi dobile denarja iz javnih sredstev, bi propadle. Večino teh organizacij namreč kar v 80-ih ali 90-ih odstotkih financira država. Komentator na portalu Domovina.je Peter Merše je zbral podatke, koliko denarja so v zadnjih treh letih dobile nekatere organizacije, ki se ukvarjajo z LGBT vsebino. »Legebitra recimo v zadnjih treh letih 1,2 milijona evrov, društvo Škuc 1,2 milijona iz javnih sredstev, parada ponosa 150 tisoč evrov, društvo za integracijo homoseksualcev Enakopravni pod Mavrico  skoraj 187 tisoč evrov v zadnjih treh letih, medtem ko je Zavod Iskreni v tem istem času iz javnih sredtev dobil 20 tisoč evrov.«
Tokrat je bil razpis relativno odprte narave. Ministrstvo za delo je dalo pobudo organizacijam, da pripravijo program, ki ga že izvajajo oziroma bo pomagal ljudem pri odpravi posledic epidemije. Zato se je lahko prijavil tudi Zavod Iskreni, ki se že več kot 15 let  posveča odpravi in lajšanju stisk mladih, zakoncev, staršev in družin. 
Minister Janez Cigler Kralj vse očitke v zvezi z razpisom zavrača. Tako v Zavodu Iskreni kot na ministrstvu je izločen iz vseh postopkov, ki bi bili lahko potencialno konfliktni. 
»Vsaka vloga je morala biti pregledana neodvisno s strani treh članov komisije. In jaz kot minister lahko samo verjamem in zaupam, da je komisija svoje delo opravila strokovno,« je povedal minister Cigler Kralj. 
A pritisk levih strank se le še stopnjuje, pri tem pa gre predvsem za preusmerjanje pozornosti s parodije vlaganja nezaupnice vladi, meni direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk.

Ko denar dobi nekdo, ki nima vrednot, ki jih zagovarja levica, je takoj cel halo

V zadnjih letih je postalo nekako samoumevno, da so denar za izvajanje programov na socialnem področju večinoma dobivale le levičarske nevladne organizacije. Za vtis pluralnosti so bile izjeme kakšne dobrodelne organizacije. Zato je tokratni uspeh več organizacij s konservativnimi vrednotami na razpisu za sofinanciranje projektov za pomoč najbolj ranljivim skupinam zaradi epidemije pričakovano razbesenel levičarske aktiviste in medije. V središču medijskega viharja se je znašel zlasti projekt Zavoda za kulturo življenja Iskreni in z njim minister Janez Cigler Kralj. Ta se je med ustanovitelje Zavoda zapisal šele pred dvema letoma in se iz tega umaknil preden je bil izvoljen za ministra. Navedbe, da je soustanovitelj zavoda torej ne držijo. Minister je tudi sicer zavrnil vse očitke, ki v zvezi z razpisom letijo nanj.

Vse se začne z razpisom. »Opažamo, da so (v njih zahtevane) večinoma zelo enostranske vrednote, neke agende, ki so zagotovo levičarkse agende, in potem se mi na veliko razpisov niti ne prijavljamo,« je pojasnil direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk. 
Če levičarske nevladne organizacije ne bi dobile denarja iz javnih sredstev, bi propadle. Večino teh organizacij namreč kar v 80-ih ali 90-ih odstotkih financira država. Komentator na portalu Domovina.je Peter Merše je zbral podatke, koliko denarja so v zadnjih treh letih dobile nekatere organizacije, ki se ukvarjajo z LGBT vsebino. »Legebitra recimo v zadnjih treh letih 1,2 milijona evrov, društvo Škuc 1,2 milijona iz javnih sredstev, parada ponosa 150 tisoč evrov, društvo za integracijo homoseksualcev Enakopravni pod Mavrico  skoraj 187 tisoč evrov v zadnjih treh letih, medtem ko je Zavod Iskreni v tem istem času iz javnih sredtev dobil 20 tisoč evrov.«
Tokrat je bil razpis relativno odprte narave. Ministrstvo za delo je dalo pobudo organizacijam, da pripravijo program, ki ga že izvajajo oziroma bo pomagal ljudem pri odpravi posledic epidemije. Zato se je lahko prijavil tudi Zavod Iskreni, ki se že več kot 15 let  posveča odpravi in lajšanju stisk mladih, zakoncev, staršev in družin. 
Minister Janez Cigler Kralj vse očitke v zvezi z razpisom zavrača. Tako v Zavodu Iskreni kot na ministrstvu je izločen iz vseh postopkov, ki bi bili lahko potencialno konfliktni. 
»Vsaka vloga je morala biti pregledana neodvisno s strani treh članov komisije. In jaz kot minister lahko samo verjamem in zaupam, da je komisija svoje delo opravila strokovno,« je povedal minister Cigler Kralj. 
A pritisk levih strank se le še stopnjuje, pri tem pa gre predvsem za preusmerjanje pozornosti s parodije vlaganja nezaupnice vladi, meni direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk.

odnosipogovorpolitikaZavod Iskrenirazpisinfo

Informativni prispevki

Ko denar dobi nekdo, ki nima vrednot, ki jih zagovarja levica, je takoj cel halo

V zadnjih letih je postalo nekako samoumevno, da so denar za izvajanje programov na socialnem področju večinoma dobivale le levičarske nevladne organizacije. Za vtis pluralnosti so bile izjeme kakšne dobrodelne organizacije. Zato je tokratni uspeh več organizacij s konservativnimi vrednotami na razpisu za sofinanciranje projektov za pomoč najbolj ranljivim skupinam zaradi epidemije pričakovano razbesenel levičarske aktiviste in medije. V središču medijskega viharja se je znašel zlasti projekt Zavoda za kulturo življenja Iskreni in z njim minister Janez Cigler Kralj. Ta se je med ustanovitelje Zavoda zapisal šele pred dvema letoma in se iz tega umaknil preden je bil izvoljen za ministra. Navedbe, da je soustanovitelj zavoda torej ne držijo. Minister je tudi sicer zavrnil vse očitke, ki v zvezi z razpisom letijo nanj.

Vse se začne z razpisom. »Opažamo, da so (v njih zahtevane) večinoma zelo enostranske vrednote, neke agende, ki so zagotovo levičarkse agende, in potem se mi na veliko razpisov niti ne prijavljamo,« je pojasnil direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk. 
Če levičarske nevladne organizacije ne bi dobile denarja iz javnih sredstev, bi propadle. Večino teh organizacij namreč kar v 80-ih ali 90-ih odstotkih financira država. Komentator na portalu Domovina.je Peter Merše je zbral podatke, koliko denarja so v zadnjih treh letih dobile nekatere organizacije, ki se ukvarjajo z LGBT vsebino. »Legebitra recimo v zadnjih treh letih 1,2 milijona evrov, društvo Škuc 1,2 milijona iz javnih sredstev, parada ponosa 150 tisoč evrov, društvo za integracijo homoseksualcev Enakopravni pod Mavrico  skoraj 187 tisoč evrov v zadnjih treh letih, medtem ko je Zavod Iskreni v tem istem času iz javnih sredtev dobil 20 tisoč evrov.«
Tokrat je bil razpis relativno odprte narave. Ministrstvo za delo je dalo pobudo organizacijam, da pripravijo program, ki ga že izvajajo oziroma bo pomagal ljudem pri odpravi posledic epidemije. Zato se je lahko prijavil tudi Zavod Iskreni, ki se že več kot 15 let  posveča odpravi in lajšanju stisk mladih, zakoncev, staršev in družin. 
Minister Janez Cigler Kralj vse očitke v zvezi z razpisom zavrača. Tako v Zavodu Iskreni kot na ministrstvu je izločen iz vseh postopkov, ki bi bili lahko potencialno konfliktni. 
»Vsaka vloga je morala biti pregledana neodvisno s strani treh članov komisije. In jaz kot minister lahko samo verjamem in zaupam, da je komisija svoje delo opravila strokovno,« je povedal minister Cigler Kralj. 
A pritisk levih strank se le še stopnjuje, pri tem pa gre predvsem za preusmerjanje pozornosti s parodije vlaganja nezaupnice vladi, meni direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk.

VEČ ...|20. 1. 2021
Ko denar dobi nekdo, ki nima vrednot, ki jih zagovarja levica, je takoj cel halo

V zadnjih letih je postalo nekako samoumevno, da so denar za izvajanje programov na socialnem področju večinoma dobivale le levičarske nevladne organizacije. Za vtis pluralnosti so bile izjeme kakšne dobrodelne organizacije. Zato je tokratni uspeh več organizacij s konservativnimi vrednotami na razpisu za sofinanciranje projektov za pomoč najbolj ranljivim skupinam zaradi epidemije pričakovano razbesenel levičarske aktiviste in medije. V središču medijskega viharja se je znašel zlasti projekt Zavoda za kulturo življenja Iskreni in z njim minister Janez Cigler Kralj. Ta se je med ustanovitelje Zavoda zapisal šele pred dvema letoma in se iz tega umaknil preden je bil izvoljen za ministra. Navedbe, da je soustanovitelj zavoda torej ne držijo. Minister je tudi sicer zavrnil vse očitke, ki v zvezi z razpisom letijo nanj.

Vse se začne z razpisom. »Opažamo, da so (v njih zahtevane) večinoma zelo enostranske vrednote, neke agende, ki so zagotovo levičarkse agende, in potem se mi na veliko razpisov niti ne prijavljamo,« je pojasnil direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk. 
Če levičarske nevladne organizacije ne bi dobile denarja iz javnih sredstev, bi propadle. Večino teh organizacij namreč kar v 80-ih ali 90-ih odstotkih financira država. Komentator na portalu Domovina.je Peter Merše je zbral podatke, koliko denarja so v zadnjih treh letih dobile nekatere organizacije, ki se ukvarjajo z LGBT vsebino. »Legebitra recimo v zadnjih treh letih 1,2 milijona evrov, društvo Škuc 1,2 milijona iz javnih sredstev, parada ponosa 150 tisoč evrov, društvo za integracijo homoseksualcev Enakopravni pod Mavrico  skoraj 187 tisoč evrov v zadnjih treh letih, medtem ko je Zavod Iskreni v tem istem času iz javnih sredtev dobil 20 tisoč evrov.«
Tokrat je bil razpis relativno odprte narave. Ministrstvo za delo je dalo pobudo organizacijam, da pripravijo program, ki ga že izvajajo oziroma bo pomagal ljudem pri odpravi posledic epidemije. Zato se je lahko prijavil tudi Zavod Iskreni, ki se že več kot 15 let  posveča odpravi in lajšanju stisk mladih, zakoncev, staršev in družin. 
Minister Janez Cigler Kralj vse očitke v zvezi z razpisom zavrača. Tako v Zavodu Iskreni kot na ministrstvu je izločen iz vseh postopkov, ki bi bili lahko potencialno konfliktni. 
»Vsaka vloga je morala biti pregledana neodvisno s strani treh članov komisije. In jaz kot minister lahko samo verjamem in zaupam, da je komisija svoje delo opravila strokovno,« je povedal minister Cigler Kralj. 
A pritisk levih strank se le še stopnjuje, pri tem pa gre predvsem za preusmerjanje pozornosti s parodije vlaganja nezaupnice vladi, meni direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk.

