Naš pogled

VEČ ...|7. 6. 2022
Ko je koalicijska pogodba samo še provokacija ...

Marta Jerebič v komentarju razmišlja o tem, kako so določeni elementi koalicijske pogodbe zgolj provokacija. Dodaja, da se katoličani na določene provokacije te vlade sploh ne bi smeli odzivati.

Ko je koalicijska pogodba samo še provokacija ...

Marta Jerebič v komentarju razmišlja o tem, kako so določeni elementi koalicijske pogodbe zgolj provokacija. Dodaja, da se katoličani na določene provokacije te vlade sploh ne bi smeli odzivati.

komentardružbaodnosi

Naš pogled

Ko je koalicijska pogodba samo še provokacija ...

Marta Jerebič v komentarju razmišlja o tem, kako so določeni elementi koalicijske pogodbe zgolj provokacija. Dodaja, da se katoličani na določene provokacije te vlade sploh ne bi smeli odzivati.

VEČ ...|7. 6. 2022
Ko je koalicijska pogodba samo še provokacija ...

Marta Jerebič v komentarju razmišlja o tem, kako so določeni elementi koalicijske pogodbe zgolj provokacija. Dodaja, da se katoličani na določene provokacije te vlade sploh ne bi smeli odzivati.

Marta Jerebič

komentardružbaodnosi

Informativni prispevki

VEČ ...|7. 5. 2022
Katoliški tednik Družina praznuje 70-letnico izhajanja, pogledali smo v njegovo zgodovino

Katoliški tednik Družina praznuje 70-letnico izhajanja. V zgodovino Družine smo pogledali z njenim odgovornim urednikom Boštjanom Debevcem. Z njim se je pogovarjala Marta Jerebič.

Katoliški tednik Družina praznuje 70-letnico izhajanja, pogledali smo v njegovo zgodovino

Katoliški tednik Družina praznuje 70-letnico izhajanja. V zgodovino Družine smo pogledali z njenim odgovornim urednikom Boštjanom Debevcem. Z njim se je pogovarjala Marta Jerebič.

info

Informativni prispevki

Katoliški tednik Družina praznuje 70-letnico izhajanja, pogledali smo v njegovo zgodovino

Katoliški tednik Družina praznuje 70-letnico izhajanja. V zgodovino Družine smo pogledali z njenim odgovornim urednikom Boštjanom Debevcem. Z njim se je pogovarjala Marta Jerebič.

VEČ ...|7. 5. 2022
Katoliški tednik Družina praznuje 70-letnico izhajanja, pogledali smo v njegovo zgodovino

Katoliški tednik Družina praznuje 70-letnico izhajanja. V zgodovino Družine smo pogledali z njenim odgovornim urednikom Boštjanom Debevcem. Z njim se je pogovarjala Marta Jerebič.

Radio Ognjišče

info

Pogovor o

VEČ ...|13. 4. 2022
Demokracija, kultura dialoga in svoboda medijev...

Gosta prevajalka in publicistka Alenka Puhar ter župnik na Polici pri Grosupljem, nekdanji vojaški vikar Jože Plut. 

Demokracija, kultura dialoga in svoboda medijev...

Gosta prevajalka in publicistka Alenka Puhar ter župnik na Polici pri Grosupljem, nekdanji vojaški vikar Jože Plut. 

politikaživljenje

Pogovor o

Demokracija, kultura dialoga in svoboda medijev...

Gosta prevajalka in publicistka Alenka Puhar ter župnik na Polici pri Grosupljem, nekdanji vojaški vikar Jože Plut. 

VEČ ...|13. 4. 2022
Demokracija, kultura dialoga in svoboda medijev...

Gosta prevajalka in publicistka Alenka Puhar ter župnik na Polici pri Grosupljem, nekdanji vojaški vikar Jože Plut. 

Marta Jerebič

politikaživljenje

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|13. 3. 2022
Teden družine 2022, Tomaževa proslava, bogoslužje za mir v Ukrajini.

Predstavili smo Teden družine. Poročali tudi o Tomaževi proslavi, na kateri so študentje prejeli diplome, magisterije in različna priznanja, in o bogoslužju za mir v Ukrajini, ki je potekalo v ljubljanski stolnici.

Teden družine 2022, Tomaževa proslava, bogoslužje za mir v Ukrajini.

Predstavili smo Teden družine. Poročali tudi o Tomaževi proslavi, na kateri so študentje prejeli diplome, magisterije in različna priznanja, in o bogoslužju za mir v Ukrajini, ki je potekalo v ljubljanski stolnici.

duhovnostinfo

Utrip Cerkve v Sloveniji

Teden družine 2022, Tomaževa proslava, bogoslužje za mir v Ukrajini.

Predstavili smo Teden družine. Poročali tudi o Tomaževi proslavi, na kateri so študentje prejeli diplome, magisterije in različna priznanja, in o bogoslužju za mir v Ukrajini, ki je potekalo v ljubljanski stolnici.

VEČ ...|13. 3. 2022
Teden družine 2022, Tomaževa proslava, bogoslužje za mir v Ukrajini.

Predstavili smo Teden družine. Poročali tudi o Tomaževi proslavi, na kateri so študentje prejeli diplome, magisterije in različna priznanja, in o bogoslužju za mir v Ukrajini, ki je potekalo v ljubljanski stolnici.

Marta Jerebič

duhovnostinfo

Pogovor o

VEČ ...|2. 3. 2022
Odnos med Cerkvijo in državo

Kaj pomeni, da je Cerkev ločena od države? Ali se lahko škof ali duhovnik javno opredeli za določeno politično stranko? Bodo škofje v pastirskem pismu pred volitvami mlačni ali konkretni? Na vprašanja bosta v oddaji Pogovor o … odgovarjala ustavni sodnik dvojni doktor Klemen Jaklič in murskosoboški škof dr. Peter Štumpf

Odnos med Cerkvijo in državo

Kaj pomeni, da je Cerkev ločena od države? Ali se lahko škof ali duhovnik javno opredeli za določeno politično stranko? Bodo škofje v pastirskem pismu pred volitvami mlačni ali konkretni? Na vprašanja bosta v oddaji Pogovor o … odgovarjala ustavni sodnik dvojni doktor Klemen Jaklič in murskosoboški škof dr. Peter Štumpf

politikaživljenjeCerkev

Pogovor o

Odnos med Cerkvijo in državo

Kaj pomeni, da je Cerkev ločena od države? Ali se lahko škof ali duhovnik javno opredeli za določeno politično stranko? Bodo škofje v pastirskem pismu pred volitvami mlačni ali konkretni? Na vprašanja bosta v oddaji Pogovor o … odgovarjala ustavni sodnik dvojni doktor Klemen Jaklič in murskosoboški škof dr. Peter Štumpf

VEČ ...|2. 3. 2022
Odnos med Cerkvijo in državo

Kaj pomeni, da je Cerkev ločena od države? Ali se lahko škof ali duhovnik javno opredeli za določeno politično stranko? Bodo škofje v pastirskem pismu pred volitvami mlačni ali konkretni? Na vprašanja bosta v oddaji Pogovor o … odgovarjala ustavni sodnik dvojni doktor Klemen Jaklič in murskosoboški škof dr. Peter Štumpf

Marta Jerebič

politikaživljenjeCerkev

Naš pogled

VEČ ...|1. 2. 2022
Marta Jerebič: Načrtovan masaker

Dober masaker je bil. - Ja, planiran. Citata sta iz slovenske kriminalistične TV serije Jezero, ki je nastala po istoimenskem romanu Tadeja Goloba. Kriminalistični inšpektor Taras Birsa na televiziji pojasnjuje potek preiskave umora. V vlogi novinarke v seriji nastopi Erika Žnidaršič, odigra pa tako, kot smo je vajeni tudi sicer. Na način nekakšnega načrtovanega masakra. Vsuje se plaz vprašanj zgolj okoli določene točke. Vse ostalo ni pomembno. Sogovornik praktično ne pride do besede oziroma obnemi, saj ima za odgovor na podtikanja in obtožbe na voljo le 30 sekund. Skratka, načrtovan masaker.

Marta Jerebič: Načrtovan masaker

Dober masaker je bil. - Ja, planiran. Citata sta iz slovenske kriminalistične TV serije Jezero, ki je nastala po istoimenskem romanu Tadeja Goloba. Kriminalistični inšpektor Taras Birsa na televiziji pojasnjuje potek preiskave umora. V vlogi novinarke v seriji nastopi Erika Žnidaršič, odigra pa tako, kot smo je vajeni tudi sicer. Na način nekakšnega načrtovanega masakra. Vsuje se plaz vprašanj zgolj okoli določene točke. Vse ostalo ni pomembno. Sogovornik praktično ne pride do besede oziroma obnemi, saj ima za odgovor na podtikanja in obtožbe na voljo le 30 sekund. Skratka, načrtovan masaker.

komentar

Naš pogled

Marta Jerebič: Načrtovan masaker

Dober masaker je bil. - Ja, planiran. Citata sta iz slovenske kriminalistične TV serije Jezero, ki je nastala po istoimenskem romanu Tadeja Goloba. Kriminalistični inšpektor Taras Birsa na televiziji pojasnjuje potek preiskave umora. V vlogi novinarke v seriji nastopi Erika Žnidaršič, odigra pa tako, kot smo je vajeni tudi sicer. Na način nekakšnega načrtovanega masakra. Vsuje se plaz vprašanj zgolj okoli določene točke. Vse ostalo ni pomembno. Sogovornik praktično ne pride do besede oziroma obnemi, saj ima za odgovor na podtikanja in obtožbe na voljo le 30 sekund. Skratka, načrtovan masaker.

VEČ ...|1. 2. 2022
Marta Jerebič: Načrtovan masaker

Dober masaker je bil. - Ja, planiran. Citata sta iz slovenske kriminalistične TV serije Jezero, ki je nastala po istoimenskem romanu Tadeja Goloba. Kriminalistični inšpektor Taras Birsa na televiziji pojasnjuje potek preiskave umora. V vlogi novinarke v seriji nastopi Erika Žnidaršič, odigra pa tako, kot smo je vajeni tudi sicer. Na način nekakšnega načrtovanega masakra. Vsuje se plaz vprašanj zgolj okoli določene točke. Vse ostalo ni pomembno. Sogovornik praktično ne pride do besede oziroma obnemi, saj ima za odgovor na podtikanja in obtožbe na voljo le 30 sekund. Skratka, načrtovan masaker.

Marta Jerebič

komentar

Pogovor o

VEČ ...|19. 1. 2022
Migracije - dr. Laris Gaiser, mag. p. Branko Cestnik

Kdor se ukvarja z vprašanjem migracij, ve, da je to zelo kompleksno vprašanje. Imamo vojne, politične, ekonomske, podnebne in še kakšne vrste migrantov. Vse bolj smo priča tudi umetno povzročenim migracijam, ker je nekomu v interesu, da destabilizira določeno regijo. Reka beguncev pri nekom vzbudi sočutje, pri drugih sovraštvo. Pri migracijah gre tako za izjemno kompleksna, politično občutljiva, celo ideološka vprašanja. O tem smo v oddaji Pogovor o govorili z geopolitičnim analitikom dr. Larisom Gaiserjem in mag. p. Brankom Cestnikom. Vabljeni k poslušanju. 

Migracije - dr. Laris Gaiser, mag. p. Branko Cestnik

Kdor se ukvarja z vprašanjem migracij, ve, da je to zelo kompleksno vprašanje. Imamo vojne, politične, ekonomske, podnebne in še kakšne vrste migrantov. Vse bolj smo priča tudi umetno povzročenim migracijam, ker je nekomu v interesu, da destabilizira določeno regijo. Reka beguncev pri nekom vzbudi sočutje, pri drugih sovraštvo. Pri migracijah gre tako za izjemno kompleksna, politično občutljiva, celo ideološka vprašanja. O tem smo v oddaji Pogovor o govorili z geopolitičnim analitikom dr. Larisom Gaiserjem in mag. p. Brankom Cestnikom. Vabljeni k poslušanju. 

politikaživljenjemigracije

Pogovor o

Migracije - dr. Laris Gaiser, mag. p. Branko Cestnik

Kdor se ukvarja z vprašanjem migracij, ve, da je to zelo kompleksno vprašanje. Imamo vojne, politične, ekonomske, podnebne in še kakšne vrste migrantov. Vse bolj smo priča tudi umetno povzročenim migracijam, ker je nekomu v interesu, da destabilizira določeno regijo. Reka beguncev pri nekom vzbudi sočutje, pri drugih sovraštvo. Pri migracijah gre tako za izjemno kompleksna, politično občutljiva, celo ideološka vprašanja. O tem smo v oddaji Pogovor o govorili z geopolitičnim analitikom dr. Larisom Gaiserjem in mag. p. Brankom Cestnikom. Vabljeni k poslušanju. 