Marta Jerebič

odnosipogovorpolitikaZavod Iskrenirazpisinfo

Informativne oddaje

VEČ ...|19. 1. 2021
Utrip dneva dne 19. 1.

  • Nezaupnica zamrznjena, uradno je kriv koronavirus.
  • Dosežen eden od kriterijev za sproščanje omejitvenih ukrepov. Janša popoldne o cepljenju in osmem protikoronskem zakonu.
  • Je britanski sev virusa dosegel tudi Slovenijo?
  • Ob predlogih za uvedbo cepilnega potnega lista opozorila pred diskriminacijo.
  • Poslanska zbornica v Rimu izglasovala zaupnico premierju Conteju. Ga bo podprl tudi senat?
  • V ZDA se pripravljajo na inavguracijo Bidna; senatni odbori začenjajo zaslišanja kandidatov nove administracije.
  • MOL izpraznil Rog, začelo se je rušenje nekdanjih tovarniških stavb.
  • Kremelj zavrnil pozive k izpustitvi Navalnega iz zapora, slednji pozval k protestom.
  • ŠPORT: Slovenski rokometaši z drugega mesta skupine v nadaljevanje svetovnega prvenstva.
  • Vreme: v prihodnjih dneh padavine in manjša otoplitev.

Utrip dneva dne 19. 1.

  • Nezaupnica zamrznjena, uradno je kriv koronavirus.
  • Dosežen eden od kriterijev za sproščanje omejitvenih ukrepov. Janša popoldne o cepljenju in osmem protikoronskem zakonu.
  • Je britanski sev virusa dosegel tudi Slovenijo?
  • Ob predlogih za uvedbo cepilnega potnega lista opozorila pred diskriminacijo.
  • Poslanska zbornica v Rimu izglasovala zaupnico premierju Conteju. Ga bo podprl tudi senat?
  • V ZDA se pripravljajo na inavguracijo Bidna; senatni odbori začenjajo zaslišanja kandidatov nove administracije.
  • MOL izpraznil Rog, začelo se je rušenje nekdanjih tovarniških stavb.
  • Kremelj zavrnil pozive k izpustitvi Navalnega iz zapora, slednji pozval k protestom.
  • ŠPORT: Slovenski rokometaši z drugega mesta skupine v nadaljevanje svetovnega prvenstva.
  • Vreme: v prihodnjih dneh padavine in manjša otoplitev.

info

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 19. 1.
  • Nezaupnica zamrznjena, uradno je kriv koronavirus.
  • Dosežen eden od kriterijev za sproščanje omejitvenih ukrepov. Janša popoldne o cepljenju in osmem protikoronskem zakonu.
  • Je britanski sev virusa dosegel tudi Slovenijo?
  • Ob predlogih za uvedbo cepilnega potnega lista opozorila pred diskriminacijo.
  • Poslanska zbornica v Rimu izglasovala zaupnico premierju Conteju. Ga bo podprl tudi senat?
  • V ZDA se pripravljajo na inavguracijo Bidna; senatni odbori začenjajo zaslišanja kandidatov nove administracije.
  • MOL izpraznil Rog, začelo se je rušenje nekdanjih tovarniških stavb.
  • Kremelj zavrnil pozive k izpustitvi Navalnega iz zapora, slednji pozval k protestom.
  • ŠPORT: Slovenski rokometaši z drugega mesta skupine v nadaljevanje svetovnega prvenstva.
  • Vreme: v prihodnjih dneh padavine in manjša otoplitev.
VEČ ...|19. 1. 2021
Utrip dneva dne 19. 1.
  • Nezaupnica zamrznjena, uradno je kriv koronavirus.
  • Dosežen eden od kriterijev za sproščanje omejitvenih ukrepov. Janša popoldne o cepljenju in osmem protikoronskem zakonu.
  • Je britanski sev virusa dosegel tudi Slovenijo?
  • Ob predlogih za uvedbo cepilnega potnega lista opozorila pred diskriminacijo.
  • Poslanska zbornica v Rimu izglasovala zaupnico premierju Conteju. Ga bo podprl tudi senat?
  • V ZDA se pripravljajo na inavguracijo Bidna; senatni odbori začenjajo zaslišanja kandidatov nove administracije.
  • MOL izpraznil Rog, začelo se je rušenje nekdanjih tovarniških stavb.
  • Kremelj zavrnil pozive k izpustitvi Navalnega iz zapora, slednji pozval k protestom.
  • ŠPORT: Slovenski rokometaši z drugega mesta skupine v nadaljevanje svetovnega prvenstva.
  • Vreme: v prihodnjih dneh padavine in manjša otoplitev.

Marta Jerebič

info

Informativne oddaje

VEČ ...|19. 1. 2021
Novice iz življenja Cerkve dne 19. 1.

Po vrsti ugibanj, kaj se bo zgodilo z jutrišnjo sejo državnega zbora, na kateri naj bi glasovali o nezaupnici vladi Janeza Janše, je zdaj jasno, da ne bo nič. Kolegij predsednika državnega zbora, ki naj bi se sestal danes, je namreč odpovedan. Jutrišnja seja očitno odpade, kaplja čez rob je bila poleg nezadostnega števila podpisov še vdor okužbe s koronavirusom v poslanske klopi. 

Novice iz življenja Cerkve dne 19. 1.

Po vrsti ugibanj, kaj se bo zgodilo z jutrišnjo sejo državnega zbora, na kateri naj bi glasovali o nezaupnici vladi Janeza Janše, je zdaj jasno, da ne bo nič. Kolegij predsednika državnega zbora, ki naj bi se sestal danes, je namreč odpovedan. Jutrišnja seja očitno odpade, kaplja čez rob je bila poleg nezadostnega števila podpisov še vdor okužbe s koronavirusom v poslanske klopi. 

info

Informativne oddaje

Novice iz življenja Cerkve dne 19. 1.

Po vrsti ugibanj, kaj se bo zgodilo z jutrišnjo sejo državnega zbora, na kateri naj bi glasovali o nezaupnici vladi Janeza Janše, je zdaj jasno, da ne bo nič. Kolegij predsednika državnega zbora, ki naj bi se sestal danes, je namreč odpovedan. Jutrišnja seja očitno odpade, kaplja čez rob je bila poleg nezadostnega števila podpisov še vdor okužbe s koronavirusom v poslanske klopi. 

VEČ ...|19. 1. 2021
Novice iz življenja Cerkve dne 19. 1.

Po vrsti ugibanj, kaj se bo zgodilo z jutrišnjo sejo državnega zbora, na kateri naj bi glasovali o nezaupnici vladi Janeza Janše, je zdaj jasno, da ne bo nič. Kolegij predsednika državnega zbora, ki naj bi se sestal danes, je namreč odpovedan. Jutrišnja seja očitno odpade, kaplja čez rob je bila poleg nezadostnega števila podpisov še vdor okužbe s koronavirusom v poslanske klopi. 

Marta Jerebič

info

Informativne oddaje

VEČ ...|18. 1. 2021
Novice iz življenja Cerkve dne 18. 1.

  • Začenjamo teden molitve za edinost med kristjani
  • Cerkev v Iraku moli, da bi jih papež lahko obiskal
  • Francoski škofje opozarjajo na spornost zakona o bioetiki
  • v Medžugorju konec meseca kongres ob 40. obletnici prikazovanj

Novice iz življenja Cerkve dne 18. 1.

  • Začenjamo teden molitve za edinost med kristjani
  • Cerkev v Iraku moli, da bi jih papež lahko obiskal
  • Francoski škofje opozarjajo na spornost zakona o bioetiki
  • v Medžugorju konec meseca kongres ob 40. obletnici prikazovanj

infodružbaduhovnost

Informativne oddaje

Novice iz življenja Cerkve dne 18. 1.
  • Začenjamo teden molitve za edinost med kristjani
  • Cerkev v Iraku moli, da bi jih papež lahko obiskal
  • Francoski škofje opozarjajo na spornost zakona o bioetiki
  • v Medžugorju konec meseca kongres ob 40. obletnici prikazovanj
VEČ ...|18. 1. 2021
Novice iz življenja Cerkve dne 18. 1.
  • Začenjamo teden molitve za edinost med kristjani
  • Cerkev v Iraku moli, da bi jih papež lahko obiskal
  • Francoski škofje opozarjajo na spornost zakona o bioetiki
  • v Medžugorju konec meseca kongres ob 40. obletnici prikazovanj

Marta Jerebič

infodružbaduhovnost

Informativne oddaje

VEČ ...|14. 1. 2021
Novice iz življenja Cerkve dne 14. 1.

  • Začetek cepljenja v Vatikanu, cepil se je tudi Frančišek.
  • Spremenjen obred za pepelnično sredo.
  • Spomin na dr. Janeza Janeža - velikodušnega misijonarja ubogih na Tajvanu.

Novice iz življenja Cerkve dne 14. 1.

  • Začetek cepljenja v Vatikanu, cepil se je tudi Frančišek.
  • Spremenjen obred za pepelnično sredo.
  • Spomin na dr. Janeza Janeža - velikodušnega misijonarja ubogih na Tajvanu.

infodružba

Informativne oddaje

Novice iz življenja Cerkve dne 14. 1.
  • Začetek cepljenja v Vatikanu, cepil se je tudi Frančišek.
  • Spremenjen obred za pepelnično sredo.
  • Spomin na dr. Janeza Janeža - velikodušnega misijonarja ubogih na Tajvanu.
VEČ ...|14. 1. 2021
Novice iz življenja Cerkve dne 14. 1.
  • Začetek cepljenja v Vatikanu, cepil se je tudi Frančišek.
  • Spremenjen obred za pepelnično sredo.
  • Spomin na dr. Janeza Janeža - velikodušnega misijonarja ubogih na Tajvanu.

Marta Jerebič

infodružba

Informativne oddaje

VEČ ...|12. 1. 2021
Novice iz življenja Cerkve dne 12. 1.

Moralni teolog dr. Roman Globokar o etični odgovornosti cepljenja.

Papež spremenil zakonodajo, zdaj so v službo bralca ali mašnega pomočnika za stalno lahko sprejete tudi ženske.

Mladi so vabljeni, da odgovorijo na anketo o njihovi veri in duhovnosti.

Novice iz življenja Cerkve dne 12. 1.

Moralni teolog dr. Roman Globokar o etični odgovornosti cepljenja.

Papež spremenil zakonodajo, zdaj so v službo bralca ali mašnega pomočnika za stalno lahko sprejete tudi ženske.

Mladi so vabljeni, da odgovorijo na anketo o njihovi veri in duhovnosti.

info

Informativne oddaje

Novice iz življenja Cerkve dne 12. 1.

Moralni teolog dr. Roman Globokar o etični odgovornosti cepljenja.

Papež spremenil zakonodajo, zdaj so v službo bralca ali mašnega pomočnika za stalno lahko sprejete tudi ženske.

Mladi so vabljeni, da odgovorijo na anketo o njihovi veri in duhovnosti.

VEČ ...|12. 1. 2021
Novice iz življenja Cerkve dne 12. 1.

Moralni teolog dr. Roman Globokar o etični odgovornosti cepljenja.

Papež spremenil zakonodajo, zdaj so v službo bralca ali mašnega pomočnika za stalno lahko sprejete tudi ženske.

Mladi so vabljeni, da odgovorijo na anketo o njihovi veri in duhovnosti.

Marta Jerebič

info

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|10. 1. 2021
Vatikanski dokument o cepljenju, uzakonitev splava v Argentini)

Gabriel Kavčič o vatikanskem dokumentu o cepljenju, dr. Marjanka Grohar o uzakonitvi splava v Argentini (če rabiš krajše pa: Vatikanski dokument o cepljenju, uzakonitev splava v Argentini)

Kadar ni na voljo etično nesporno cepivo proti covidu-19, je moralno sprejemljivo cepiti se s cepivom, ki je na razpolago, a hkrati je treba povzdigniti glas proti farmacevtskim podjetjem, da prenehajo z etično spornimi praksami, poudarja moralni teolog Gabriel Kavčič. V pogovoru z Marjanko Grohar pa smo govorili o uzakonitvi splava v Argentini. Prepričana je, da je šlo tudi za velik pritisk iz tujine, saj glasovanje v senatu ne odraža volje naroda.

 

Vatikanski dokument o cepljenju, uzakonitev splava v Argentini)

Gabriel Kavčič o vatikanskem dokumentu o cepljenju, dr. Marjanka Grohar o uzakonitvi splava v Argentini (če rabiš krajše pa: Vatikanski dokument o cepljenju, uzakonitev splava v Argentini)

Kadar ni na voljo etično nesporno cepivo proti covidu-19, je moralno sprejemljivo cepiti se s cepivom, ki je na razpolago, a hkrati je treba povzdigniti glas proti farmacevtskim podjetjem, da prenehajo z etično spornimi praksami, poudarja moralni teolog Gabriel Kavčič. V pogovoru z Marjanko Grohar pa smo govorili o uzakonitvi splava v Argentini. Prepričana je, da je šlo tudi za velik pritisk iz tujine, saj glasovanje v senatu ne odraža volje naroda.

 

papežinfokomentarpogovorpolitika

Iz življenja vesoljne Cerkve

Vatikanski dokument o cepljenju, uzakonitev splava v Argentini)

Gabriel Kavčič o vatikanskem dokumentu o cepljenju, dr. Marjanka Grohar o uzakonitvi splava v Argentini (če rabiš krajše pa: Vatikanski dokument o cepljenju, uzakonitev splava v Argentini)

Kadar ni na voljo etično nesporno cepivo proti covidu-19, je moralno sprejemljivo cepiti se s cepivom, ki je na razpolago, a hkrati je treba povzdigniti glas proti farmacevtskim podjetjem, da prenehajo z etično spornimi praksami, poudarja moralni teolog Gabriel Kavčič. V pogovoru z Marjanko Grohar pa smo govorili o uzakonitvi splava v Argentini. Prepričana je, da je šlo tudi za velik pritisk iz tujine, saj glasovanje v senatu ne odraža volje naroda.

 

VEČ ...|10. 1. 2021
Vatikanski dokument o cepljenju, uzakonitev splava v Argentini)

Gabriel Kavčič o vatikanskem dokumentu o cepljenju, dr. Marjanka Grohar o uzakonitvi splava v Argentini (če rabiš krajše pa: Vatikanski dokument o cepljenju, uzakonitev splava v Argentini)

Kadar ni na voljo etično nesporno cepivo proti covidu-19, je moralno sprejemljivo cepiti se s cepivom, ki je na razpolago, a hkrati je treba povzdigniti glas proti farmacevtskim podjetjem, da prenehajo z etično spornimi praksami, poudarja moralni teolog Gabriel Kavčič. V pogovoru z Marjanko Grohar pa smo govorili o uzakonitvi splava v Argentini. Prepričana je, da je šlo tudi za velik pritisk iz tujine, saj glasovanje v senatu ne odraža volje naroda.

 

Marta Jerebič

papežinfokomentarpogovorpolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|7. 1. 2021
Uzakonitev splava v Argentini – dr. Marjanka Grohar

Uzakonitev splava v Argentini tik pred novim letom je med prebivalstvom sprožila jezo, saj glasovanje v senatu ne odraža volje ljudstva, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejala argentinska Slovenka, dr. Marjanka Grohar. Po njenih besedah je zakon eden najbolj skrajnih v Zahodnem svetu. 

Argentinska družba je proti splavu. Zadnje ankete različnih agencij so kazale, da mu nasprotuje do 70 odstotkov ljudi.

I»Reakcija ljudi je bila velika jeza. V zadnjih letih je nastalo veliko pro-life političnih skupin. In ko je bil razglašen ta zakon, so imele kar naenkrat ogromno novih članov, saj so bili ljudje siti te nereprezentativnosti in so se obrnili na te alternativne politične skupine, ki bi bile bolj reprezentativne za vse te tematike.«

Zakon dovoljuje splav do 14. tedna nosečnosti.

» Po 14. tednu je tudi dovoljen, pod raznimi vzroki. Problem je, da so vsi ti razlogi tako čudno napisani, da v bistvu pomeni legalizacijo do 9. meseca. Če gre na primer za spolno zlorabo, to sploh ne vključuje prijave zločinca. Punca samo poda pisno prijavo, da je bila zlorabljena, in ima lahko prost splav.«

Zakon ne določa, kaj se bo zgodilo s splavljenimi zarodki.

»Po svetu je to strogo določeno. Tukaj pa sploh ne. Kaj to pomeni? Da se bo to lahko prosto prodajalo. Bo splav na koncu postal trgovina? Vse te stvari odpirajo vrata, za katera se človek boji, kam bo vse to lahko prišlo.«

Z razgreto razpravo o splavu se je zakrilo zelo hude težave države. BDP je padel za 11 odstotkov, poročajo o 50-odstotni revščini. Dr. Marjanka Grohar meni, da gre pri uzakonitvi splava v Argentini tudi za pritisk iz tujine. IZJAVA »V Severni Ameriki so se zdaj začele zapirati njihove klinike in potrebujejo nove trge. In tako pridejo v te države, kjer splav še ni legaliziran, k temu silijo in tako imajo spet nove trge. Zdaj trenutno je velik pritisk v Peruju, Mehiki, Kolumbiji.«

 

Uzakonitev splava v Argentini – dr. Marjanka Grohar

Uzakonitev splava v Argentini tik pred novim letom je med prebivalstvom sprožila jezo, saj glasovanje v senatu ne odraža volje ljudstva, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejala argentinska Slovenka, dr. Marjanka Grohar. Po njenih besedah je zakon eden najbolj skrajnih v Zahodnem svetu. 

Argentinska družba je proti splavu. Zadnje ankete različnih agencij so kazale, da mu nasprotuje do 70 odstotkov ljudi.

I»Reakcija ljudi je bila velika jeza. V zadnjih letih je nastalo veliko pro-life političnih skupin. In ko je bil razglašen ta zakon, so imele kar naenkrat ogromno novih članov, saj so bili ljudje siti te nereprezentativnosti in so se obrnili na te alternativne politične skupine, ki bi bile bolj reprezentativne za vse te tematike.«

Zakon dovoljuje splav do 14. tedna nosečnosti.

» Po 14. tednu je tudi dovoljen, pod raznimi vzroki. Problem je, da so vsi ti razlogi tako čudno napisani, da v bistvu pomeni legalizacijo do 9. meseca. Če gre na primer za spolno zlorabo, to sploh ne vključuje prijave zločinca. Punca samo poda pisno prijavo, da je bila zlorabljena, in ima lahko prost splav.«

Zakon ne določa, kaj se bo zgodilo s splavljenimi zarodki.

»Po svetu je to strogo določeno. Tukaj pa sploh ne. Kaj to pomeni? Da se bo to lahko prosto prodajalo. Bo splav na koncu postal trgovina? Vse te stvari odpirajo vrata, za katera se človek boji, kam bo vse to lahko prišlo.«

Z razgreto razpravo o splavu se je zakrilo zelo hude težave države. BDP je padel za 11 odstotkov, poročajo o 50-odstotni revščini. Dr. Marjanka Grohar meni, da gre pri uzakonitvi splava v Argentini tudi za pritisk iz tujine. IZJAVA »V Severni Ameriki so se zdaj začele zapirati njihove klinike in potrebujejo nove trge. In tako pridejo v te države, kjer splav še ni legaliziran, k temu silijo in tako imajo spet nove trge. Zdaj trenutno je velik pritisk v Peruju, Mehiki, Kolumbiji.«

 

družbapogovorArgentinasplav

Informativni prispevki

Uzakonitev splava v Argentini – dr. Marjanka Grohar

Uzakonitev splava v Argentini tik pred novim letom je med prebivalstvom sprožila jezo, saj glasovanje v senatu ne odraža volje ljudstva, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejala argentinska Slovenka, dr. Marjanka Grohar. Po njenih besedah je zakon eden najbolj skrajnih v Zahodnem svetu. 

Argentinska družba je proti splavu. Zadnje ankete različnih agencij so kazale, da mu nasprotuje do 70 odstotkov ljudi.

I»Reakcija ljudi je bila velika jeza. V zadnjih letih je nastalo veliko pro-life političnih skupin. In ko je bil razglašen ta zakon, so imele kar naenkrat ogromno novih članov, saj so bili ljudje siti te nereprezentativnosti in so se obrnili na te alternativne politične skupine, ki bi bile bolj reprezentativne za vse te tematike.«

Zakon dovoljuje splav do 14. tedna nosečnosti.

» Po 14. tednu je tudi dovoljen, pod raznimi vzroki. Problem je, da so vsi ti razlogi tako čudno napisani, da v bistvu pomeni legalizacijo do 9. meseca. Če gre na primer za spolno zlorabo, to sploh ne vključuje prijave zločinca. Punca samo poda pisno prijavo, da je bila zlorabljena, in ima lahko prost splav.«

Zakon ne določa, kaj se bo zgodilo s splavljenimi zarodki.