VEČ ...|19. 1. 2022
Migracije - dr. Laris Gaiser, mag. p. Branko Cestnik

Kdor se ukvarja z vprašanjem migracij, ve, da je to zelo kompleksno vprašanje. Imamo vojne, politične, ekonomske, podnebne in še kakšne vrste migrantov. Vse bolj smo priča tudi umetno povzročenim migracijam, ker je nekomu v interesu, da destabilizira določeno regijo. Reka beguncev pri nekom vzbudi sočutje, pri drugih sovraštvo. Pri migracijah gre tako za izjemno kompleksna, politično občutljiva, celo ideološka vprašanja. O tem smo v oddaji Pogovor o govorili z geopolitičnim analitikom dr. Larisom Gaiserjem in mag. p. Brankom Cestnikom. Vabljeni k poslušanju. 

Marta Jerebič

politikaživljenjemigracije

Pogovor o

VEČ ...|22. 12. 2021
Pogovor s predsednikom Republike Slovenije Borutom Pahorjem

Predsedniku republike Borutu Pahorju se prihodnje leto izteka drugi mandat na tem položaju. V pogovoru za Radio Ognjišče je dejal, da smo v tem času v tujini pridobili številne nove prijatelje in nobenega sovražnika. Slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije ocenjuje kot »zelo zelo uspešno, nad pričakovanji«. Na domačem političnem parketu med uspehe svojega mandata šteje, da je imel do vseh predsednikov oziroma predsednic vlade ’enake vatle’. O vse večjih razhajanjih v politiki pa tudi pri soočanju z epidemijo pa je dejal, da je politika razkolov nevzdržna in da sta za sodelovanje potrebna dva. Pred super volilnim letom meni, da znova lahko oživi taka konsenzualna politika, ki je Slovenijo ustvarila pred 30 leti.

Pogovor s predsednikom Republike Slovenije Borutom Pahorjem

Predsedniku republike Borutu Pahorju se prihodnje leto izteka drugi mandat na tem položaju. V pogovoru za Radio Ognjišče je dejal, da smo v tem času v tujini pridobili številne nove prijatelje in nobenega sovražnika. Slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije ocenjuje kot »zelo zelo uspešno, nad pričakovanji«. Na domačem političnem parketu med uspehe svojega mandata šteje, da je imel do vseh predsednikov oziroma predsednic vlade ’enake vatle’. O vse večjih razhajanjih v politiki pa tudi pri soočanju z epidemijo pa je dejal, da je politika razkolov nevzdržna in da sta za sodelovanje potrebna dva. Pred super volilnim letom meni, da znova lahko oživi taka konsenzualna politika, ki je Slovenijo ustvarila pred 30 leti.

politikaživljenjeBorut Pahorpredsedovanje Svetu Evropske unije

Pogovor o

Pogovor s predsednikom Republike Slovenije Borutom Pahorjem

Predsedniku republike Borutu Pahorju se prihodnje leto izteka drugi mandat na tem položaju. V pogovoru za Radio Ognjišče je dejal, da smo v tem času v tujini pridobili številne nove prijatelje in nobenega sovražnika. Slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije ocenjuje kot »zelo zelo uspešno, nad pričakovanji«. Na domačem političnem parketu med uspehe svojega mandata šteje, da je imel do vseh predsednikov oziroma predsednic vlade ’enake vatle’. O vse večjih razhajanjih v politiki pa tudi pri soočanju z epidemijo pa je dejal, da je politika razkolov nevzdržna in da sta za sodelovanje potrebna dva. Pred super volilnim letom meni, da znova lahko oživi taka konsenzualna politika, ki je Slovenijo ustvarila pred 30 leti.

VEČ ...|22. 12. 2021
Pogovor s predsednikom Republike Slovenije Borutom Pahorjem

Predsedniku republike Borutu Pahorju se prihodnje leto izteka drugi mandat na tem položaju. V pogovoru za Radio Ognjišče je dejal, da smo v tem času v tujini pridobili številne nove prijatelje in nobenega sovražnika. Slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije ocenjuje kot »zelo zelo uspešno, nad pričakovanji«. Na domačem političnem parketu med uspehe svojega mandata šteje, da je imel do vseh predsednikov oziroma predsednic vlade ’enake vatle’. O vse večjih razhajanjih v politiki pa tudi pri soočanju z epidemijo pa je dejal, da je politika razkolov nevzdržna in da sta za sodelovanje potrebna dva. Pred super volilnim letom meni, da znova lahko oživi taka konsenzualna politika, ki je Slovenijo ustvarila pred 30 leti.

Alen Salihović in Marta Jerebič

politikaživljenjeBorut Pahorpredsedovanje Svetu Evropske unije

Pogovor o

VEČ ...|24. 11. 2021
Predsednik vlade Janez Janša

Govorili smo o soočanju z epidemijo, aktualnem delu vlade, odnosih v koaliciji in slovenskem predsedovanju Svetu Evropske unije.

Predsednik vlade Janez Janša

Govorili smo o soočanju z epidemijo, aktualnem delu vlade, odnosih v koaliciji in slovenskem predsedovanju Svetu Evropske unije.

politikakoronaviruscovid-19vladaJanez Janša

Pogovor o

Predsednik vlade Janez Janša

Govorili smo o soočanju z epidemijo, aktualnem delu vlade, odnosih v koaliciji in slovenskem predsedovanju Svetu Evropske unije.

VEČ ...|24. 11. 2021
Predsednik vlade Janez Janša

Govorili smo o soočanju z epidemijo, aktualnem delu vlade, odnosih v koaliciji in slovenskem predsedovanju Svetu Evropske unije.

Tanja Dominko in Marta Jerebič

politikakoronaviruscovid-19vladaJanez Janša

Pogovor o

VEČ ...|17. 11. 2021
Odgovorno ohranjajmo slovensko identiteto

Kaj je našim prednikom pomagalo, da so ohranili slovenski jezik, kulturo in tradicijo? Kako danes ohranjamo slovenstvo doma in kako ga živijo naši rojaki po svetu? O tem so govorili Alojz Kovšca, Marko Fink in Dragica Motik. Temo bo obravnavala tudi 3. mednarodna konferenca, ki jo 20. novembra pripravlja Društvo katoliških pedagogov Slovenije.

Odgovorno ohranjajmo slovensko identiteto

Kaj je našim prednikom pomagalo, da so ohranili slovenski jezik, kulturo in tradicijo? Kako danes ohranjamo slovenstvo doma in kako ga živijo naši rojaki po svetu? O tem so govorili Alojz Kovšca, Marko Fink in Dragica Motik. Temo bo obravnavala tudi 3. mednarodna konferenca, ki jo 20. novembra pripravlja Društvo katoliških pedagogov Slovenije.

politikaživljenjeSlovenci po svetudomovina

Pogovor o

Odgovorno ohranjajmo slovensko identiteto

Kaj je našim prednikom pomagalo, da so ohranili slovenski jezik, kulturo in tradicijo? Kako danes ohranjamo slovenstvo doma in kako ga živijo naši rojaki po svetu? O tem so govorili Alojz Kovšca, Marko Fink in Dragica Motik. Temo bo obravnavala tudi 3. mednarodna konferenca, ki jo 20. novembra pripravlja Društvo katoliških pedagogov Slovenije.

VEČ ...|17. 11. 2021
Odgovorno ohranjajmo slovensko identiteto

Kaj je našim prednikom pomagalo, da so ohranili slovenski jezik, kulturo in tradicijo? Kako danes ohranjamo slovenstvo doma in kako ga živijo naši rojaki po svetu? O tem so govorili Alojz Kovšca, Marko Fink in Dragica Motik. Temo bo obravnavala tudi 3. mednarodna konferenca, ki jo 20. novembra pripravlja Društvo katoliških pedagogov Slovenije.

Marta Jerebič

politikaživljenjeSlovenci po svetudomovina

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|14. 11. 2021
5. svetovni dan ubogih

V oddaji smo govorili o papeževem obisku v Assisiju, kjer se je pred 5. svetovnim dnevom ubogih srečal s približno 500 revnimi. Med aktualnimi dogodki pa tudi o napovedanem papeževem obisku na Cipru in v Grčiji in o tem, da bodo žrtve spolnih zlorab v Franciji dobile tudi finančno odškodnino. 

5. svetovni dan ubogih

V oddaji smo govorili o papeževem obisku v Assisiju, kjer se je pred 5. svetovnim dnevom ubogih srečal s približno 500 revnimi. Med aktualnimi dogodki pa tudi o napovedanem papeževem obisku na Cipru in v Grčiji in o tem, da bodo žrtve spolnih zlorab v Franciji dobile tudi finančno odškodnino. 

cerkevinfoduhovnost

Iz življenja vesoljne Cerkve

5. svetovni dan ubogih

V oddaji smo govorili o papeževem obisku v Assisiju, kjer se je pred 5. svetovnim dnevom ubogih srečal s približno 500 revnimi. Med aktualnimi dogodki pa tudi o napovedanem papeževem obisku na Cipru in v Grčiji in o tem, da bodo žrtve spolnih zlorab v Franciji dobile tudi finančno odškodnino. 

VEČ ...|14. 11. 2021
5. svetovni dan ubogih

V oddaji smo govorili o papeževem obisku v Assisiju, kjer se je pred 5. svetovnim dnevom ubogih srečal s približno 500 revnimi. Med aktualnimi dogodki pa tudi o napovedanem papeževem obisku na Cipru in v Grčiji in o tem, da bodo žrtve spolnih zlorab v Franciji dobile tudi finančno odškodnino. 

Marta Jerebič

cerkevinfoduhovnost

Naš pogled

VEČ ...|28. 9. 2021
Marta Jerebič: Bitka med kaosom in redom

V zadnjem času pogosto slišimo besedo kaos, državni udar, svoboda ljudem. Ali morda slišimo tudi besedo red?

Razmišlja Marta Jerebič.

Marta Jerebič: Bitka med kaosom in redom

V zadnjem času pogosto slišimo besedo kaos, državni udar, svoboda ljudem. Ali morda slišimo tudi besedo red?

Razmišlja Marta Jerebič.

komentardružbapolitka

Naš pogled

Marta Jerebič: Bitka med kaosom in redom

V zadnjem času pogosto slišimo besedo kaos, državni udar, svoboda ljudem. Ali morda slišimo tudi besedo red?

Razmišlja Marta Jerebič.

VEČ ...|28. 9. 2021
Marta Jerebič: Bitka med kaosom in redom

V zadnjem času pogosto slišimo besedo kaos, državni udar, svoboda ljudem. Ali morda slišimo tudi besedo red?

Razmišlja Marta Jerebič.

Marta Jerebič

komentardružbapolitka

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|26. 9. 2021
Mednarodna konferenca za zaščito otrok v Cerkvi

Predstavili smo mednarodno konferenco za zaščito otrok v Cerkvi, ki je od 19. do 22. septembra potekala v Varšavi. Z nami sta bila nadškof Stanislav Zore in s. Magda Burger.

Mednarodna konferenca za zaščito otrok v Cerkvi

Predstavili smo mednarodno konferenco za zaščito otrok v Cerkvi, ki je od 19. do 22. septembra potekala v Varšavi. Z nami sta bila nadškof Stanislav Zore in s. Magda Burger.

cerkevinfoduhovnostzlorabe

Iz življenja vesoljne Cerkve

Mednarodna konferenca za zaščito otrok v Cerkvi

Predstavili smo mednarodno konferenco za zaščito otrok v Cerkvi, ki je od 19. do 22. septembra potekala v Varšavi. Z nami sta bila nadškof Stanislav Zore in s. Magda Burger.

VEČ ...|26. 9. 2021
Mednarodna konferenca za zaščito otrok v Cerkvi

Predstavili smo mednarodno konferenco za zaščito otrok v Cerkvi, ki je od 19. do 22. septembra potekala v Varšavi. Z nami sta bila nadškof Stanislav Zore in s. Magda Burger.

Marta Jerebič

cerkevinfoduhovnostzlorabe

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|12. 9. 2021
Jože Kamin, stanje Cerkve v Franciji

Pogovor z delegatom za Slovence v Freiyming – Merlebachu (Francija), Jožetom Kaminom. Orisal je stanje Cerkve v tem delu Francije. Semenišča zapirajo, ker ni duhovnikov, praktično pa tudi ni vernikov. Pogrebe večinoma vodijo samo še laiki. Kako živa pa je slovenska skupnost? Prisluhnite.