»Po svetu je to strogo določeno. Tukaj pa sploh ne. Kaj to pomeni? Da se bo to lahko prosto prodajalo. Bo splav na koncu postal trgovina? Vse te stvari odpirajo vrata, za katera se človek boji, kam bo vse to lahko prišlo.«

Z razgreto razpravo o splavu se je zakrilo zelo hude težave države. BDP je padel za 11 odstotkov, poročajo o 50-odstotni revščini. Dr. Marjanka Grohar meni, da gre pri uzakonitvi splava v Argentini tudi za pritisk iz tujine. IZJAVA »V Severni Ameriki so se zdaj začele zapirati njihove klinike in potrebujejo nove trge. In tako pridejo v te države, kjer splav še ni legaliziran, k temu silijo in tako imajo spet nove trge. Zdaj trenutno je velik pritisk v Peruju, Mehiki, Kolumbiji.«

 

VEČ ...|7. 1. 2021
Uzakonitev splava v Argentini – dr. Marjanka Grohar

Uzakonitev splava v Argentini tik pred novim letom je med prebivalstvom sprožila jezo, saj glasovanje v senatu ne odraža volje ljudstva, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejala argentinska Slovenka, dr. Marjanka Grohar. Po njenih besedah je zakon eden najbolj skrajnih v Zahodnem svetu. 

Argentinska družba je proti splavu. Zadnje ankete različnih agencij so kazale, da mu nasprotuje do 70 odstotkov ljudi.

I»Reakcija ljudi je bila velika jeza. V zadnjih letih je nastalo veliko pro-life političnih skupin. In ko je bil razglašen ta zakon, so imele kar naenkrat ogromno novih članov, saj so bili ljudje siti te nereprezentativnosti in so se obrnili na te alternativne politične skupine, ki bi bile bolj reprezentativne za vse te tematike.«

Zakon dovoljuje splav do 14. tedna nosečnosti.

» Po 14. tednu je tudi dovoljen, pod raznimi vzroki. Problem je, da so vsi ti razlogi tako čudno napisani, da v bistvu pomeni legalizacijo do 9. meseca. Če gre na primer za spolno zlorabo, to sploh ne vključuje prijave zločinca. Punca samo poda pisno prijavo, da je bila zlorabljena, in ima lahko prost splav.«

Zakon ne določa, kaj se bo zgodilo s splavljenimi zarodki.

»Po svetu je to strogo določeno. Tukaj pa sploh ne. Kaj to pomeni? Da se bo to lahko prosto prodajalo. Bo splav na koncu postal trgovina? Vse te stvari odpirajo vrata, za katera se človek boji, kam bo vse to lahko prišlo.«

Z razgreto razpravo o splavu se je zakrilo zelo hude težave države. BDP je padel za 11 odstotkov, poročajo o 50-odstotni revščini. Dr. Marjanka Grohar meni, da gre pri uzakonitvi splava v Argentini tudi za pritisk iz tujine. IZJAVA »V Severni Ameriki so se zdaj začele zapirati njihove klinike in potrebujejo nove trge. In tako pridejo v te države, kjer splav še ni legaliziran, k temu silijo in tako imajo spet nove trge. Zdaj trenutno je velik pritisk v Peruju, Mehiki, Kolumbiji.«

 

Marta Jerebič

družbapogovorArgentinasplav

Informativni prispevki

VEČ ...|7. 1. 2021
Etično sporna cepiva - Gabriel Kavčič

Nekatera cepiva proti covidu-19 so nastala na etično sporen način. Pri razvoju in raziskavah so bila uporabljena celična tkiva splavljenih zarodkov. Vatikan je nedavno v dokumentu pojasnil, da je moralno sprejemljivo cepiti se s takim cepivom, kadar ni na voljo etično nesporno cepivo. Duhovi se kljub temu niso pomirili. Moralni teolog Gabriel Kavčič meni, da je tako prav, saj se v razpravi prečiščujejo napačne informacije. Hkrati se izvaja pritisk na farmacevtska podjetja, da prenehajo z etično spornimi praksami.

Etično sporna cepiva - Gabriel Kavčič

Nekatera cepiva proti covidu-19 so nastala na etično sporen način. Pri razvoju in raziskavah so bila uporabljena celična tkiva splavljenih zarodkov. Vatikan je nedavno v dokumentu pojasnil, da je moralno sprejemljivo cepiti se s takim cepivom, kadar ni na voljo etično nesporno cepivo. Duhovi se kljub temu niso pomirili. Moralni teolog Gabriel Kavčič meni, da je tako prav, saj se v razpravi prečiščujejo napačne informacije. Hkrati se izvaja pritisk na farmacevtska podjetja, da prenehajo z etično spornimi praksami.

papežpogovorkoronaviruszdravstvo

Informativni prispevki

Etično sporna cepiva - Gabriel Kavčič

Nekatera cepiva proti covidu-19 so nastala na etično sporen način. Pri razvoju in raziskavah so bila uporabljena celična tkiva splavljenih zarodkov. Vatikan je nedavno v dokumentu pojasnil, da je moralno sprejemljivo cepiti se s takim cepivom, kadar ni na voljo etično nesporno cepivo. Duhovi se kljub temu niso pomirili. Moralni teolog Gabriel Kavčič meni, da je tako prav, saj se v razpravi prečiščujejo napačne informacije. Hkrati se izvaja pritisk na farmacevtska podjetja, da prenehajo z etično spornimi praksami.

VEČ ...|7. 1. 2021
Etično sporna cepiva - Gabriel Kavčič

Nekatera cepiva proti covidu-19 so nastala na etično sporen način. Pri razvoju in raziskavah so bila uporabljena celična tkiva splavljenih zarodkov. Vatikan je nedavno v dokumentu pojasnil, da je moralno sprejemljivo cepiti se s takim cepivom, kadar ni na voljo etično nesporno cepivo. Duhovi se kljub temu niso pomirili. Moralni teolog Gabriel Kavčič meni, da je tako prav, saj se v razpravi prečiščujejo napačne informacije. Hkrati se izvaja pritisk na farmacevtska podjetja, da prenehajo z etično spornimi praksami.

Marta Jerebič

papežpogovorkoronaviruszdravstvo

Informativne oddaje

VEČ ...|6. 1. 2021
Mozaik dneva dne 6. 1.

Gostili smo ravnateljico OŠ Komenda Moste Barbaro Janežič Bizant, ki nam je povedala kaj je v drugem valu epidemije pokazala anketa o izkušnjah pouka na daljavo ter kakšni so bili odgovori staršev in otrok.

Mozaik dneva dne 6. 1.

Gostili smo ravnateljico OŠ Komenda Moste Barbaro Janežič Bizant, ki nam je povedala kaj je v drugem valu epidemije pokazala anketa o izkušnjah pouka na daljavo ter kakšni so bili odgovori staršev in otrok.

info

Informativne oddaje

Mozaik dneva dne 6. 1.

Gostili smo ravnateljico OŠ Komenda Moste Barbaro Janežič Bizant, ki nam je povedala kaj je v drugem valu epidemije pokazala anketa o izkušnjah pouka na daljavo ter kakšni so bili odgovori staršev in otrok.

VEČ ...|6. 1. 2021
Mozaik dneva dne 6. 1.

Gostili smo ravnateljico OŠ Komenda Moste Barbaro Janežič Bizant, ki nam je povedala kaj je v drugem valu epidemije pokazala anketa o izkušnjah pouka na daljavo ter kakšni so bili odgovori staršev in otrok.

Marta Jerebič

info

Informativne oddaje

VEČ ...|5. 1. 2021
Utrip dneva dne 5. 1.

Dr. Jerala: cepiv proti novemu koronavirusu ne moremo na noben način povezovati s smrtjo; cepljenja so varna.

Otroci s posebnimi potrebami, njihovi starši in učitelji veseli vrnitve v šole.

Erjavec za 15. januar napovedal vložitev konstruktivne nezaupnice.

Minimalna plača se letos obračunava drugače, v GZS poudarjajo, da obstaja nevarnost odpuščanja in selitve podjetij.

Kaj nam govori upadanje števila nedeljnikov in duhovnih poklicev v primerjavi z rastjo števila animatorjev, skavtov in dobrodelnosti?

Na predvečer praznika Svetih treh kraljev obhajamo tretji sveti večer.

Poslovila se je politična zapornica in neutrudna borka za ohranitev temeljnih človekovih pravic in dostojanstva Lidija Drobnič.

ŠPORT: Lampičeva na današnji tekmi Tour de Ski zasedla 19. mesto.

 

Vreme: Mešanica snega in dežja bo ponoči zajela vso Slovenijo. Padavine bodo do jutra večinoma ponehale.

Utrip dneva dne 5. 1.

Dr. Jerala: cepiv proti novemu koronavirusu ne moremo na noben način povezovati s smrtjo; cepljenja so varna.

Otroci s posebnimi potrebami, njihovi starši in učitelji veseli vrnitve v šole.

Erjavec za 15. januar napovedal vložitev konstruktivne nezaupnice.

Minimalna plača se letos obračunava drugače, v GZS poudarjajo, da obstaja nevarnost odpuščanja in selitve podjetij.

Kaj nam govori upadanje števila nedeljnikov in duhovnih poklicev v primerjavi z rastjo števila animatorjev, skavtov in dobrodelnosti?

Na predvečer praznika Svetih treh kraljev obhajamo tretji sveti večer.

Poslovila se je politična zapornica in neutrudna borka za ohranitev temeljnih človekovih pravic in dostojanstva Lidija Drobnič.

ŠPORT: Lampičeva na današnji tekmi Tour de Ski zasedla 19. mesto.

 

Vreme: Mešanica snega in dežja bo ponoči zajela vso Slovenijo. Padavine bodo do jutra večinoma ponehale.

info

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 5. 1.

Dr. Jerala: cepiv proti novemu koronavirusu ne moremo na noben način povezovati s smrtjo; cepljenja so varna.

Otroci s posebnimi potrebami, njihovi starši in učitelji veseli vrnitve v šole.

Erjavec za 15. januar napovedal vložitev konstruktivne nezaupnice.

Minimalna plača se letos obračunava drugače, v GZS poudarjajo, da obstaja nevarnost odpuščanja in selitve podjetij.

Kaj nam govori upadanje števila nedeljnikov in duhovnih poklicev v primerjavi z rastjo števila animatorjev, skavtov in dobrodelnosti?

Na predvečer praznika Svetih treh kraljev obhajamo tretji sveti večer.

Poslovila se je politična zapornica in neutrudna borka za ohranitev temeljnih človekovih pravic in dostojanstva Lidija Drobnič.

ŠPORT: Lampičeva na današnji tekmi Tour de Ski zasedla 19. mesto.

 

Vreme: Mešanica snega in dežja bo ponoči zajela vso Slovenijo. Padavine bodo do jutra večinoma ponehale.

VEČ ...|5. 1. 2021
Utrip dneva dne 5. 1.