Jože Kamin, stanje Cerkve v Franciji

Pogovor z delegatom za Slovence v Freiyming – Merlebachu (Francija), Jožetom Kaminom. Orisal je stanje Cerkve v tem delu Francije. Semenišča zapirajo, ker ni duhovnikov, praktično pa tudi ni vernikov. Pogrebe večinoma vodijo samo še laiki. Kako živa pa je slovenska skupnost? Prisluhnite.

cerkevinfoduhovnost

Iz življenja vesoljne Cerkve

Jože Kamin, stanje Cerkve v Franciji

Pogovor z delegatom za Slovence v Freiyming – Merlebachu (Francija), Jožetom Kaminom. Orisal je stanje Cerkve v tem delu Francije. Semenišča zapirajo, ker ni duhovnikov, praktično pa tudi ni vernikov. Pogrebe večinoma vodijo samo še laiki. Kako živa pa je slovenska skupnost? Prisluhnite.

VEČ ...|12. 9. 2021
Jože Kamin, stanje Cerkve v Franciji

Pogovor z delegatom za Slovence v Freiyming – Merlebachu (Francija), Jožetom Kaminom. Orisal je stanje Cerkve v tem delu Francije. Semenišča zapirajo, ker ni duhovnikov, praktično pa tudi ni vernikov. Pogrebe večinoma vodijo samo še laiki. Kako živa pa je slovenska skupnost? Prisluhnite.

Marta Jerebič

cerkevinfoduhovnost

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|29. 8. 2021
Judovsko-krščanski dialog

O judovsko-krščanskem dialogu nam je več povedala dr. Snežna Večko.

Judovsko-krščanski dialog

O judovsko-krščanskem dialogu nam je več povedala dr. Snežna Večko.

cerkevinfoduhovnost

Iz življenja vesoljne Cerkve

Judovsko-krščanski dialog

O judovsko-krščanskem dialogu nam je več povedala dr. Snežna Večko.

VEČ ...|29. 8. 2021
Judovsko-krščanski dialog

O judovsko-krščanskem dialogu nam je več povedala dr. Snežna Večko.

Marta Jerebič

cerkevinfoduhovnost

Srečanja

VEČ ...|17. 8. 2021
Pogovor s predsednikom Državnega sveta Alojzem Kovšco

»Pokleknil sem samo pred Bogom in pred bodočo ženo.« To je predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca povedal na srečanju, ki ga je junija na gradu Rajhenburg pripravilo Društvo Družina in življenje. Pogovoru ste lahko prisluhnili v oddaji Srečanja.

Pogovor s predsednikom Državnega sveta Alojzem Kovšco

»Pokleknil sem samo pred Bogom in pred bodočo ženo.« To je predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca povedal na srečanju, ki ga je junija na gradu Rajhenburg pripravilo Društvo Družina in življenje. Pogovoru ste lahko prisluhnili v oddaji Srečanja.

pogovor

Srečanja

Pogovor s predsednikom Državnega sveta Alojzem Kovšco

»Pokleknil sem samo pred Bogom in pred bodočo ženo.« To je predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca povedal na srečanju, ki ga je junija na gradu Rajhenburg pripravilo Društvo Družina in življenje. Pogovoru ste lahko prisluhnili v oddaji Srečanja.

VEČ ...|17. 8. 2021
Pogovor s predsednikom Državnega sveta Alojzem Kovšco

»Pokleknil sem samo pred Bogom in pred bodočo ženo.« To je predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca povedal na srečanju, ki ga je junija na gradu Rajhenburg pripravilo Društvo Družina in življenje. Pogovoru ste lahko prisluhnili v oddaji Srečanja.

Marta Jerebič

pogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|12. 8. 2021
Pogovor z nadškofom Ivanom Jurkovičem

Nadškof Ivan Jurkovič, ki ga je papež v začetku junija imenoval za nuncija v Kanadi, v to državo odhaja konec meseca. V pogovoru za Radio Ognjišče je spregovoril o izzivih, ki ga čakajo na novi misiji, in vtisih, s katerimi je zapustil Ženevo.

Pogovor z nadškofom Ivanom Jurkovičem

Nadškof Ivan Jurkovič, ki ga je papež v začetku junija imenoval za nuncija v Kanadi, v to državo odhaja konec meseca. V pogovoru za Radio Ognjišče je spregovoril o izzivih, ki ga čakajo na novi misiji, in vtisih, s katerimi je zapustil Ženevo.

infonuncijnadškof Ivan JurkovičKanadaŽenevapapežpogovor

Informativni prispevki

Pogovor z nadškofom Ivanom Jurkovičem

Nadškof Ivan Jurkovič, ki ga je papež v začetku junija imenoval za nuncija v Kanadi, v to državo odhaja konec meseca. V pogovoru za Radio Ognjišče je spregovoril o izzivih, ki ga čakajo na novi misiji, in vtisih, s katerimi je zapustil Ženevo.

VEČ ...|12. 8. 2021
Pogovor z nadškofom Ivanom Jurkovičem

Nadškof Ivan Jurkovič, ki ga je papež v začetku junija imenoval za nuncija v Kanadi, v to državo odhaja konec meseca. V pogovoru za Radio Ognjišče je spregovoril o izzivih, ki ga čakajo na novi misiji, in vtisih, s katerimi je zapustil Ženevo.

Marta Jerebič

infonuncijnadškof Ivan JurkovičKanadaŽenevapapežpogovor

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|8. 8. 2021
Premestitve, Mitja Markovič

V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji ste lahko prisluhnili pogovoru z župnikom Mitjem Markovičem, ki je po 16 letih odšel iz župnije Krško – Videm ob Savi, te dni pa se že spoznava z župnijo Šentjur. Pogovarjali pa smo se tudi z brestaniškim župnikom Jožetom Špesom. V tamkajšnji občini, na Malem Vrhu pri Globokem, se je namreč v torek zrušila podružnična cerkev sv. Jakoba. 

Premestitve, Mitja Markovič

V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji ste lahko prisluhnili pogovoru z župnikom Mitjem Markovičem, ki je po 16 letih odšel iz župnije Krško – Videm ob Savi, te dni pa se že spoznava z župnijo Šentjur. Pogovarjali pa smo se tudi z brestaniškim župnikom Jožetom Špesom. V tamkajšnji občini, na Malem Vrhu pri Globokem, se je namreč v torek zrušila podružnična cerkev sv. Jakoba. 

duhovnostinfo

Utrip Cerkve v Sloveniji

Premestitve, Mitja Markovič

V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji ste lahko prisluhnili pogovoru z župnikom Mitjem Markovičem, ki je po 16 letih odšel iz župnije Krško – Videm ob Savi, te dni pa se že spoznava z župnijo Šentjur. Pogovarjali pa smo se tudi z brestaniškim župnikom Jožetom Špesom. V tamkajšnji občini, na Malem Vrhu pri Globokem, se je namreč v torek zrušila podružnična cerkev sv. Jakoba. 

VEČ ...|8. 8. 2021
Premestitve, Mitja Markovič

V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji ste lahko prisluhnili pogovoru z župnikom Mitjem Markovičem, ki je po 16 letih odšel iz župnije Krško – Videm ob Savi, te dni pa se že spoznava z župnijo Šentjur. Pogovarjali pa smo se tudi z brestaniškim župnikom Jožetom Špesom. V tamkajšnji občini, na Malem Vrhu pri Globokem, se je namreč v torek zrušila podružnična cerkev sv. Jakoba. 

Marta Jerebič

duhovnostinfo

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|1. 8. 2021
Nadškof Turnšek in p. Cestnik o tradicionalnih latinskih mašah

Papežev dokument o tradicionalnih latinskih mašah še naprej odmeva. Svoj komentar in razumevanje dokumenta in razloge zanj sta podala upokojeni nadškof Marjan Turnšek in p. Branko Cestnik. 

Nadškof Turnšek in p. Cestnik o tradicionalnih latinskih mašah

Papežev dokument o tradicionalnih latinskih mašah še naprej odmeva. Svoj komentar in razumevanje dokumenta in razloge zanj sta podala upokojeni nadškof Marjan Turnšek in p. Branko Cestnik. 

cerkevinfoduhovnost

Iz življenja vesoljne Cerkve

Nadškof Turnšek in p. Cestnik o tradicionalnih latinskih mašah

Papežev dokument o tradicionalnih latinskih mašah še naprej odmeva. Svoj komentar in razumevanje dokumenta in razloge zanj sta podala upokojeni nadškof Marjan Turnšek in p. Branko Cestnik. 

VEČ ...|1. 8. 2021
Nadškof Turnšek in p. Cestnik o tradicionalnih latinskih mašah

Papežev dokument o tradicionalnih latinskih mašah še naprej odmeva. Svoj komentar in razumevanje dokumenta in razloge zanj sta podala upokojeni nadškof Marjan Turnšek in p. Branko Cestnik. 

Marta Jerebič

cerkevinfoduhovnost

Karitas

VEČ ...|1. 8. 2021
Počitnice biserov

V tokratni oddaji smo govorili o letovanju otrok, imenovanim Počitnice biserov. 

Počitnice biserov

V tokratni oddaji smo govorili o letovanju otrok, imenovanim Počitnice biserov. 

vzgojaduhovnostinfootroci

Karitas

Počitnice biserov

V tokratni oddaji smo govorili o letovanju otrok, imenovanim Počitnice biserov. 

VEČ ...|1. 8. 2021
Počitnice biserov

V tokratni oddaji smo govorili o letovanju otrok, imenovanim Počitnice biserov. 

Marta Jerebič

vzgojaduhovnostinfootroci

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|25. 7. 2021
Papežev dokument o tradicionalnih latinskih mašah, generalni kapitelj frančiškanov

Kaj papež pravi v novem dokumentu o latinskih mašah, o čem je red frančiškanov govoril na svojem generalnem kapitlju? O tem smo govorili v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve, v njej pa smo ponovili tudi del pogovora dunajskega teologa Otta Neubauerja, ki je v letošnjem radijskem misijonu govoril o tem, kako pričevati v današnjih razmerah. 

Papežev dokument o tradicionalnih latinskih mašah, generalni kapitelj frančiškanov

Kaj papež pravi v novem dokumentu o latinskih mašah, o čem je red frančiškanov govoril na svojem generalnem kapitlju? O tem smo govorili v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve, v njej pa smo ponovili tudi del pogovora dunajskega teologa Otta Neubauerja, ki je v letošnjem radijskem misijonu govoril o tem, kako pričevati v današnjih razmerah. 

cerkevinfoduhovnost

Iz življenja vesoljne Cerkve

Papežev dokument o tradicionalnih latinskih mašah, generalni kapitelj frančiškanov

Kaj papež pravi v novem dokumentu o latinskih mašah, o čem je red frančiškanov govoril na svojem generalnem kapitlju? O tem smo govorili v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve, v njej pa smo ponovili tudi del pogovora dunajskega teologa Otta Neubauerja, ki je v letošnjem radijskem misijonu govoril o tem, kako pričevati v današnjih razmerah. 

VEČ ...|25. 7. 2021
Papežev dokument o tradicionalnih latinskih mašah, generalni kapitelj frančiškanov

Kaj papež pravi v novem dokumentu o latinskih mašah, o čem je red frančiškanov govoril na svojem generalnem kapitlju? O tem smo govorili v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve, v njej pa smo ponovili tudi del pogovora dunajskega teologa Otta Neubauerja, ki je v letošnjem radijskem misijonu govoril o tem, kako pričevati v današnjih razmerah. 

Marta Jerebič

cerkevinfoduhovnost

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|25. 7. 2021
Svetovni dan starih staršev

Na papeževo pobudo pred godom Joahima in Ane obeležujemo prvi svetovni dan starih staršev. V prihodnjih dneh pa se začenjajo višarski dnevi mladih. Več o tem v oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji, vabljeni k poslušanju.

Svetovni dan starih staršev

Na papeževo pobudo pred godom Joahima in Ane obeležujemo prvi svetovni dan starih staršev. V prihodnjih dneh pa se začenjajo višarski dnevi mladih. Več o tem v oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji, vabljeni k poslušanju.

duhovnostinfo

Utrip Cerkve v Sloveniji

Svetovni dan starih staršev

Na papeževo pobudo pred godom Joahima in Ane obeležujemo prvi svetovni dan starih staršev. V prihodnjih dneh pa se začenjajo višarski dnevi mladih. Več o tem v oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji, vabljeni k poslušanju.

VEČ ...|25. 7. 2021
Svetovni dan starih staršev

Na papeževo pobudo pred godom Joahima in Ane obeležujemo prvi svetovni dan starih staršev. V prihodnjih dneh pa se začenjajo višarski dnevi mladih. Več o tem v oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji, vabljeni k poslušanju.

Marta Jerebič

duhovnostinfo

Informativni prispevki

VEČ ...|23. 6. 2021
Od morja do Triglava - predstavitev podviga

Jutri bomo tik pred državnim praznikom 30-letnico slovenske samostojnosti obeležili s prav posebnim podvigom radijskih sodelavcev, ki smo ga poimenovali z morja na Triglav. Več o tem v pogovoru z Blažem Lesnikom in Robertom Božičem, ki ga je pripravila Marta Jerebič.

Od morja do Triglava - predstavitev podviga

Jutri bomo tik pred državnim praznikom 30-letnico slovenske samostojnosti obeležili s prav posebnim podvigom radijskih sodelavcev, ki smo ga poimenovali z morja na Triglav. Več o tem v pogovoru z Blažem Lesnikom in Robertom Božičem, ki ga je pripravila Marta Jerebič.

info30 let slovenske samostojnosti

Informativni prispevki

Od morja do Triglava - predstavitev podviga

Jutri bomo tik pred državnim praznikom 30-letnico slovenske samostojnosti obeležili s prav posebnim podvigom radijskih sodelavcev, ki smo ga poimenovali z morja na Triglav. Več o tem v pogovoru z Blažem Lesnikom in Robertom Božičem, ki ga je pripravila Marta Jerebič.

VEČ ...|23. 6. 2021
Od morja do Triglava - predstavitev podviga

Jutri bomo tik pred državnim praznikom 30-letnico slovenske samostojnosti obeležili s prav posebnim podvigom radijskih sodelavcev, ki smo ga poimenovali z morja na Triglav. Več o tem v pogovoru z Blažem Lesnikom in Robertom Božičem, ki ga je pripravila Marta Jerebič.

Radio Ognjišče

info30 let slovenske samostojnosti

Srečanja

VEČ ...|15. 6. 2021
Zakonca Lucija in Rok Čakš

Oba sta vpeta v medije. Lucija se je poleg urednikovanja revije #najst in pisanja za več portalov preizkusila tudi v pisanju ’skavtskega’ romana. Roka poznamo kot urednika portala Domovina. Podala sta pogled na področja, ki jih pokrivata, spregovorila o izzivih materinstva in očetovstva ter vrednotah, ki povezujejo Slovence.

Zakonca Lucija in Rok Čakš

Oba sta vpeta v medije. Lucija se je poleg urednikovanja revije #najst in pisanja za več portalov preizkusila tudi v pisanju ’skavtskega’ romana. Roka poznamo kot urednika portala Domovina. Podala sta pogled na področja, ki jih pokrivata, spregovorila o izzivih materinstva in očetovstva ter vrednotah, ki povezujejo Slovence.

družbaodnosipogovorpolitika

Srečanja

Zakonca Lucija in Rok Čakš

Oba sta vpeta v medije. Lucija se je poleg urednikovanja revije #najst in pisanja za več portalov preizkusila tudi v pisanju ’skavtskega’ romana. Roka poznamo kot urednika portala Domovina. Podala sta pogled na področja, ki jih pokrivata, spregovorila o izzivih materinstva in očetovstva ter vrednotah, ki povezujejo Slovence.

VEČ ...|15. 6. 2021
Zakonca Lucija in Rok Čakš

Oba sta vpeta v medije. Lucija se je poleg urednikovanja revije #najst in pisanja za več portalov preizkusila tudi v pisanju ’skavtskega’ romana. Roka poznamo kot urednika portala Domovina. Podala sta pogled na področja, ki jih pokrivata, spregovorila o izzivih materinstva in očetovstva ter vrednotah, ki povezujejo Slovence.

Marta Jerebič

družbaodnosipogovorpolitika

Naš pogled

VEČ ...|8. 6. 2021
Levica in podržavljanje podjetij

Levici se kolca po takšnih časih finančne fantazije. Zato poskakuje vsakokrat, ko izgubi univerzalni ključ za odpiranje bankomatov, in manipulira z vsemi - še več, grozi celo s smrtjo, samo da bi ga dobila nazaj. V igri je marsikaj, od bankomata z nekaj tisoč evri, ki se ga odpre za na primer domače razpise, do evropskega bankomata z milijardami. Petkovi protesti, ki smo jim priča že vse od nastopa vlade Janeza Janše, so zgolj shodi za to, da levi politični pol dobi nazaj ključ do teh bankomatov, iz katerih si plačuje tudi svojo podporo in svoje lagodno življenje.  

 

Levica in podržavljanje podjetij

Levici se kolca po takšnih časih finančne fantazije. Zato poskakuje vsakokrat, ko izgubi univerzalni ključ za odpiranje bankomatov, in manipulira z vsemi - še več, grozi celo s smrtjo, samo da bi ga dobila nazaj. V igri je marsikaj, od bankomata z nekaj tisoč evri, ki se ga odpre za na primer domače razpise, do evropskega bankomata z milijardami. Petkovi protesti, ki smo jim priča že vse od nastopa vlade Janeza Janše, so zgolj shodi za to, da levi politični pol dobi nazaj ključ do teh bankomatov, iz katerih si plačuje tudi svojo podporo in svoje lagodno življenje.  

 

komentardružba

Naš pogled

Levica in podržavljanje podjetij

Levici se kolca po takšnih časih finančne fantazije. Zato poskakuje vsakokrat, ko izgubi univerzalni ključ za odpiranje bankomatov, in manipulira z vsemi - še več, grozi celo s smrtjo, samo da bi ga dobila nazaj. V igri je marsikaj, od bankomata z nekaj tisoč evri, ki se ga odpre za na primer domače razpise, do evropskega bankomata z milijardami. Petkovi protesti, ki smo jim priča že vse od nastopa vlade Janeza Janše, so zgolj shodi za to, da levi politični pol dobi nazaj ključ do teh bankomatov, iz katerih si plačuje tudi svojo podporo in svoje lagodno življenje.  

 

VEČ ...|8. 6. 2021
Levica in podržavljanje podjetij

Levici se kolca po takšnih časih finančne fantazije. Zato poskakuje vsakokrat, ko izgubi univerzalni ključ za odpiranje bankomatov, in manipulira z vsemi - še več, grozi celo s smrtjo, samo da bi ga dobila nazaj. V igri je marsikaj, od bankomata z nekaj tisoč evri, ki se ga odpre za na primer domače razpise, do evropskega bankomata z milijardami. Petkovi protesti, ki smo jim priča že vse od nastopa vlade Janeza Janše, so zgolj shodi za to, da levi politični pol dobi nazaj ključ do teh bankomatov, iz katerih si plačuje tudi svojo podporo in svoje lagodno življenje.  

 

Marta Jerebič

komentardružba

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|30. 5. 2021
Pogovor s p. Petrom Lavrihom in predsednico Evropske komisije Ursulo Von der Layen

V oddaji ste slišali pogovor s p. Petrom  Lavrihom, ki smo ga posneli od nastopu premirja v Sveti deželi. Slišali ste tudi prispevek slovenskega uredništva Radia Vatikan, ki je prevedel pogovor s predsednico Evropske komisije Ursulo Von der Layen, potem ko jo je v avdienco sprejel papež Frančišek.

Pogovor s p. Petrom Lavrihom in predsednico Evropske komisije Ursulo Von der Layen

V oddaji ste slišali pogovor s p. Petrom  Lavrihom, ki smo ga posneli od nastopu premirja v Sveti deželi. Slišali ste tudi prispevek slovenskega uredništva Radia Vatikan, ki je prevedel pogovor s predsednico Evropske komisije Ursulo Von der Layen, potem ko jo je v avdienco sprejel papež Frančišek.

cerkevinfoduhovnost

Iz življenja vesoljne Cerkve

Pogovor s p. Petrom Lavrihom in predsednico Evropske komisije Ursulo Von der Layen

V oddaji ste slišali pogovor s p. Petrom  Lavrihom, ki smo ga posneli od nastopu premirja v Sveti deželi. Slišali ste tudi prispevek slovenskega uredništva Radia Vatikan, ki je prevedel pogovor s predsednico Evropske komisije Ursulo Von der Layen, potem ko jo je v avdienco sprejel papež Frančišek.

VEČ ...|30. 5. 2021
Pogovor s p. Petrom Lavrihom in predsednico Evropske komisije Ursulo Von der Layen

V oddaji ste slišali pogovor s p. Petrom  Lavrihom, ki smo ga posneli od nastopu premirja v Sveti deželi. Slišali ste tudi prispevek slovenskega uredništva Radia Vatikan, ki je prevedel pogovor s predsednico Evropske komisije Ursulo Von der Layen, potem ko jo je v avdienco sprejel papež Frančišek.

Marta Jerebič

cerkevinfoduhovnost

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|16. 5. 2021
Obletnica obiska papeža v Sloveniji

25 let mineva, odkar je Janez Pavel II. prvič stopil na slovenska tla. V naši državi se je mudil od 17. do 19. maja 1996. O tem smo govorili s takratnim notranjim ministrom in vodjo državnega odbora za pripravo obiska Andrejem Šterom. Z moralnim teologom Gabrielom Kavčičem pa smo pogovarjali o blagoslovu istospolnih parov v Nemčiji, kar je Vatikan marca z dokumentom prepovedal. 

Obletnica obiska papeža v Sloveniji

25 let mineva, odkar je Janez Pavel II. prvič stopil na slovenska tla. V naši državi se je mudil od 17. do 19. maja 1996. O tem smo govorili s takratnim notranjim ministrom in vodjo državnega odbora za pripravo obiska Andrejem Šterom. Z moralnim teologom Gabrielom Kavčičem pa smo pogovarjali o blagoslovu istospolnih parov v Nemčiji, kar je Vatikan marca z dokumentom prepovedal. 

cerkevinfoduhovnostpapež

Iz življenja vesoljne Cerkve

Obletnica obiska papeža v Sloveniji

25 let mineva, odkar je Janez Pavel II. prvič stopil na slovenska tla. V naši državi se je mudil od 17. do 19. maja 1996. O tem smo govorili s takratnim notranjim ministrom in vodjo državnega odbora za pripravo obiska Andrejem Šterom. Z moralnim teologom Gabrielom Kavčičem pa smo pogovarjali o blagoslovu istospolnih parov v Nemčiji, kar je Vatikan marca z dokumentom prepovedal. 

VEČ ...|16. 5. 2021
Obletnica obiska papeža v Sloveniji

25 let mineva, odkar je Janez Pavel II. prvič stopil na slovenska tla. V naši državi se je mudil od 17. do 19. maja 1996. O tem smo govorili s takratnim notranjim ministrom in vodjo državnega odbora za pripravo obiska Andrejem Šterom. Z moralnim teologom Gabrielom Kavčičem pa smo pogovarjali o blagoslovu istospolnih parov v Nemčiji, kar je Vatikan marca z dokumentom prepovedal. 

Marta Jerebič

cerkevinfoduhovnostpapež

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|2. 5. 2021
Kako Latinska Amerika vidi svojega prvega papeža?

Argentinski Slovenec Tone Mizerit je o tem nedavno predaval Društvu katoliških izobražencev. Nekaj odlomkov smo slišali v oddaji.

Kako Latinska Amerika vidi svojega prvega papeža?

Argentinski Slovenec Tone Mizerit je o tem nedavno predaval Društvu katoliških izobražencev. Nekaj odlomkov smo slišali v oddaji.

cerkevinfoduhovnostpapež

Iz življenja vesoljne Cerkve

Kako Latinska Amerika vidi svojega prvega papeža?

Argentinski Slovenec Tone Mizerit je o tem nedavno predaval Društvu katoliških izobražencev. Nekaj odlomkov smo slišali v oddaji.

VEČ ...|2. 5. 2021
Kako Latinska Amerika vidi svojega prvega papeža?

Argentinski Slovenec Tone Mizerit je o tem nedavno predaval Društvu katoliških izobražencev. Nekaj odlomkov smo slišali v oddaji.

Marta Jerebič

cerkevinfoduhovnostpapež

Srečanja

VEČ ...|20. 4. 2021
Vloga očetov, gosta Gregor Čušin in Aleš Čerin

Oče v nežnosti, oče v poslušnosti, oče ustvarjalnega poguma. To je nekaj točk, ki jih papež izpostavlja v pismu ob letu sv. Jožefa. O njih sta razmišljala Gregor Čušin in Aleš Čerin.

Vloga očetov, gosta Gregor Čušin in Aleš Čerin

Oče v nežnosti, oče v poslušnosti, oče ustvarjalnega poguma. To je nekaj točk, ki jih papež izpostavlja v pismu ob letu sv. Jožefa. O njih sta razmišljala Gregor Čušin in Aleš Čerin.

družbaduhovnostvzgojaodnosi

Srečanja

Vloga očetov, gosta Gregor Čušin in Aleš Čerin

Oče v nežnosti, oče v poslušnosti, oče ustvarjalnega poguma. To je nekaj točk, ki jih papež izpostavlja v pismu ob letu sv. Jožefa. O njih sta razmišljala Gregor Čušin in Aleš Čerin.