Dr. Jerala: cepiv proti novemu koronavirusu ne moremo na noben način povezovati s smrtjo; cepljenja so varna.

Otroci s posebnimi potrebami, njihovi starši in učitelji veseli vrnitve v šole.

Erjavec za 15. januar napovedal vložitev konstruktivne nezaupnice.

Minimalna plača se letos obračunava drugače, v GZS poudarjajo, da obstaja nevarnost odpuščanja in selitve podjetij.

Kaj nam govori upadanje števila nedeljnikov in duhovnih poklicev v primerjavi z rastjo števila animatorjev, skavtov in dobrodelnosti?

Na predvečer praznika Svetih treh kraljev obhajamo tretji sveti večer.

Poslovila se je politična zapornica in neutrudna borka za ohranitev temeljnih človekovih pravic in dostojanstva Lidija Drobnič.

ŠPORT: Lampičeva na današnji tekmi Tour de Ski zasedla 19. mesto.

 

Vreme: Mešanica snega in dežja bo ponoči zajela vso Slovenijo. Padavine bodo do jutra večinoma ponehale.

Marta Jerebič

info

Informativne oddaje

VEČ ...|1. 1. 2021
Utrip dneva dne 1. 1.

Papež: naj bo leto 2021 leto bratske solidarnosti in miru.

Na najdaljšo noč v letu reševalci in policisti kljub vsemu imeli polne roke dela.

Tla na Hrvaškem se še vedno tresejo.

Nekaj smučišč znova zagnalo naprave, nekatera bodo to storila jutri.

Prve ure po izstopu Otoka iz carinske unije in enotnega trga EU brez večjih težav in zamud.

Šport: Lampičeva zaradi oviranja tekmice ob drugo mesto v Švici.

Vreme: Na zahodu znova dež, na vzhodu nekaj sonca in vetra.

Utrip dneva dne 1. 1.

Papež: naj bo leto 2021 leto bratske solidarnosti in miru.

Na najdaljšo noč v letu reševalci in policisti kljub vsemu imeli polne roke dela.

Tla na Hrvaškem se še vedno tresejo.

Nekaj smučišč znova zagnalo naprave, nekatera bodo to storila jutri.

Prve ure po izstopu Otoka iz carinske unije in enotnega trga EU brez večjih težav in zamud.

Šport: Lampičeva zaradi oviranja tekmice ob drugo mesto v Švici.

Vreme: Na zahodu znova dež, na vzhodu nekaj sonca in vetra.

info

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 1. 1.

Papež: naj bo leto 2021 leto bratske solidarnosti in miru.

Na najdaljšo noč v letu reševalci in policisti kljub vsemu imeli polne roke dela.

Tla na Hrvaškem se še vedno tresejo.

Nekaj smučišč znova zagnalo naprave, nekatera bodo to storila jutri.

Prve ure po izstopu Otoka iz carinske unije in enotnega trga EU brez večjih težav in zamud.

Šport: Lampičeva zaradi oviranja tekmice ob drugo mesto v Švici.

Vreme: Na zahodu znova dež, na vzhodu nekaj sonca in vetra.

VEČ ...|1. 1. 2021
Utrip dneva dne 1. 1.

Papež: naj bo leto 2021 leto bratske solidarnosti in miru.

Na najdaljšo noč v letu reševalci in policisti kljub vsemu imeli polne roke dela.

Tla na Hrvaškem se še vedno tresejo.

Nekaj smučišč znova zagnalo naprave, nekatera bodo to storila jutri.

Prve ure po izstopu Otoka iz carinske unije in enotnega trga EU brez večjih težav in zamud.

Šport: Lampičeva zaradi oviranja tekmice ob drugo mesto v Švici.

Vreme: Na zahodu znova dež, na vzhodu nekaj sonca in vetra.

Marta Jerebič

info

Informativne oddaje

VEČ ...|1. 1. 2021
Mozaik dneva dne 1. 1.

Marta Jerebič je povzela dogodke v Cerkvi doma in po svetu v letu 2020, Petra Stopar prizadevanja Slovenske karitas, Tone Gojup pa se je spomnil pomembnejših obletnic.

Mozaik dneva dne 1. 1.

Marta Jerebič je povzela dogodke v Cerkvi doma in po svetu v letu 2020, Petra Stopar prizadevanja Slovenske karitas, Tone Gojup pa se je spomnil pomembnejših obletnic.

info

Informativne oddaje

Mozaik dneva dne 1. 1.

Marta Jerebič je povzela dogodke v Cerkvi doma in po svetu v letu 2020, Petra Stopar prizadevanja Slovenske karitas, Tone Gojup pa se je spomnil pomembnejših obletnic.

VEČ ...|1. 1. 2021
Mozaik dneva dne 1. 1.

Marta Jerebič je povzela dogodke v Cerkvi doma in po svetu v letu 2020, Petra Stopar prizadevanja Slovenske karitas, Tone Gojup pa se je spomnil pomembnejših obletnic.

Marta Jerebič

info

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|27. 12. 2020
Pogovor z veleposlanikom

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste slišali pogovor s slovenskim veleposlanikom pri Svetem sedežu, Jakobom Štunfom. Spregovoril je o tem, kako slovenska smreka in njeni okraski odmevajo v večnem mestu. Komentiral je tudi najbolj izstopajoče dogodke v Vatikanu letos.

Pogovor z veleposlanikom

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste slišali pogovor s slovenskim veleposlanikom pri Svetem sedežu, Jakobom Štunfom. Spregovoril je o tem, kako slovenska smreka in njeni okraski odmevajo v večnem mestu. Komentiral je tudi najbolj izstopajoče dogodke v Vatikanu letos.

družbapapežduhovnostpogovor

Iz življenja vesoljne Cerkve

Pogovor z veleposlanikom
V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste slišali pogovor s slovenskim veleposlanikom pri Svetem sedežu, Jakobom Štunfom. Spregovoril je o tem, kako slovenska smreka in njeni okraski odmevajo v večnem mestu. Komentiral je tudi najbolj izstopajoče dogodke v Vatikanu letos.
VEČ ...|27. 12. 2020
Pogovor z veleposlanikom
V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste slišali pogovor s slovenskim veleposlanikom pri Svetem sedežu, Jakobom Štunfom. Spregovoril je o tem, kako slovenska smreka in njeni okraski odmevajo v večnem mestu. Komentiral je tudi najbolj izstopajoče dogodke v Vatikanu letos.

Marta Jerebič

družbapapežduhovnostpogovor

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|20. 12. 2020
Svete maše pri sosedih in dogajanje v Venezueli

Kako je z udeležbo pri svetih mašah pri naših sosednjih državah? Pogledali smo v Italijo, Avstrijo in na Hrvaško. V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste lahko slišali, kako se pripravljajo na božič in v kakšnih razmerah potekajo svete maše. Odpravili smo se tudi čez ocean, kjer nam je življenje v Venezueli približala s. Andreja Godnič.

Svete maše pri sosedih in dogajanje v Venezueli

Kako je z udeležbo pri svetih mašah pri naših sosednjih državah? Pogledali smo v Italijo, Avstrijo in na Hrvaško. V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste lahko slišali, kako se pripravljajo na božič in v kakšnih razmerah potekajo svete maše. Odpravili smo se tudi čez ocean, kjer nam je življenje v Venezueli približala s. Andreja Godnič.

duhovnostdružbapogovor

Iz življenja vesoljne Cerkve

Svete maše pri sosedih in dogajanje v Venezueli
Kako je z udeležbo pri svetih mašah pri naših sosednjih državah? Pogledali smo v Italijo, Avstrijo in na Hrvaško. V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste lahko slišali, kako se pripravljajo na božič in v kakšnih razmerah potekajo svete maše. Odpravili smo se tudi čez ocean, kjer nam je življenje v Venezueli približala s. Andreja Godnič.
VEČ ...|20. 12. 2020
Svete maše pri sosedih in dogajanje v Venezueli
Kako je z udeležbo pri svetih mašah pri naših sosednjih državah? Pogledali smo v Italijo, Avstrijo in na Hrvaško. V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste lahko slišali, kako se pripravljajo na božič in v kakšnih razmerah potekajo svete maše. Odpravili smo se tudi čez ocean, kjer nam je življenje v Venezueli približala s. Andreja Godnič.

Marta Jerebič

duhovnostdružbapogovor

Srečanja

VEČ ...|15. 12. 2020
Program Preživim

Zavod Živim prek svojega programa Preživim pomaga družinam, ki so se kljub težki situaciji v nosečnosti pogumno odločile za ohranitev življenja otroka in v nosečnosti ter po porodu potrebujejo pomoč na različnih področjih. V oddaji Srečanja smo govorili o tej pomoči in tudi o tem, kaj projekt prinaša prostovoljcem, ki sodelujejo v njem.

Program Preživim

Zavod Živim prek svojega programa Preživim pomaga družinam, ki so se kljub težki situaciji v nosečnosti pogumno odločile za ohranitev življenja otroka in v nosečnosti ter po porodu potrebujejo pomoč na različnih področjih. V oddaji Srečanja smo govorili o tej pomoči in tudi o tem, kaj projekt prinaša prostovoljcem, ki sodelujejo v njem.

družbaodnosidružinaotroci

Srečanja

Program Preživim
Zavod Živim prek svojega programa Preživim pomaga družinam, ki so se kljub težki situaciji v nosečnosti pogumno odločile za ohranitev življenja otroka in v nosečnosti ter po porodu potrebujejo pomoč na različnih področjih. V oddaji Srečanja smo govorili o tej pomoči in tudi o tem, kaj projekt prinaša prostovoljcem, ki sodelujejo v njem.
VEČ ...|15. 12. 2020
Program Preživim
Zavod Živim prek svojega programa Preživim pomaga družinam, ki so se kljub težki situaciji v nosečnosti pogumno odločile za ohranitev življenja otroka in v nosečnosti ter po porodu potrebujejo pomoč na različnih področjih. V oddaji Srečanja smo govorili o tej pomoči in tudi o tem, kaj projekt prinaša prostovoljcem, ki sodelujejo v njem.

Marta Jerebič

družbaodnosidružinaotroci

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|13. 12. 2020
Pogovor z novim nadškofom v turškem Izmirju, p. Martinom Kmetcem

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste slišali pogovor z novim nadškofom v turškem Izmirju, p. Martinom Kmetcem. Vabljeni k poslušanju.

Pogovor z novim nadškofom v turškem Izmirju, p. Martinom Kmetcem

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste slišali pogovor z novim nadškofom v turškem Izmirju, p. Martinom Kmetcem. Vabljeni k poslušanju.

duhovnost

Iz življenja vesoljne Cerkve

Pogovor z novim nadškofom v turškem Izmirju, p. Martinom Kmetcem

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste slišali pogovor z novim nadškofom v turškem Izmirju, p. Martinom Kmetcem. Vabljeni k poslušanju.

VEČ ...|13. 12. 2020
Pogovor z novim nadškofom v turškem Izmirju, p. Martinom Kmetcem

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste slišali pogovor z novim nadškofom v turškem Izmirju, p. Martinom Kmetcem. Vabljeni k poslušanju.

Marta Jerebič

duhovnost

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 12. 2020
Veleposlanik Jakob Štunf pri maši za domovino

Svete maše za domovino v vatikanski baziliki se je udeležil tudi veleposlanik RS pri Svetem sedežu, Jakob Štunf. Pred mašo je imel naslednji nagovor

Veleposlanik Jakob Štunf pri maši za domovino

Svete maše za domovino v vatikanski baziliki se je udeležil tudi veleposlanik RS pri Svetem sedežu, Jakob Štunf. Pred mašo je imel naslednji nagovor

papežvatikansmrekaJakob Štunf

Informativni prispevki

Veleposlanik Jakob Štunf pri maši za domovino
Svete maše za domovino v vatikanski baziliki se je udeležil tudi veleposlanik RS pri Svetem sedežu, Jakob Štunf. Pred mašo je imel naslednji nagovor
VEČ ...|11. 12. 2020
Veleposlanik Jakob Štunf pri maši za domovino
Svete maše za domovino v vatikanski baziliki se je udeležil tudi veleposlanik RS pri Svetem sedežu, Jakob Štunf. Pred mašo je imel naslednji nagovor

Marta Jerebič

papežvatikansmrekaJakob Štunf

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 12. 2020
Nadškof Cvikl, maša za domovino v Vatikanu

Današnji dan v Vatikanu je slovenski. Popoldne bodo osvetlili 30metrov visoko kočevsko lepotico, ki so jo okrasili pod vodstvom dr.Sabine Šegula in Petra Ribiča. Že ob 8. uri je bila v vatikanski baziliki slovenska maša, ki jo jena grobu sv. Janeza Pavla II. daroval mariborski nadškof AlojzijCvikl. V nagovoru je poudaril, da je bil poljski papež tesno povezanz življenjem Cerkve v Sloveniji, prvi je priznal tudi našosamostojnost.

Nadškof Cvikl, maša za domovino v Vatikanu

Današnji dan v Vatikanu je slovenski. Popoldne bodo osvetlili 30metrov visoko kočevsko lepotico, ki so jo okrasili pod vodstvom dr.Sabine Šegula in Petra Ribiča. Že ob 8. uri je bila v vatikanski baziliki slovenska maša, ki jo jena grobu sv. Janeza Pavla II. daroval mariborski nadškof AlojzijCvikl. V nagovoru je poudaril, da je bil poljski papež tesno povezanz življenjem Cerkve v Sloveniji, prvi je priznal tudi našosamostojnost.

papežduhovnostvatikansmreka

Informativni prispevki

Nadškof Cvikl, maša za domovino v Vatikanu

Današnji dan v Vatikanu je slovenski. Popoldne bodo osvetlili 30metrov visoko kočevsko lepotico, ki so jo okrasili pod vodstvom dr.Sabine Šegula in Petra Ribiča. Že ob 8. uri je bila v vatikanski baziliki slovenska maša, ki jo jena grobu sv. Janeza Pavla II. daroval mariborski nadškof AlojzijCvikl. V nagovoru je poudaril, da je bil poljski papež tesno povezanz življenjem Cerkve v Sloveniji, prvi je priznal tudi našosamostojnost.

VEČ ...|11. 12. 2020
Nadškof Cvikl, maša za domovino v Vatikanu

Današnji dan v Vatikanu je slovenski. Popoldne bodo osvetlili 30metrov visoko kočevsko lepotico, ki so jo okrasili pod vodstvom dr.Sabine Šegula in Petra Ribiča. Že ob 8. uri je bila v vatikanski baziliki slovenska maša, ki jo jena grobu sv. Janeza Pavla II. daroval mariborski nadškof AlojzijCvikl. V nagovoru je poudaril, da je bil poljski papež tesno povezanz življenjem Cerkve v Sloveniji, prvi je priznal tudi našosamostojnost.

Marta Jerebič

papežduhovnostvatikansmreka

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|6. 12. 2020
Slovenska smreka v Vatikanu

Predstavili smo projekt postavitve božičnega drevesa v Vatikanu, o čemer je več povedala floristka Sabina Šegula.

Slovenska smreka v Vatikanu

Predstavili smo projekt postavitve božičnega drevesa v Vatikanu, o čemer je več povedala floristka Sabina Šegula.

duhovnostcerkevadventvatikan

Iz življenja vesoljne Cerkve

Slovenska smreka v Vatikanu

Predstavili smo projekt postavitve božičnega drevesa v Vatikanu, o čemer je več povedala floristka Sabina Šegula.

VEČ ...|6. 12. 2020
Slovenska smreka v Vatikanu

Predstavili smo projekt postavitve božičnega drevesa v Vatikanu, o čemer je več povedala floristka Sabina Šegula.

Marta Jerebič

duhovnostcerkevadventvatikan

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|29. 11. 2020
1. adventna nedelja

V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji ste slišali poudarke s pogrebne slovesnosti za škofa Jožefa Smeja. Pogovarjali pa smo se tudi z novim vodjem slovenskih kapucinov br. Primožem Kovačem. Vabljeni k poslušanju.

1. adventna nedelja

V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji ste slišali poudarke s pogrebne slovesnosti za škofa Jožefa Smeja. Pogovarjali pa smo se tudi z novim vodjem slovenskih kapucinov br. Primožem Kovačem. Vabljeni k poslušanju.

duhovnostdružbapogovor

Utrip Cerkve v Sloveniji

1. adventna nedelja

V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji ste slišali poudarke s pogrebne slovesnosti za škofa Jožefa Smeja. Pogovarjali pa smo se tudi z novim vodjem slovenskih kapucinov br. Primožem Kovačem. Vabljeni k poslušanju.

VEČ ...|29. 11. 2020
1. adventna nedelja

V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji ste slišali poudarke s pogrebne slovesnosti za škofa Jožefa Smeja. Pogovarjali pa smo se tudi z novim vodjem slovenskih kapucinov br. Primožem Kovačem. Vabljeni k poslušanju.

Marta Jerebič

duhovnostdružbapogovor

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|15. 11. 2020
Dediščina Alojzija Šuštarja

O zaporu imamo velikokrat le filmsko podobo, pravi zaporniški vikar Robert Friškovec. Z njim smo se ob tednu zaporov pogovarjali za oddajo Utrip Cerkve v Sloveniji. V njej ste lahko prisluhnili tudi škofu Francu Šuštarju, ki ima za sabo izkušnjo covida. Vabljeni k poslušanju.

Dediščina Alojzija Šuštarja

O zaporu imamo velikokrat le filmsko podobo, pravi zaporniški vikar Robert Friškovec. Z njim smo se ob tednu zaporov pogovarjali za oddajo Utrip Cerkve v Sloveniji. V njej ste lahko prisluhnili tudi škofu Francu Šuštarju, ki ima za sabo izkušnjo covida. Vabljeni k poslušanju.

družbaduhovnostodnosi

Utrip Cerkve v Sloveniji

Dediščina Alojzija Šuštarja

O zaporu imamo velikokrat le filmsko podobo, pravi zaporniški vikar Robert Friškovec. Z njim smo se ob tednu zaporov pogovarjali za oddajo Utrip Cerkve v Sloveniji. V njej ste lahko prisluhnili tudi škofu Francu Šuštarju, ki ima za sabo izkušnjo covida. Vabljeni k poslušanju.

VEČ ...|15. 11. 2020
Dediščina Alojzija Šuštarja

O zaporu imamo velikokrat le filmsko podobo, pravi zaporniški vikar Robert Friškovec. Z njim smo se ob tednu zaporov pogovarjali za oddajo Utrip Cerkve v Sloveniji. V njej ste lahko prisluhnili tudi škofu Francu Šuštarju, ki ima za sabo izkušnjo covida. Vabljeni k poslušanju.

Marta JerebičMeta Potočnik

družbaduhovnostodnosi

Informativni prispevki

VEČ ...|9. 11. 2020
Škof Šuštar o svoji covid izkušnji

Škof Franc Šuštar o tem kako ga je spremenila bolezen Covid-19.

Več pa si lahko preberete na sletni strani Radia Ognjišče.

Škof Šuštar o svoji covid izkušnji

Škof Franc Šuštar o tem kako ga je spremenila bolezen Covid-19.

Več pa si lahko preberete na sletni strani Radia Ognjišče.

info

Informativni prispevki

Škof Šuštar o svoji covid izkušnji

Škof Franc Šuštar o tem kako ga je spremenila bolezen Covid-19.

Več pa si lahko preberete na sletni strani Radia Ognjišče.

VEČ ...|9. 11. 2020
Škof Šuštar o svoji covid izkušnji

Škof Franc Šuštar o tem kako ga je spremenila bolezen Covid-19.

Več pa si lahko preberete na sletni strani Radia Ognjišče.

Marta Jerebič

info

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|8. 11. 2020
100 letnica rojstva nadškofa Šuštarja

Pogvor s škofom Antonom Jamnikom o simpoziju ob 100-letnici rojstva pokojnega ljubljanskega nadškofa Alojzija Šuštarja.

100 letnica rojstva nadškofa Šuštarja

Pogvor s škofom Antonom Jamnikom o simpoziju ob 100-letnici rojstva pokojnega ljubljanskega nadškofa Alojzija Šuštarja.

družbainfokulturapogovorspomin

Utrip Cerkve v Sloveniji

100 letnica rojstva nadškofa Šuštarja
Pogvor s škofom Antonom Jamnikom o simpoziju ob 100-letnici rojstva pokojnega ljubljanskega nadškofa Alojzija Šuštarja.
VEČ ...|8. 11. 2020
100 letnica rojstva nadškofa Šuštarja
Pogvor s škofom Antonom Jamnikom o simpoziju ob 100-letnici rojstva pokojnega ljubljanskega nadškofa Alojzija Šuštarja.

Marta Jerebič

družbainfokulturapogovorspomin

Naš pogled

VEČ ...|3. 11. 2020
Noe, zakaj gradiš?

Marta Jerebič je v komentarju govorila o tem, kako nam tehnologija danes omogoča, da vsakdo pove, kar hoče. Nekoč so se iz Noeta norčevali, ko je povedal, zakaj gradi barko. Danes podobno nekateri delajo v tej pandemiji. Tehnologija pa prinaša tudi pozitivne stvari – Radiu Ognjišče širitev medijske svobode.

Noe, zakaj gradiš?