VEČ ...|20. 4. 2021
Vloga očetov, gosta Gregor Čušin in Aleš Čerin

Oče v nežnosti, oče v poslušnosti, oče ustvarjalnega poguma. To je nekaj točk, ki jih papež izpostavlja v pismu ob letu sv. Jožefa. O njih sta razmišljala Gregor Čušin in Aleš Čerin.

Marta Jerebič

družbaduhovnostvzgojaodnosi

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|18. 4. 2021
Pogovor z Antonom Štrukljem

94. rojstni dan Benedikta XVI., nemška sinodalna pot in smrt švicarskega teologa Hansa Künga so bile teme, o katerih smo govorili s teologom, prof. dr. Antonom Štrukljem. 

Pogovor z Antonom Štrukljem

94. rojstni dan Benedikta XVI., nemška sinodalna pot in smrt švicarskega teologa Hansa Künga so bile teme, o katerih smo govorili s teologom, prof. dr. Antonom Štrukljem. 

cerkevinfoduhovnost

Iz življenja vesoljne Cerkve

Pogovor z Antonom Štrukljem

94. rojstni dan Benedikta XVI., nemška sinodalna pot in smrt švicarskega teologa Hansa Künga so bile teme, o katerih smo govorili s teologom, prof. dr. Antonom Štrukljem. 

VEČ ...|18. 4. 2021
Pogovor z Antonom Štrukljem

94. rojstni dan Benedikta XVI., nemška sinodalna pot in smrt švicarskega teologa Hansa Künga so bile teme, o katerih smo govorili s teologom, prof. dr. Antonom Štrukljem. 

Marta Jerebič

cerkevinfoduhovnost

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|4. 4. 2021
Vatikan in Sveta dežela

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste slišali, kakšno je velikonočno vzdušje v Vatikanu in Sveti deželi ter kako so veliko noč praznovali v času prve Cerkve. O tem smo se pogovarjali s frančiškanskim bratom Janom Dominikom Bogatajem. 

Vatikan in Sveta dežela

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste slišali, kakšno je velikonočno vzdušje v Vatikanu in Sveti deželi ter kako so veliko noč praznovali v času prve Cerkve. O tem smo se pogovarjali s frančiškanskim bratom Janom Dominikom Bogatajem. 

duhovnostpapežpogovor

Iz življenja vesoljne Cerkve

Vatikan in Sveta dežela

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste slišali, kakšno je velikonočno vzdušje v Vatikanu in Sveti deželi ter kako so veliko noč praznovali v času prve Cerkve. O tem smo se pogovarjali s frančiškanskim bratom Janom Dominikom Bogatajem. 

VEČ ...|4. 4. 2021
Vatikan in Sveta dežela

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste slišali, kakšno je velikonočno vzdušje v Vatikanu in Sveti deželi ter kako so veliko noč praznovali v času prve Cerkve. O tem smo se pogovarjali s frančiškanskim bratom Janom Dominikom Bogatajem. 

Marta Jerebič

duhovnostpapežpogovor

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|21. 3. 2021
Začetek Leta družine

Na praznik sv. Jožefa smo začeli leto družine. V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve so o tem govorili duhovnik Rafko Klemenčič, Marjeta Bec iz društva Družina in življenje ter Luka Mavrič z Urada za družino.

Začetek Leta družine

Na praznik sv. Jožefa smo začeli leto družine. V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve so o tem govorili duhovnik Rafko Klemenčič, Marjeta Bec iz društva Družina in življenje ter Luka Mavrič z Urada za družino.

papežduhovnostpogovor

Iz življenja vesoljne Cerkve

Začetek Leta družine

Na praznik sv. Jožefa smo začeli leto družine. V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve so o tem govorili duhovnik Rafko Klemenčič, Marjeta Bec iz društva Družina in življenje ter Luka Mavrič z Urada za družino.

VEČ ...|21. 3. 2021
Začetek Leta družine

Na praznik sv. Jožefa smo začeli leto družine. V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve so o tem govorili duhovnik Rafko Klemenčič, Marjeta Bec iz društva Družina in življenje ter Luka Mavrič z Urada za družino.

Marta Jerebič

papežduhovnostpogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|3. 3. 2021
Zakon o enakosti v ZDA

Spodnji dom ameriškega kongresa je 25. februarja sprejel zakon o enakosti. Gre za obsežne spremembe zakona o državljanskih pravicah iz leta 1964, ki je med drugim prepovedal rasno diskriminacijo v javnih prostorih, pri zaposlovanju, v izobraževanju, zveznem financiranju, zaposlovanju in sodnem sistemu. Če bo novo dopolnilo potrjeno tudi v senatu, bo zakon prepovedoval diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti ali spolne identitete. Ameriški škofje opozarjajo, da to diskriminira vernike in ogroža nerojeno življenje. O tem, kaj prinaša zakon o enakosti, smo se pogovarjali z moralnim teologom Gabrielom Kavčičem.

Zakon o enakosti v ZDA

Spodnji dom ameriškega kongresa je 25. februarja sprejel zakon o enakosti. Gre za obsežne spremembe zakona o državljanskih pravicah iz leta 1964, ki je med drugim prepovedal rasno diskriminacijo v javnih prostorih, pri zaposlovanju, v izobraževanju, zveznem financiranju, zaposlovanju in sodnem sistemu. Če bo novo dopolnilo potrjeno tudi v senatu, bo zakon prepovedoval diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti ali spolne identitete. Ameriški škofje opozarjajo, da to diskriminira vernike in ogroža nerojeno življenje. O tem, kaj prinaša zakon o enakosti, smo se pogovarjali z moralnim teologom Gabrielom Kavčičem.

politikaZDAteorija spola

Informativni prispevki

Zakon o enakosti v ZDA

Spodnji dom ameriškega kongresa je 25. februarja sprejel zakon o enakosti. Gre za obsežne spremembe zakona o državljanskih pravicah iz leta 1964, ki je med drugim prepovedal rasno diskriminacijo v javnih prostorih, pri zaposlovanju, v izobraževanju, zveznem financiranju, zaposlovanju in sodnem sistemu. Če bo novo dopolnilo potrjeno tudi v senatu, bo zakon prepovedoval diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti ali spolne identitete. Ameriški škofje opozarjajo, da to diskriminira vernike in ogroža nerojeno življenje. O tem, kaj prinaša zakon o enakosti, smo se pogovarjali z moralnim teologom Gabrielom Kavčičem.

VEČ ...|3. 3. 2021
Zakon o enakosti v ZDA

Spodnji dom ameriškega kongresa je 25. februarja sprejel zakon o enakosti. Gre za obsežne spremembe zakona o državljanskih pravicah iz leta 1964, ki je med drugim prepovedal rasno diskriminacijo v javnih prostorih, pri zaposlovanju, v izobraževanju, zveznem financiranju, zaposlovanju in sodnem sistemu. Če bo novo dopolnilo potrjeno tudi v senatu, bo zakon prepovedoval diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti ali spolne identitete. Ameriški škofje opozarjajo, da to diskriminira vernike in ogroža nerojeno življenje. O tem, kaj prinaša zakon o enakosti, smo se pogovarjali z moralnim teologom Gabrielom Kavčičem.

Marta Jerebič

politikaZDAteorija spola

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|21. 2. 2021
Novi patriarha Srbske pravoslavne Cerkve Porfirija Perića in 90-letnica Radia Vatikan

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo obeležili 90-letnico Radia Vatikan. Predstavili pa smo tudi novega patriarha Srbske pravoslavne Cerkve Porfirija Perića, ki je nasledil patriarha Ireneja. 

Novi patriarha Srbske pravoslavne Cerkve Porfirija Perića in 90-letnica Radia Vatikan

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo obeležili 90-letnico Radia Vatikan. Predstavili pa smo tudi novega patriarha Srbske pravoslavne Cerkve Porfirija Perića, ki je nasledil patriarha Ireneja. 

družbaduhovnostpapežpogovor

Iz življenja vesoljne Cerkve

Novi patriarha Srbske pravoslavne Cerkve Porfirija Perića in 90-letnica Radia Vatikan

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo obeležili 90-letnico Radia Vatikan. Predstavili pa smo tudi novega patriarha Srbske pravoslavne Cerkve Porfirija Perića, ki je nasledil patriarha Ireneja. 

VEČ ...|21. 2. 2021
Novi patriarha Srbske pravoslavne Cerkve Porfirija Perića in 90-letnica Radia Vatikan

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo obeležili 90-letnico Radia Vatikan. Predstavili pa smo tudi novega patriarha Srbske pravoslavne Cerkve Porfirija Perića, ki je nasledil patriarha Ireneja. 

Marta JerebičRobert Božič

družbaduhovnostpapežpogovor

Srečanja

VEČ ...|16. 2. 2021
Etičnost cepiv in moralna odgovornost cepljenja

Ali smo se moralno dolžni cepiti proti covidu-19? Kaj pomeni, da je pri cepljenju z etično spornimi cepivi sodelovanje s splavom oddaljeno? Zakaj do razprave v javnosti prihaja šele zdaj, ko pa smo s cepivi, pridobljeni na sporen način, cepljeni pravzaprav skoraj vsi, npr. proti rdečkam, ošpicam? Na vprašanja sta odgovarjala Anja Kastelic, farmacevtka, ki sicer tega poklica zaradi ugovora vesti ne opravlja več, in moralni teolog dr. Roman Globokar.

Etičnost cepiv in moralna odgovornost cepljenja

Ali smo se moralno dolžni cepiti proti covidu-19? Kaj pomeni, da je pri cepljenju z etično spornimi cepivi sodelovanje s splavom oddaljeno? Zakaj do razprave v javnosti prihaja šele zdaj, ko pa smo s cepivi, pridobljeni na sporen način, cepljeni pravzaprav skoraj vsi, npr. proti rdečkam, ošpicam? Na vprašanja sta odgovarjala Anja Kastelic, farmacevtka, ki sicer tega poklica zaradi ugovora vesti ne opravlja več, in moralni teolog dr. Roman Globokar.

pogovordružbazdravstvokoronavirus

Srečanja

Etičnost cepiv in moralna odgovornost cepljenja

Ali smo se moralno dolžni cepiti proti covidu-19? Kaj pomeni, da je pri cepljenju z etično spornimi cepivi sodelovanje s splavom oddaljeno? Zakaj do razprave v javnosti prihaja šele zdaj, ko pa smo s cepivi, pridobljeni na sporen način, cepljeni pravzaprav skoraj vsi, npr. proti rdečkam, ošpicam? Na vprašanja sta odgovarjala Anja Kastelic, farmacevtka, ki sicer tega poklica zaradi ugovora vesti ne opravlja več, in moralni teolog dr. Roman Globokar.

VEČ ...|16. 2. 2021
Etičnost cepiv in moralna odgovornost cepljenja

Ali smo se moralno dolžni cepiti proti covidu-19? Kaj pomeni, da je pri cepljenju z etično spornimi cepivi sodelovanje s splavom oddaljeno? Zakaj do razprave v javnosti prihaja šele zdaj, ko pa smo s cepivi, pridobljeni na sporen način, cepljeni pravzaprav skoraj vsi, npr. proti rdečkam, ošpicam? Na vprašanja sta odgovarjala Anja Kastelic, farmacevtka, ki sicer tega poklica zaradi ugovora vesti ne opravlja več, in moralni teolog dr. Roman Globokar.

Marta Jerebič

pogovordružbazdravstvokoronavirus

Informativni prispevki

VEČ ...|12. 2. 2021
90 let Radia Vatikan

Radijska postaja, ki jo je po naročilu papeža Pija XI. zasnoval in postavil Guglielmo Marconi, praznuje 90 let. Danes Radio Vatikan govori več kot 40 jezikov. Na okrogli jubilej pa je začel tudi z internetnim radiem. O tem smo se pogovarjali z urednikom slovenskega programa p. Ivanom Hercegom. 

90 let Radia Vatikan

Radijska postaja, ki jo je po naročilu papeža Pija XI. zasnoval in postavil Guglielmo Marconi, praznuje 90 let. Danes Radio Vatikan govori več kot 40 jezikov. Na okrogli jubilej pa je začel tudi z internetnim radiem. O tem smo se pogovarjali z urednikom slovenskega programa p. Ivanom Hercegom. 

pogovorRadio Vatikan90 letpapež

Informativni prispevki

90 let Radia Vatikan

Radijska postaja, ki jo je po naročilu papeža Pija XI. zasnoval in postavil Guglielmo Marconi, praznuje 90 let. Danes Radio Vatikan govori več kot 40 jezikov. Na okrogli jubilej pa je začel tudi z internetnim radiem. O tem smo se pogovarjali z urednikom slovenskega programa p. Ivanom Hercegom. 

VEČ ...|12. 2. 2021
90 let Radia Vatikan

Radijska postaja, ki jo je po naročilu papeža Pija XI. zasnoval in postavil Guglielmo Marconi, praznuje 90 let. Danes Radio Vatikan govori več kot 40 jezikov. Na okrogli jubilej pa je začel tudi z internetnim radiem. O tem smo se pogovarjali z urednikom slovenskega programa p. Ivanom Hercegom. 

Marta Jerebič

pogovorRadio Vatikan90 letpapež

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|7. 2. 2021
Škofovsko posvečenje p. Martina Kmetca, zakoni o evtanaziji, svetovni dan starih staršev, 40. obletnica prikazovanj v Medžugorju

Slišali smo prispevek o škofovskem posvečenju nadškofa v turškem Izmirju, p. Martina Kmetca. Moralni teolog Gabriel Kavčič je razmišljal o tem, zakaj evropske države ravno v covidnem času sprejemajo zakone o evtanaziji. Govorili pa smo tudi o papeževi razglasitvi 4. nedelje v juliju za svetovni dan starih staršev in festivalu, ki je v Medžugorju potekal ob 40. obletnici prvih Marijinih prikazovanj. 

Škofovsko posvečenje p. Martina Kmetca, zakoni o evtanaziji, svetovni dan starih staršev, 40. obletnica prikazovanj v Medžugorju

Slišali smo prispevek o škofovskem posvečenju nadškofa v turškem Izmirju, p. Martina Kmetca. Moralni teolog Gabriel Kavčič je razmišljal o tem, zakaj evropske države ravno v covidnem času sprejemajo zakone o evtanaziji. Govorili pa smo tudi o papeževi razglasitvi 4. nedelje v juliju za svetovni dan starih staršev in festivalu, ki je v Medžugorju potekal ob 40. obletnici prvih Marijinih prikazovanj. 

cerkevsvetevtanazijamedžugorje

Iz življenja vesoljne Cerkve

Škofovsko posvečenje p. Martina Kmetca, zakoni o evtanaziji, svetovni dan starih staršev, 40. obletnica prikazovanj v Medžugorju

Slišali smo prispevek o škofovskem posvečenju nadškofa v turškem Izmirju, p. Martina Kmetca. Moralni teolog Gabriel Kavčič je razmišljal o tem, zakaj evropske države ravno v covidnem času sprejemajo zakone o evtanaziji. Govorili pa smo tudi o papeževi razglasitvi 4. nedelje v juliju za svetovni dan starih staršev in festivalu, ki je v Medžugorju potekal ob 40. obletnici prvih Marijinih prikazovanj. 

VEČ ...|7. 2. 2021
Škofovsko posvečenje p. Martina Kmetca, zakoni o evtanaziji, svetovni dan starih staršev, 40. obletnica prikazovanj v Medžugorju

Slišali smo prispevek o škofovskem posvečenju nadškofa v turškem Izmirju, p. Martina Kmetca. Moralni teolog Gabriel Kavčič je razmišljal o tem, zakaj evropske države ravno v covidnem času sprejemajo zakone o evtanaziji. Govorili pa smo tudi o papeževi razglasitvi 4. nedelje v juliju za svetovni dan starih staršev in festivalu, ki je v Medžugorju potekal ob 40. obletnici prvih Marijinih prikazovanj. 

Marta Jerebič

cerkevsvetevtanazijamedžugorje

Informativni prispevki

VEČ ...|29. 1. 2021
Jesen življenja na podeželju - Franc Bogovič

Covidna kriza je pokazala, da so domovi za starejše zelo ranjljivi. Zato so zelo pomembni projekti, ki starostnikom omogočajo, da lahko čim dlje ostanejo v svojem domačem okolju. Evropski poslanec in podpresednik SLS Franc Bogovič je ob tem opozoril na staranje prebivalstva v Sloveniji in Evropi.

Demografske spremembe
Wilfried Martens Center za evropske študije je think tank Evropske ljudske stranke, v katerem so združeni različni inštituti iz celotne Evrope, med njimi tudi Inštitut dr. Antona Korošca. Ta je v sodelovanju z omenjenim centrom lani v Ankaranu pripravil okroglo mizo o demografskih spremembah v Sloveniji in Evropi. 
Zbornik
Prispevki udeležencev bodo kmalu izšli v tiskani obliki. Zbornik bodo javnosti predstavili 22. februarja 2021. Pri njegovem nastajanju so sodelovali Franc Bogovič, Boštjan Furlan, M.Sc. Monika Kirbiš Rojs, Anja Fortuna, Primož Jelševar, Sandra Pasarić, Marko Vidrih, Marjan Podobnik in prof. Dr Andrej Umek.

Franc Bogovič se je v prispevku lotil problema upadanja števila rojstev in staranja prebivalstva. V pogovoru za Radio Ognjišče je opozoril, da je rodnost v Evropi 1,6 otroka na žensko, kar je bistveno manj kot je potrebno za naravno obnovo generacij. Francija, Irska, Danska, Švedska imajo sicer nekoliko višjo rodnost, ostale mediteranske države - Grčija, Ciper, Italija, Španija in Malta – pa so države z najnižjo rodnostjo. Slovenija je nekje v evropskem povrečju. Bogovič je ob tem opozoril, da je Evropa že danes najstarejša celina, posledično se pojavlja pomanjkanje delovne sile, prihaja do migracij znotraj EU, zlasti iz manj razvitih območij v bolj razvite. Zaznati je tudi trend selitev iz podeželja v mesta. Tako nastaja vrsta težav na socialnem, zdravstvenem in pokojninskem področju, pojavlja se vprašanje urbanizma in podeželja.

Projekt Pametnih vasi
Franc Bogovič na te težave že več let opozarja v sklopu projekta Pametnih vasi, prek katerega iščejo rešitve, da bo podeželje ostalo poseljeno. Gre za gradnjo osnovne infrastrukture, pokritost s širokopasovnimi povezavami, kar se je pokazalo ključno v času koronakrize, kratke verige v kmetijstvu, nove tehnologije in digitalizacija v kmetijstvu, energetski izzivi, vse s ciljem, kako ustvariti nova delovna mesta.

Projekt Pametnih srebrnih vasi
Na drugi strani gre za dvig kakovosti življenja na podeželju. V ta sklop sodi vprašanje dolgotrajne oskrbe. Projekt se imenuje Pametne srebrne vasi. Franc Bogovič ga spodbuja v Krškem, kjer je bil 13 let župan, sicer pa projekt izvaja še nekaj drugih občin v Sloveniji. »Koncept dolgotrajne oskrbe izhaja iz zelo kakovostne pomoči na domu, ki dopolnjuje oskrbo v domovih za ostarele. Cilj vseh ostalih ukrepov pa je, da bi bila pot v dom za ostarele čim bolj odložena, torej, da bi ljudje lahko čim dlje časa ostajali doma,« pravi Bogovič.

Pomoč na domu je ukrep, ki se izvaja že dobro desetletje. »Nadgradili smo ga s projektom Most. To je evropski projekt, kjer je bilo zadnji dve leti starostnikom omogočeno, da so jih na domu obiskovali tudi zdravstveni tehniki, fizioterapevti, kineziologi, delovni terapevt, ki so ljudi po poškodbah dobesedno postavljali na noge ali ko so oslabeli in jim omogočili življenje v domačem kraju,« je še pojasnil Bogovič in dodal, da v Krškem s projektom Mosta nadaljujejo kljub temu, da se je financiranje iz evropskih sredstev izteklo. V načrtu je pametna srebrna vas na Senovem, kjer bi  omogočili kakovostno bivanje za starostnike, ki bi imeli na enem mestu vse, kar rabijo v jeseni življenja. Hkrati bi vzpostavili center za usposabljanje svojcev za oskrbo na domu. Računajo, da bo del teh storitev pokrit iz evropskih sredstev in prek zakona o dolgotrajni oskrbi.

Jesen življenja na podeželju - Franc Bogovič

Covidna kriza je pokazala, da so domovi za starejše zelo ranjljivi. Zato so zelo pomembni projekti, ki starostnikom omogočajo, da lahko čim dlje ostanejo v svojem domačem okolju. Evropski poslanec in podpresednik SLS Franc Bogovič je ob tem opozoril na staranje prebivalstva v Sloveniji in Evropi.

Demografske spremembe
Wilfried Martens Center za evropske študije je think tank Evropske ljudske stranke, v katerem so združeni različni inštituti iz celotne Evrope, med njimi tudi Inštitut dr. Antona Korošca. Ta je v sodelovanju z omenjenim centrom lani v Ankaranu pripravil okroglo mizo o demografskih spremembah v Sloveniji in Evropi. 
Zbornik
Prispevki udeležencev bodo kmalu izšli v tiskani obliki. Zbornik bodo javnosti predstavili 22. februarja 2021. Pri njegovem nastajanju so sodelovali Franc Bogovič, Boštjan Furlan, M.Sc. Monika Kirbiš Rojs, Anja Fortuna, Primož Jelševar, Sandra Pasarić, Marko Vidrih, Marjan Podobnik in prof. Dr Andrej Umek.

Franc Bogovič se je v prispevku lotil problema upadanja števila rojstev in staranja prebivalstva. V pogovoru za Radio Ognjišče je opozoril, da je rodnost v Evropi 1,6 otroka na žensko, kar je bistveno manj kot je potrebno za naravno obnovo generacij. Francija, Irska, Danska, Švedska imajo sicer nekoliko višjo rodnost, ostale mediteranske države - Grčija, Ciper, Italija, Španija in Malta – pa so države z najnižjo rodnostjo. Slovenija je nekje v evropskem povrečju. Bogovič je ob tem opozoril, da je Evropa že danes najstarejša celina, posledično se pojavlja pomanjkanje delovne sile, prihaja do migracij znotraj EU, zlasti iz manj razvitih območij v bolj razvite. Zaznati je tudi trend selitev iz podeželja v mesta. Tako nastaja vrsta težav na socialnem, zdravstvenem in pokojninskem področju, pojavlja se vprašanje urbanizma in podeželja.

Projekt Pametnih vasi
Franc Bogovič na te težave že več let opozarja v sklopu projekta Pametnih vasi, prek katerega iščejo rešitve, da bo podeželje ostalo poseljeno. Gre za gradnjo osnovne infrastrukture, pokritost s širokopasovnimi povezavami, kar se je pokazalo ključno v času koronakrize, kratke verige v kmetijstvu, nove tehnologije in digitalizacija v kmetijstvu, energetski izzivi, vse s ciljem, kako ustvariti nova delovna mesta.

Projekt Pametnih srebrnih vasi
Na drugi strani gre za dvig kakovosti življenja na podeželju. V ta sklop sodi vprašanje dolgotrajne oskrbe. Projekt se imenuje Pametne srebrne vasi. Franc Bogovič ga spodbuja v Krškem, kjer je bil 13 let župan, sicer pa projekt izvaja še nekaj drugih občin v Sloveniji. »Koncept dolgotrajne oskrbe izhaja iz zelo kakovostne pomoči na domu, ki dopolnjuje oskrbo v domovih za ostarele. Cilj vseh ostalih ukrepov pa je, da bi bila pot v dom za ostarele čim bolj odložena, torej, da bi ljudje lahko čim dlje časa ostajali doma,« pravi Bogovič.

Pomoč na domu je ukrep, ki se izvaja že dobro desetletje. »Nadgradili smo ga s projektom Most. To je evropski projekt, kjer je bilo zadnji dve leti starostnikom omogočeno, da so jih na domu obiskovali tudi zdravstveni tehniki, fizioterapevti, kineziologi, delovni terapevt, ki so ljudi po poškodbah dobesedno postavljali na noge ali ko so oslabeli in jim omogočili življenje v domačem kraju,« je še pojasnil Bogovič in dodal, da v Krškem s projektom Mosta nadaljujejo kljub temu, da se je financiranje iz evropskih sredstev izteklo. V načrtu je pametna srebrna vas na Senovem, kjer bi  omogočili kakovostno bivanje za starostnike, ki bi imeli na enem mestu vse, kar rabijo v jeseni življenja. Hkrati bi vzpostavili center za usposabljanje svojcev za oskrbo na domu. Računajo, da bo del teh storitev pokrit iz evropskih sredstev in prek zakona o dolgotrajni oskrbi.

družbapogovorpolitikapodeželjepametne vasi

Informativni prispevki

Jesen življenja na podeželju - Franc Bogovič

Covidna kriza je pokazala, da so domovi za starejše zelo ranjljivi. Zato so zelo pomembni projekti, ki starostnikom omogočajo, da lahko čim dlje ostanejo v svojem domačem okolju. Evropski poslanec in podpresednik SLS Franc Bogovič je ob tem opozoril na staranje prebivalstva v Sloveniji in Evropi.

Demografske spremembe
Wilfried Martens Center za evropske študije je think tank Evropske ljudske stranke, v katerem so združeni različni inštituti iz celotne Evrope, med njimi tudi Inštitut dr. Antona Korošca. Ta je v sodelovanju z omenjenim centrom lani v Ankaranu pripravil okroglo mizo o demografskih spremembah v Sloveniji in Evropi. 
Zbornik
Prispevki udeležencev bodo kmalu izšli v tiskani obliki. Zbornik bodo javnosti predstavili 22. februarja 2021. Pri njegovem nastajanju so sodelovali Franc Bogovič, Boštjan Furlan, M.Sc. Monika Kirbiš Rojs, Anja Fortuna, Primož Jelševar, Sandra Pasarić, Marko Vidrih, Marjan Podobnik in prof. Dr Andrej Umek.

Franc Bogovič se je v prispevku lotil problema upadanja števila rojstev in staranja prebivalstva. V pogovoru za Radio Ognjišče je opozoril, da je rodnost v Evropi 1,6 otroka na žensko, kar je bistveno manj kot je potrebno za naravno obnovo generacij. Francija, Irska, Danska, Švedska imajo sicer nekoliko višjo rodnost, ostale mediteranske države - Grčija, Ciper, Italija, Španija in Malta – pa so države z najnižjo rodnostjo. Slovenija je nekje v evropskem povrečju. Bogovič je ob tem opozoril, da je Evropa že danes najstarejša celina, posledično se pojavlja pomanjkanje delovne sile, prihaja do migracij znotraj EU, zlasti iz manj razvitih območij v bolj razvite. Zaznati je tudi trend selitev iz podeželja v mesta. Tako nastaja vrsta težav na socialnem, zdravstvenem in pokojninskem področju, pojavlja se vprašanje urbanizma in podeželja.

Projekt Pametnih vasi
Franc Bogovič na te težave že več let opozarja v sklopu projekta Pametnih vasi, prek katerega iščejo rešitve, da bo podeželje ostalo poseljeno. Gre za gradnjo osnovne infrastrukture, pokritost s širokopasovnimi povezavami, kar se je pokazalo ključno v času koronakrize, kratke verige v kmetijstvu, nove tehnologije in digitalizacija v kmetijstvu, energetski izzivi, vse s ciljem, kako ustvariti nova delovna mesta.

Projekt Pametnih srebrnih vasi
Na drugi strani gre za dvig kakovosti življenja na podeželju. V ta sklop sodi vprašanje dolgotrajne oskrbe. Projekt se imenuje Pametne srebrne vasi. Franc Bogovič ga spodbuja v Krškem, kjer je bil 13 let župan, sicer pa projekt izvaja še nekaj drugih občin v Sloveniji. »Koncept dolgotrajne oskrbe izhaja iz zelo kakovostne pomoči na domu, ki dopolnjuje oskrbo v domovih za ostarele. Cilj vseh ostalih ukrepov pa je, da bi bila pot v dom za ostarele čim bolj odložena, torej, da bi ljudje lahko čim dlje časa ostajali doma,« pravi Bogovič.

Pomoč na domu je ukrep, ki se izvaja že dobro desetletje. »Nadgradili smo ga s projektom Most. To je evropski projekt, kjer je bilo zadnji dve leti starostnikom omogočeno, da so jih na domu obiskovali tudi zdravstveni tehniki, fizioterapevti, kineziologi, delovni terapevt, ki so ljudi po poškodbah dobesedno postavljali na noge ali ko so oslabeli in jim omogočili življenje v domačem kraju,« je še pojasnil Bogovič in dodal, da v Krškem s projektom Mosta nadaljujejo kljub temu, da se je financiranje iz evropskih sredstev izteklo. V načrtu je pametna srebrna vas na Senovem, kjer bi  omogočili kakovostno bivanje za starostnike, ki bi imeli na enem mestu vse, kar rabijo v jeseni življenja. Hkrati bi vzpostavili center za usposabljanje svojcev za oskrbo na domu. Računajo, da bo del teh storitev pokrit iz evropskih sredstev in prek zakona o dolgotrajni oskrbi.

VEČ ...|29. 1. 2021
Jesen življenja na podeželju - Franc Bogovič

Covidna kriza je pokazala, da so domovi za starejše zelo ranjljivi. Zato so zelo pomembni projekti, ki starostnikom omogočajo, da lahko čim dlje ostanejo v svojem domačem okolju. Evropski poslanec in podpresednik SLS Franc Bogovič je ob tem opozoril na staranje prebivalstva v Sloveniji in Evropi.

Demografske spremembe
Wilfried Martens Center za evropske študije je think tank Evropske ljudske stranke, v katerem so združeni različni inštituti iz celotne Evrope, med njimi tudi Inštitut dr. Antona Korošca. Ta je v sodelovanju z omenjenim centrom lani v Ankaranu pripravil okroglo mizo o demografskih spremembah v Sloveniji in Evropi. 
Zbornik
Prispevki udeležencev bodo kmalu izšli v tiskani obliki. Zbornik bodo javnosti predstavili 22. februarja 2021. Pri njegovem nastajanju so sodelovali Franc Bogovič, Boštjan Furlan, M.Sc. Monika Kirbiš Rojs, Anja Fortuna, Primož Jelševar, Sandra Pasarić, Marko Vidrih, Marjan Podobnik in prof. Dr Andrej Umek.

Franc Bogovič se je v prispevku lotil problema upadanja števila rojstev in staranja prebivalstva. V pogovoru za Radio Ognjišče je opozoril, da je rodnost v Evropi 1,6 otroka na žensko, kar je bistveno manj kot je potrebno za naravno obnovo generacij. Francija, Irska, Danska, Švedska imajo sicer nekoliko višjo rodnost, ostale mediteranske države - Grčija, Ciper, Italija, Španija in Malta – pa so države z najnižjo rodnostjo. Slovenija je nekje v evropskem povrečju. Bogovič je ob tem opozoril, da je Evropa že danes najstarejša celina, posledično se pojavlja pomanjkanje delovne sile, prihaja do migracij znotraj EU, zlasti iz manj razvitih območij v bolj razvite. Zaznati je tudi trend selitev iz podeželja v mesta. Tako nastaja vrsta težav na socialnem, zdravstvenem in pokojninskem področju, pojavlja se vprašanje urbanizma in podeželja.

Projekt Pametnih vasi
Franc Bogovič na te težave že več let opozarja v sklopu projekta Pametnih vasi, prek katerega iščejo rešitve, da bo podeželje ostalo poseljeno. Gre za gradnjo osnovne infrastrukture, pokritost s širokopasovnimi povezavami, kar se je pokazalo ključno v času koronakrize, kratke verige v kmetijstvu, nove tehnologije in digitalizacija v kmetijstvu, energetski izzivi, vse s ciljem, kako ustvariti nova delovna mesta.

Projekt Pametnih srebrnih vasi
Na drugi strani gre za dvig kakovosti življenja na podeželju. V ta sklop sodi vprašanje dolgotrajne oskrbe. Projekt se imenuje Pametne srebrne vasi. Franc Bogovič ga spodbuja v Krškem, kjer je bil 13 let župan, sicer pa projekt izvaja še nekaj drugih občin v Sloveniji. »Koncept dolgotrajne oskrbe izhaja iz zelo kakovostne pomoči na domu, ki dopolnjuje oskrbo v domovih za ostarele. Cilj vseh ostalih ukrepov pa je, da bi bila pot v dom za ostarele čim bolj odložena, torej, da bi ljudje lahko čim dlje časa ostajali doma,« pravi Bogovič.

Pomoč na domu je ukrep, ki se izvaja že dobro desetletje. »Nadgradili smo ga s projektom Most. To je evropski projekt, kjer je bilo zadnji dve leti starostnikom omogočeno, da so jih na domu obiskovali tudi zdravstveni tehniki, fizioterapevti, kineziologi, delovni terapevt, ki so ljudi po poškodbah dobesedno postavljali na noge ali ko so oslabeli in jim omogočili življenje v domačem kraju,« je še pojasnil Bogovič in dodal, da v Krškem s projektom Mosta nadaljujejo kljub temu, da se je financiranje iz evropskih sredstev izteklo. V načrtu je pametna srebrna vas na Senovem, kjer bi  omogočili kakovostno bivanje za starostnike, ki bi imeli na enem mestu vse, kar rabijo v jeseni življenja. Hkrati bi vzpostavili center za usposabljanje svojcev za oskrbo na domu. Računajo, da bo del teh storitev pokrit iz evropskih sredstev in prek zakona o dolgotrajni oskrbi.

Marta Jerebič

družbapogovorpolitikapodeželjepametne vasi

Informativne oddaje

VEČ ...|28. 1. 2021
Novice iz življenja Cerkve dne 28. 1.

  • Vladni odloki za omejevanje virusa ostajajo v cerkvah nespremenjeni.
  • Izbrana je himna svetovnega dneva mladih
  • V sklopu Svetopisemskega maratona predstavili novo aplikacijo: Sveto pismo za vsak žep

Novice iz življenja Cerkve dne 28. 1.

  • Vladni odloki za omejevanje virusa ostajajo v cerkvah nespremenjeni.
  • Izbrana je himna svetovnega dneva mladih
  • V sklopu Svetopisemskega maratona predstavili novo aplikacijo: Sveto pismo za vsak žep

info

Informativne oddaje

Novice iz življenja Cerkve dne 28. 1.
  • Vladni odloki za omejevanje virusa ostajajo v cerkvah nespremenjeni.
  • Izbrana je himna svetovnega dneva mladih
  • V sklopu Svetopisemskega maratona predstavili novo aplikacijo: Sveto pismo za vsak žep
VEČ ...|28. 1. 2021
Novice iz življenja Cerkve dne 28. 1.
  • Vladni odloki za omejevanje virusa ostajajo v cerkvah nespremenjeni.
  • Izbrana je himna svetovnega dneva mladih
  • V sklopu Svetopisemskega maratona predstavili novo aplikacijo: Sveto pismo za vsak žep

Marta Jerebič

info

Naš pogled

VEČ ...|26. 1. 2021
Marta Jerebič: O levici, ki išče, koga bi požrla

Komentar govori o možnih scenarijih našega življenja čez pet let, lažnih novicah in slovenski levici.

Marta Jerebič: O levici, ki išče, koga bi požrla

Komentar govori o možnih scenarijih našega življenja čez pet let, lažnih novicah in slovenski levici.

komentar

Naš pogled

Marta Jerebič: O levici, ki išče, koga bi požrla

Komentar govori o možnih scenarijih našega življenja čez pet let, lažnih novicah in slovenski levici.

VEČ ...|26. 1. 2021
Marta Jerebič: O levici, ki išče, koga bi požrla

Komentar govori o možnih scenarijih našega življenja čez pet let, lažnih novicah in slovenski levici.

Marta Jerebič

komentar

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|24. 1. 2021
Odzivi na prisego Josepha Bidna

Povzeli smo nekaj aktualnih dogodkov; med drugim smo zbrali odzive katoliškega sveta ob prisegi Josepha Bidna za novega ameriškega predsednika. 

Odzivi na prisego Josepha Bidna

Povzeli smo nekaj aktualnih dogodkov; med drugim smo zbrali odzive katoliškega sveta ob prisegi Josepha Bidna za novega ameriškega predsednika. 

družbasvetcerkevZDA

Iz življenja vesoljne Cerkve

Odzivi na prisego Josepha Bidna

Povzeli smo nekaj aktualnih dogodkov; med drugim smo zbrali odzive katoliškega sveta ob prisegi Josepha Bidna za novega ameriškega predsednika. 

VEČ ...|24. 1. 2021
Odzivi na prisego Josepha Bidna

Povzeli smo nekaj aktualnih dogodkov; med drugim smo zbrali odzive katoliškega sveta ob prisegi Josepha Bidna za novega ameriškega predsednika. 

Marta Jerebič

družbasvetcerkevZDA

Informativne oddaje

VEČ ...|21. 1. 2021
Novice iz življenja Cerkve dne 21. 1.

  • V Ljubljani sklep postopka za beatifikacijo božjega služabnika Antona Strleta.
  • Mineva 10 let od finančnega zloma mariborske nadškofije.
  • Obhajamo god sv. Neže, zelo priljubljene mučenke iz prvih časov krščanstva.

Novice iz življenja Cerkve dne 21. 1.

  • V Ljubljani sklep postopka za beatifikacijo božjega služabnika Antona Strleta.
  • Mineva 10 let od finančnega zloma mariborske nadškofije.
  • Obhajamo god sv. Neže, zelo priljubljene mučenke iz prvih časov krščanstva.

info

Informativne oddaje

Novice iz življenja Cerkve dne 21. 1.
  • V Ljubljani sklep postopka za beatifikacijo božjega služabnika Antona Strleta.
  • Mineva 10 let od finančnega zloma mariborske nadškofije.
  • Obhajamo god sv. Neže, zelo priljubljene mučenke iz prvih časov krščanstva.
VEČ ...|21. 1. 2021
Novice iz življenja Cerkve dne 21. 1.
  • V Ljubljani sklep postopka za beatifikacijo božjega služabnika Antona Strleta.
  • Mineva 10 let od finančnega zloma mariborske nadškofije.
  • Obhajamo god sv. Neže, zelo priljubljene mučenke iz prvih časov krščanstva.

Marta Jerebič

info

Informativne oddaje

VEČ ...|20. 1. 2021
Novice iz življenja Cerkve dne 20. 1.

  • Papež venezuelskim duhovnikom in škofom: bodite enotni.
  • Dr. Sebastijan Valentan imenovan za podpredsednika Metropolitanskega cerkvenega sodišča v Mariboru.
  • Predstojniki v salezijanskih skupnostih naj bodo predvsem varuhi karizme.

Novice iz življenja Cerkve dne 20. 1.

  • Papež venezuelskim duhovnikom in škofom: bodite enotni.
  • Dr. Sebastijan Valentan imenovan za podpredsednika Metropolitanskega cerkvenega sodišča v Mariboru.
  • Predstojniki v salezijanskih skupnostih naj bodo predvsem varuhi karizme.

družbaduhovnostpapež

Informativne oddaje

Novice iz življenja Cerkve dne 20. 1.
  • Papež venezuelskim duhovnikom in škofom: bodite enotni.
  • Dr. Sebastijan Valentan imenovan za podpredsednika Metropolitanskega cerkvenega sodišča v Mariboru.
  • Predstojniki v salezijanskih skupnostih naj bodo predvsem varuhi karizme.
VEČ ...|20. 1. 2021
Novice iz življenja Cerkve dne 20. 1.
  • Papež venezuelskim duhovnikom in škofom: bodite enotni.
  • Dr. Sebastijan Valentan imenovan za podpredsednika Metropolitanskega cerkvenega sodišča v Mariboru.
  • Predstojniki v salezijanskih skupnostih naj bodo predvsem varuhi karizme.

Marta Jerebič

družbaduhovnostpapež

Informativni prispevki

VEČ ...|20. 1. 2021
Ko denar dobi nekdo, ki nima vrednot, ki jih zagovarja levica, je takoj cel halo

V zadnjih letih je postalo nekako samoumevno, da so denar za izvajanje programov na socialnem področju večinoma dobivale le levičarske nevladne organizacije. Za vtis pluralnosti so bile izjeme kakšne dobrodelne organizacije. Zato je tokratni uspeh več organizacij s konservativnimi vrednotami na razpisu za sofinanciranje projektov za pomoč najbolj ranljivim skupinam zaradi epidemije pričakovano razbesenel levičarske aktiviste in medije. V središču medijskega viharja se je znašel zlasti projekt Zavoda za kulturo življenja Iskreni in z njim minister Janez Cigler Kralj. Ta se je med ustanovitelje Zavoda zapisal šele pred dvema letoma in se iz tega umaknil preden je bil izvoljen za ministra. Navedbe, da je soustanovitelj zavoda torej ne držijo. Minister je tudi sicer zavrnil vse očitke, ki v zvezi z razpisom letijo nanj.

Vse se začne z razpisom. »Opažamo, da so (v njih zahtevane) večinoma zelo enostranske vrednote, neke agende, ki so zagotovo levičarkse agende, in potem se mi na veliko razpisov niti ne prijavljamo,« je pojasnil direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk. 
Če levičarske nevladne organizacije ne bi dobile denarja iz javnih sredstev, bi propadle. Večino teh organizacij namreč kar v 80-ih ali 90-ih odstotkih financira država. Komentator na portalu Domovina.je Peter Merše je zbral podatke, koliko denarja so v zadnjih treh letih dobile nekatere organizacije, ki se ukvarjajo z LGBT vsebino. »Legebitra recimo v zadnjih treh letih 1,2 milijona evrov, društvo Škuc 1,2 milijona iz javnih sredstev, parada ponosa 150 tisoč evrov, društvo za integracijo homoseksualcev Enakopravni pod Mavrico  skoraj 187 tisoč evrov v zadnjih treh letih, medtem ko je Zavod Iskreni v tem istem času iz javnih sredtev dobil 20 tisoč evrov.«
Tokrat je bil razpis relativno odprte narave. Ministrstvo za delo je dalo pobudo organizacijam, da pripravijo program, ki ga že izvajajo oziroma bo pomagal ljudem pri odpravi posledic epidemije. Zato se je lahko prijavil tudi Zavod Iskreni, ki se že več kot 15 let  posveča odpravi in lajšanju stisk mladih, zakoncev, staršev in družin. 
Minister Janez Cigler Kralj vse očitke v zvezi z razpisom zavrača. Tako v Zavodu Iskreni kot na ministrstvu je izločen iz vseh postopkov, ki bi bili lahko potencialno konfliktni. 
»Vsaka vloga je morala biti pregledana neodvisno s strani treh članov komisije. In jaz kot minister lahko samo verjamem in zaupam, da je komisija svoje delo opravila strokovno,« je povedal minister Cigler Kralj. 
A pritisk levih strank se le še stopnjuje, pri tem pa gre predvsem za preusmerjanje pozornosti s parodije vlaganja nezaupnice vladi, meni direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk.

Ko denar dobi nekdo, ki nima vrednot, ki jih zagovarja levica, je takoj cel halo

V zadnjih letih je postalo nekako samoumevno, da so denar za izvajanje programov na socialnem področju večinoma dobivale le levičarske nevladne organizacije. Za vtis pluralnosti so bile izjeme kakšne dobrodelne organizacije. Zato je tokratni uspeh več organizacij s konservativnimi vrednotami na razpisu za sofinanciranje projektov za pomoč najbolj ranljivim skupinam zaradi epidemije pričakovano razbesenel levičarske aktiviste in medije. V središču medijskega viharja se je znašel zlasti projekt Zavoda za kulturo življenja Iskreni in z njim minister Janez Cigler Kralj. Ta se je med ustanovitelje Zavoda zapisal šele pred dvema letoma in se iz tega umaknil preden je bil izvoljen za ministra. Navedbe, da je soustanovitelj zavoda torej ne držijo. Minister je tudi sicer zavrnil vse očitke, ki v zvezi z razpisom letijo nanj.

Vse se začne z razpisom. »Opažamo, da so (v njih zahtevane) večinoma zelo enostranske vrednote, neke agende, ki so zagotovo levičarkse agende, in potem se mi na veliko razpisov niti ne prijavljamo,« je pojasnil direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk. 
Če levičarske nevladne organizacije ne bi dobile denarja iz javnih sredstev, bi propadle. Večino teh organizacij namreč kar v 80-ih ali 90-ih odstotkih financira država. Komentator na portalu Domovina.je Peter Merše je zbral podatke, koliko denarja so v zadnjih treh letih dobile nekatere organizacije, ki se ukvarjajo z LGBT vsebino. »Legebitra recimo v zadnjih treh letih 1,2 milijona evrov, društvo Škuc 1,2 milijona iz javnih sredstev, parada ponosa 150 tisoč evrov, društvo za integracijo homoseksualcev Enakopravni pod Mavrico  skoraj 187 tisoč evrov v zadnjih treh letih, medtem ko je Zavod Iskreni v tem istem času iz javnih sredtev dobil 20 tisoč evrov.«
Tokrat je bil razpis relativno odprte narave. Ministrstvo za delo je dalo pobudo organizacijam, da pripravijo program, ki ga že izvajajo oziroma bo pomagal ljudem pri odpravi posledic epidemije. Zato se je lahko prijavil tudi Zavod Iskreni, ki se že več kot 15 let  posveča odpravi in lajšanju stisk mladih, zakoncev, staršev in družin. 
Minister Janez Cigler Kralj vse očitke v zvezi z razpisom zavrača. Tako v Zavodu Iskreni kot na ministrstvu je izločen iz vseh postopkov, ki bi bili lahko potencialno konfliktni. 
»Vsaka vloga je morala biti pregledana neodvisno s strani treh članov komisije. In jaz kot minister lahko samo verjamem in zaupam, da je komisija svoje delo opravila strokovno,« je povedal minister Cigler Kralj. 
A pritisk levih strank se le še stopnjuje, pri tem pa gre predvsem za preusmerjanje pozornosti s parodije vlaganja nezaupnice vladi, meni direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk.

odnosipogovorpolitikaZavod Iskrenirazpisinfo

Informativni prispevki

Ko denar dobi nekdo, ki nima vrednot, ki jih zagovarja levica, je takoj cel halo

V zadnjih letih je postalo nekako samoumevno, da so denar za izvajanje programov na socialnem področju večinoma dobivale le levičarske nevladne organizacije. Za vtis pluralnosti so bile izjeme kakšne dobrodelne organizacije. Zato je tokratni uspeh več organizacij s konservativnimi vrednotami na razpisu za sofinanciranje projektov za pomoč najbolj ranljivim skupinam zaradi epidemije pričakovano razbesenel levičarske aktiviste in medije. V središču medijskega viharja se je znašel zlasti projekt Zavoda za kulturo življenja Iskreni in z njim minister Janez Cigler Kralj. Ta se je med ustanovitelje Zavoda zapisal šele pred dvema letoma in se iz tega umaknil preden je bil izvoljen za ministra. Navedbe, da je soustanovitelj zavoda torej ne držijo. Minister je tudi sicer zavrnil vse očitke, ki v zvezi z razpisom letijo nanj.

Vse se začne z razpisom. »Opažamo, da so (v njih zahtevane) večinoma zelo enostranske vrednote, neke agende, ki so zagotovo levičarkse agende, in potem se mi na veliko razpisov niti ne prijavljamo,« je pojasnil direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk. 
Če levičarske nevladne organizacije ne bi dobile denarja iz javnih sredstev, bi propadle. Večino teh organizacij namreč kar v 80-ih ali 90-ih odstotkih financira država. Komentator na portalu Domovina.je Peter Merše je zbral podatke, koliko denarja so v zadnjih treh letih dobile nekatere organizacije, ki se ukvarjajo z LGBT vsebino. »Legebitra recimo v zadnjih treh letih 1,2 milijona evrov, društvo Škuc 1,2 milijona iz javnih sredstev, parada ponosa 150 tisoč evrov, društvo za integracijo homoseksualcev Enakopravni pod Mavrico  skoraj 187 tisoč evrov v zadnjih treh letih, medtem ko je Zavod Iskreni v tem istem času iz javnih sredtev dobil 20 tisoč evrov.«
Tokrat je bil razpis relativno odprte narave. Ministrstvo za delo je dalo pobudo organizacijam, da pripravijo program, ki ga že izvajajo oziroma bo pomagal ljudem pri odpravi posledic epidemije. Zato se je lahko prijavil tudi Zavod Iskreni, ki se že več kot 15 let  posveča odpravi in lajšanju stisk mladih, zakoncev, staršev in družin. 
Minister Janez Cigler Kralj vse očitke v zvezi z razpisom zavrača. Tako v Zavodu Iskreni kot na ministrstvu je izločen iz vseh postopkov, ki bi bili lahko potencialno konfliktni. 
»Vsaka vloga je morala biti pregledana neodvisno s strani treh članov komisije. In jaz kot minister lahko samo verjamem in zaupam, da je komisija svoje delo opravila strokovno,« je povedal minister Cigler Kralj. 
A pritisk levih strank se le še stopnjuje, pri tem pa gre predvsem za preusmerjanje pozornosti s parodije vlaganja nezaupnice vladi, meni direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk.

VEČ ...|20. 1. 2021
Ko denar dobi nekdo, ki nima vrednot, ki jih zagovarja levica, je takoj cel halo

V zadnjih letih je postalo nekako samoumevno, da so denar za izvajanje programov na socialnem področju večinoma dobivale le levičarske nevladne organizacije. Za vtis pluralnosti so bile izjeme kakšne dobrodelne organizacije. Zato je tokratni uspeh več organizacij s konservativnimi vrednotami na razpisu za sofinanciranje projektov za pomoč najbolj ranljivim skupinam zaradi epidemije pričakovano razbesenel levičarske aktiviste in medije. V središču medijskega viharja se je znašel zlasti projekt Zavoda za kulturo življenja