Marta Jerebič je v komentarju govorila o tem, kako nam tehnologija danes omogoča, da vsakdo pove, kar hoče. Nekoč so se iz Noeta norčevali, ko je povedal, zakaj gradi barko. Danes podobno nekateri delajo v tej pandemiji. Tehnologija pa prinaša tudi pozitivne stvari – Radiu Ognjišče širitev medijske svobode.

komentardružbakoronavirus

Naš pogled

Noe, zakaj gradiš?
Marta Jerebič je v komentarju govorila o tem, kako nam tehnologija danes omogoča, da vsakdo pove, kar hoče. Nekoč so se iz Noeta norčevali, ko je povedal, zakaj gradi barko. Danes podobno nekateri delajo v tej pandemiji. Tehnologija pa prinaša tudi pozitivne stvari – Radiu Ognjišče širitev medijske svobode.
VEČ ...|3. 11. 2020
Noe, zakaj gradiš?
Marta Jerebič je v komentarju govorila o tem, kako nam tehnologija danes omogoča, da vsakdo pove, kar hoče. Nekoč so se iz Noeta norčevali, ko je povedal, zakaj gradi barko. Danes podobno nekateri delajo v tej pandemiji. Tehnologija pa prinaša tudi pozitivne stvari – Radiu Ognjišče širitev medijske svobode.

Marta Jerebič

komentardružbakoronavirus

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|25. 10. 2020
Stanislav Zore o aktualnih vprašanjih

Kako naj se obnašamo pri spremljanju prenosa svete maše prek spleta? Kaj bi rekel tistim, ki dvomijo o virusu? Na vprašanja je odgovarjal predsednik slovenske škofovske konference, ljubljanski nadškof Stanislav Zore.

Stanislav Zore o aktualnih vprašanjih

Kako naj se obnašamo pri spremljanju prenosa svete maše prek spleta? Kaj bi rekel tistim, ki dvomijo o virusu? Na vprašanja je odgovarjal predsednik slovenske škofovske konference, ljubljanski nadškof Stanislav Zore.

duhovnostcerkevslovenijakoronavirus

Utrip Cerkve v Sloveniji

Stanislav Zore o aktualnih vprašanjih

Kako naj se obnašamo pri spremljanju prenosa svete maše prek spleta? Kaj bi rekel tistim, ki dvomijo o virusu? Na vprašanja je odgovarjal predsednik slovenske škofovske konference, ljubljanski nadškof Stanislav Zore.

VEČ ...|25. 10. 2020
Stanislav Zore o aktualnih vprašanjih

Kako naj se obnašamo pri spremljanju prenosa svete maše prek spleta? Kaj bi rekel tistim, ki dvomijo o virusu? Na vprašanja je odgovarjal predsednik slovenske škofovske konference, ljubljanski nadškof Stanislav Zore.

Marta Jerebič

duhovnostcerkevslovenijakoronavirus

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|18. 10. 2020
Dogodki v Vatikanu

Kako je Slovenija povezana z vatikanskim finančnim škandalom? Dogajanje je komentiral škofov vikar za Slovence v Gorici, Karlo Bolčina. Prisluhnite oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve.

Dogodki v Vatikanu

Kako je Slovenija povezana z vatikanskim finančnim škandalom? Dogajanje je komentiral škofov vikar za Slovence v Gorici, Karlo Bolčina. Prisluhnite oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve.

duhovnostpapež

Iz življenja vesoljne Cerkve

Dogodki v Vatikanu

Kako je Slovenija povezana z vatikanskim finančnim škandalom? Dogajanje je komentiral škofov vikar za Slovence v Gorici, Karlo Bolčina. Prisluhnite oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve.

VEČ ...|18. 10. 2020
Dogodki v Vatikanu

Kako je Slovenija povezana z vatikanskim finančnim škandalom? Dogajanje je komentiral škofov vikar za Slovence v Gorici, Karlo Bolčina. Prisluhnite oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve.

Marta Jerebič

duhovnostpapež

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|18. 10. 2020
Pastorala razvezanih in študentska pastorala

V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo govorili o pastorali razvezanih in študentski pastorali. Vabljeni k poslušanju.

Pastorala razvezanih in študentska pastorala

V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo govorili o pastorali razvezanih in študentski pastorali. Vabljeni k poslušanju.

družbaduhovnostmladiodnosi

Utrip Cerkve v Sloveniji

Pastorala razvezanih in študentska pastorala

V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo govorili o pastorali razvezanih in študentski pastorali. Vabljeni k poslušanju.

VEČ ...|18. 10. 2020
Pastorala razvezanih in študentska pastorala

V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo govorili o pastorali razvezanih in študentski pastorali. Vabljeni k poslušanju.

Marta Jerebič

družbaduhovnostmladiodnosi

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|11. 10. 2020
Naša vernost v času epidemije

Kaj se je dogajalo z našo vernostjo, ko so bile cerkve v prvem valu epidemije novega koronavirusa zaprte? Raziskavo je opravil dr. Vinko Potočnik. Izsledke ste slišali v tokratni oddaji.

Naša vernost v času epidemije

Kaj se je dogajalo z našo vernostjo, ko so bile cerkve v prvem valu epidemije novega koronavirusa zaprte? Raziskavo je opravil dr. Vinko Potočnik. Izsledke ste slišali v tokratni oddaji.

družbaodnosiduhovnostpogovor

Utrip Cerkve v Sloveniji

Naša vernost v času epidemije

Kaj se je dogajalo z našo vernostjo, ko so bile cerkve v prvem valu epidemije novega koronavirusa zaprte? Raziskavo je opravil dr. Vinko Potočnik. Izsledke ste slišali v tokratni oddaji.

VEČ ...|11. 10. 2020
Naša vernost v času epidemije

Kaj se je dogajalo z našo vernostjo, ko so bile cerkve v prvem valu epidemije novega koronavirusa zaprte? Raziskavo je opravil dr. Vinko Potočnik. Izsledke ste slišali v tokratni oddaji.

Marta Jerebič

družbaodnosiduhovnostpogovor

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|4. 10. 2020
Vatikanski dokument o evtanaziji

Kaj novega prinaša vatikanski dokument o evtanaziji? O tem smo govoril z moralnim teologom Gabrielom Kavčičem. Slišali smo pa tudi, da bo za letošnji božič v Vatikanu stala slovenska smreka.

Vatikanski dokument o evtanaziji

Kaj novega prinaša vatikanski dokument o evtanaziji? O tem smo govoril z moralnim teologom Gabrielom Kavčičem. Slišali smo pa tudi, da bo za letošnji božič v Vatikanu stala slovenska smreka.

duhovnostCerkevevtanazijaVatikanmorala

Iz življenja vesoljne Cerkve

Vatikanski dokument o evtanaziji
Kaj novega prinaša vatikanski dokument o evtanaziji? O tem smo govoril z moralnim teologom Gabrielom Kavčičem. Slišali smo pa tudi, da bo za letošnji božič v Vatikanu stala slovenska smreka.
VEČ ...|4. 10. 2020
Vatikanski dokument o evtanaziji
Kaj novega prinaša vatikanski dokument o evtanaziji? O tem smo govoril z moralnim teologom Gabrielom Kavčičem. Slišali smo pa tudi, da bo za letošnji božič v Vatikanu stala slovenska smreka.

Marta Jerebič

duhovnostCerkevevtanazijaVatikanmorala

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|4. 10. 2020
Teden za življenje

Govorili smo kako bo potekal letošnji Teden za življenje in kaj je nuncij Jean-Mari Speich povedal ob obisku v župniji Slovenj Gradec.

Teden za življenje

Govorili smo kako bo potekal letošnji Teden za življenje in kaj je nuncij Jean-Mari Speich povedal ob obisku v župniji Slovenj Gradec.

duhovnostCerkev

Utrip Cerkve v Sloveniji

Teden za življenje
Govorili smo kako bo potekal letošnji Teden za življenje in kaj je nuncij Jean-Mari Speich povedal ob obisku v župniji Slovenj Gradec.
VEČ ...|4. 10. 2020
Teden za življenje
Govorili smo kako bo potekal letošnji Teden za življenje in kaj je nuncij Jean-Mari Speich povedal ob obisku v župniji Slovenj Gradec.

Marta Jerebič

duhovnostCerkev

Informativni prispevki

VEČ ...|4. 10. 2020
Teden za življenje 2020

V Katoliški cerkvi v Sloveniji smo začeli Teden za življenje. Organizatorji so ob 100-letnici rojstva nadškofa Alojzija Šuštarja za vodilno geslo izbrali njegovo misel »Da bi si bili dobri sopotniki na poti v prihodnost.«

Teden za življenje 2020

V Katoliški cerkvi v Sloveniji smo začeli Teden za življenje. Organizatorji so ob 100-letnici rojstva nadškofa Alojzija Šuštarja za vodilno geslo izbrali njegovo misel »Da bi si bili dobri sopotniki na poti v prihodnost.«

odnosivzgojadružba

Informativni prispevki

Teden za življenje 2020
V Katoliški cerkvi v Sloveniji smo začeli Teden za življenje. Organizatorji so ob 100-letnici rojstva nadškofa Alojzija Šuštarja za vodilno geslo izbrali njegovo misel »Da bi si bili dobri sopotniki na poti v prihodnost.«
VEČ ...|4. 10. 2020
Teden za življenje 2020
V Katoliški cerkvi v Sloveniji smo začeli Teden za življenje. Organizatorji so ob 100-letnici rojstva nadškofa Alojzija Šuštarja za vodilno geslo izbrali njegovo misel »Da bi si bili dobri sopotniki na poti v prihodnost.«

Marta Jerebič

odnosivzgojadružba

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|27. 9. 2020
Kanonizacija Antona Martina Slomška

V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji ste izvedeli, kako je s postopkom za kanonizacijo blaženega Antona Martina Slomška in kako ta v današnjem času nagovarja učitelje. Sv. Hieronimu pa se bodo odslej priporočali v koprski škofiji, saj je postal njen glavni zavetnik. Prisluhnite.

Kanonizacija Antona Martina Slomška

V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji ste izvedeli, kako je s postopkom za kanonizacijo blaženega Antona Martina Slomška in kako ta v današnjem času nagovarja učitelje. Sv. Hieronimu pa se bodo odslej priporočali v koprski škofiji, saj je postal njen glavni zavetnik. Prisluhnite.

duhovnostdružba

Utrip Cerkve v Sloveniji

Kanonizacija Antona Martina Slomška
V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji ste izvedeli, kako je s postopkom za kanonizacijo blaženega Antona Martina Slomška in kako ta v današnjem času nagovarja učitelje. Sv. Hieronimu pa se bodo odslej priporočali v koprski škofiji, saj je postal njen glavni zavetnik. Prisluhnite.
VEČ ...|27. 9. 2020
Kanonizacija Antona Martina Slomška
V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji ste izvedeli, kako je s postopkom za kanonizacijo blaženega Antona Martina Slomška in kako ta v današnjem času nagovarja učitelje. Sv. Hieronimu pa se bodo odslej priporočali v koprski škofiji, saj je postal njen glavni zavetnik. Prisluhnite.

Marta Jerebič

duhovnostdružba

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|20. 9. 2020
Odnos Vatikana in Kitajske, ter življenje kristjanov v Jordaniji

Vatikan upa, da bo prišlo do podaljšanja dogovora s Kitajsko o imenovanju škofov. O tem smo govorili v oddaji , v kateri ste slišali tudi, kako živijo kristjani v Jordaniji.

Odnos Vatikana in Kitajske, ter življenje kristjanov v Jordaniji

Vatikan upa, da bo prišlo do podaljšanja dogovora s Kitajsko o imenovanju škofov. O tem smo govorili v oddaji , v kateri ste slišali tudi, kako živijo kristjani v Jordaniji.

duhovnostpogovordružbapolitikacerkev

Iz življenja vesoljne Cerkve

Odnos Vatikana in Kitajske, ter življenje kristjanov v Jordaniji
Vatikan upa, da bo prišlo do podaljšanja dogovora s Kitajsko o imenovanju škofov. O tem smo govorili v oddaji , v kateri ste slišali tudi, kako živijo kristjani v Jordaniji.
VEČ ...|20. 9. 2020
Odnos Vatikana in Kitajske, ter življenje kristjanov v Jordaniji
Vatikan upa, da bo prišlo do podaljšanja dogovora s Kitajsko o imenovanju škofov. O tem smo govorili v oddaji , v kateri ste slišali tudi, kako živijo kristjani v Jordaniji.

Marta Jerebič

duhovnostpogovordružbapolitikacerkev

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|20. 9. 2020
Čudežno ozdravljenje in 20. letnica vojaškega vikariata

V oddaji smo se na nedeljo svetniških kandidatov ljubljanske metropolije ustavili ob primeru dveletnega Metoda z Iga, ki je bil čudežno ozdravljen na priprošnjo škofa Vovka. Vojaški vikariat pa praznuje 20. obletnico ustanovitve.

Čudežno ozdravljenje in 20. letnica vojaškega vikariata

V oddaji smo se na nedeljo svetniških kandidatov ljubljanske metropolije ustavili ob primeru dveletnega Metoda z Iga, ki je bil čudežno ozdravljen na priprošnjo škofa Vovka. Vojaški vikariat pa praznuje 20. obletnico ustanovitve.

duhovnostpogovordružba

Utrip Cerkve v Sloveniji

Čudežno ozdravljenje in 20. letnica vojaškega vikariata
V oddaji smo se na nedeljo svetniških kandidatov ljubljanske metropolije ustavili ob primeru dveletnega Metoda z Iga, ki je bil čudežno ozdravljen na priprošnjo škofa Vovka. Vojaški vikariat pa praznuje 20. obletnico ustanovitve.
VEČ ...|20. 9. 2020
Čudežno ozdravljenje in 20. letnica vojaškega vikariata
V oddaji smo se na nedeljo svetniških kandidatov ljubljanske metropolije ustavili ob primeru dveletnega Metoda z Iga, ki je bil čudežno ozdravljen na priprošnjo škofa Vovka. Vojaški vikariat pa praznuje 20. obletnico ustanovitve.

Marta Jerebič

duhovnostpogovordružba

Priporočamo
|
Aktualno

Pogovor o

VEČ ...|21. 4. 2021
Oblačila in okolje

Oblačila so naš vsakdan, so poceni, in trendi hitre mode povečujejo nepremišljene nakupe, kar negativno vpliva tako na okolje kot povečuje socialne nepravičnosti. Kako lahko s spremembo življenjskih navad prispevamo k izboljšanju, boste slišali v oddaji Pogovor o. 

Oblačila in okolje

Oblačila so naš vsakdan, so poceni, in trendi hitre mode povečujejo nepremišljene nakupe, kar negativno vpliva tako na okolje kot povečuje socialne nepravičnosti. Kako lahko s spremembo življenjskih navad prispevamo k izboljšanju, boste slišali v oddaji Pogovor o. 

Meta Potočnik

modaokoljeoblačilaekologija

Naš pogled

VEČ ...|20. 4. 2021
Silvestra Sadar: Je obhajilo to-go ok?

Je obhajilo to-go ok? Lahko bi razmišljala o levosučnih sodržavljanih in o njihovih kritikah zdajšnje politike, ukrepov, cepljenja, pa ne bom. Omejila se bom predvsem na cerkveno občestvo, saj imamo lastni prag in lastne smeti!

Silvestra Sadar: Je obhajilo to-go ok?

Je obhajilo to-go ok? Lahko bi razmišljala o levosučnih sodržavljanih in o njihovih kritikah zdajšnje politike, ukrepov, cepljenja, pa ne bom. Omejila se bom predvsem na cerkveno občestvo, saj imamo lastni prag in lastne smeti!

Silvestra Sadar

komentar

Naš gost

VEČ ...|17. 4. 2021
Kapucin br. Stane Bešter

Brat Stane Bešter je redovnik, provincialni vikar slovenskih kapucinov, predstojnik in voditelj Doma duhovnosti Kančevci, tudi glasbenik, predvsem pa duhovnik.

Kapucin br. Stane Bešter

Brat Stane Bešter je redovnik, provincialni vikar slovenskih kapucinov, predstojnik in voditelj Doma duhovnosti Kančevci, tudi glasbenik, predvsem pa duhovnik.

Marjan Bunič

spominživljenjepogovorglasba

Za življenje

VEČ ...|17. 4. 2021
Odrekanje tudi po postnem času

Zakonca dr. Verena in dr. Andrej Perko sta govorila o tem, kako smo se dolžni nekaterih zavez postnega časa držati tudi danes. Zakaj je pomembno negovati izročilo?
Prisluhnite oddaji.

Odrekanje tudi po postnem času

Zakonca dr. Verena in dr. Andrej Perko sta govorila o tem, kako smo se dolžni nekaterih zavez postnega časa držati tudi danes. Zakaj je pomembno negovati izročilo?
Prisluhnite oddaji.

Radio Ognjišče

vzgojaduhovnostodnosi

Duhovna misel

VEČ ...|22. 4. 2021
Kdo ne umre?

Od nekdaj človek išče nekakšen eliksir za neumrljivost, trudi se, da bi v nedogled …

Kdo ne umre?

Od nekdaj človek išče nekakšen eliksir za neumrljivost, trudi se, da bi v nedogled …

Marko Rijavec

duhovnost

Radijski misijon 2021

VEČ ...|27. 3. 2021
7. Mali misijonski nagovor – Silva Matos: Ne boš umrl!

Krajši misijonski nagovor je pripravila psihologinja in terapevtka Silva Matos. Geslo dneva ima za našo gostjo poseben pomen, saj izhaja iz osebne izkušnje.

7. Mali misijonski nagovor – Silva Matos: Ne boš umrl!

Krajši misijonski nagovor je pripravila psihologinja in terapevtka Silva Matos. Geslo dneva ima za našo gostjo poseben pomen, saj izhaja iz osebne izkušnje.

Jože Bartolj

duhovnostodnosimisijon

Radijski roman

VEČ ...|22. 4. 2021
Pesem o Bernardki - štiriinpetdeseti del

Bernardka ob hudi bolezni doživlja tudi blodnje in boj s satanom. Iz samostana jo odpeljejo v bolnišnico ...

Pesem o Bernardki - štiriinpetdeseti del

Bernardka ob hudi bolezni doživlja tudi blodnje in boj s satanom. Iz samostana jo odpeljejo v bolnišnico ...

Marjan Bunič

knjigasvetnicaBernardkaLurdMarijino prikazanjeduhovnost

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|22. 4. 2021
299. oddaja

Predvajali smo skladbe: Vrni se še kdaj v Ljubljano - Marjana Deržaj, Oh pretty woman - Roy Orbison, I tuoi occhi verdi - Franco Tozzi, Kje je kdo, ki bi znal - Nada Žgur in Strune, Malo reči treba kad se voli - Gaby Novak, Runaway - Del Shannon, Presenečenja - Bele vrane, Küsse gegen Einsamkeit - Karel Gott, Ill never fall in love again - Dionne Warwick, Tu soltanto tu - Al Bano & Romina Power, Tu ten vas - Alain Barriere & Mireille Mathieu, You belong to me - Kelly family ...

299. oddaja

Predvajali smo skladbe: Vrni se še kdaj v Ljubljano - Marjana Deržaj, Oh pretty woman - Roy Orbison, I tuoi occhi verdi - Franco Tozzi, Kje je kdo, ki bi znal - Nada Žgur in Strune, Malo reči treba kad se voli - Gaby Novak, Runaway - Del Shannon, Presenečenja - Bele vrane, Küsse gegen Einsamkeit - Karel Gott, Ill never fall in love again - Dionne Warwick, Tu soltanto tu - Al Bano & Romina Power, Tu ten vas - Alain Barriere & Mireille Mathieu, You belong to me - Kelly family ...

Matjaž Merljak, Mateja Feltrin Novljan, Marko Zupan

glasbaspomin

Via positiva

VEČ ...|22. 4. 2021
Alkoholizem povzroča številne rane in ranjenosti, ki se prenašajo rodove naprej

Kdo je kriv? Zmoti takšno naglaševanje ob stiskah po družinah, ki so žal pogosto skrite, čeprav hude in dolgotrajne? Ni rešitev v iskanju krivca. To lahko težavo le še poglobi. Alkoholizem je velik problem, zaznamuje vse, tiste, ki preveč pijejo in njihove bližnje, posebej nedolžne otroke, ki v tem globokem breznu naredijo vse, da bi našli oporo ter bilke rešitve. Alkoholizem posredno prizadane vsakega v družbi. Pogosto otroci alkoholikov prevzamejo nase krivdo in odgovornost. Iskreno je zmogla spregovoriti o tem Erika Novak, tudi sama deležna trpljenja v primarni družini zaradi pretiranega pitja. 

Alkoholizem povzroča številne rane in ranjenosti, ki se prenašajo rodove naprej

Kdo je kriv? Zmoti takšno naglaševanje ob stiskah po družinah, ki so žal pogosto skrite, čeprav hude in dolgotrajne? Ni rešitev v iskanju krivca. To lahko težavo le še poglobi. Alkoholizem je velik problem, zaznamuje vse, tiste, ki preveč pijejo in njihove bližnje, posebej nedolžne otroke, ki v tem globokem breznu naredijo vse, da bi našli oporo ter bilke rešitve. Alkoholizem posredno prizadane vsakega v družbi. Pogosto otroci alkoholikov prevzamejo nase krivdo in odgovornost. Iskreno je zmogla spregovoriti o tem Erika Novak, tudi sama deležna trpljenja v primarni družini zaradi pretiranega pitja. 

Nataša Ličen

družbaodnosipogovor

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|22. 4. 2021
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 22. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 22. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan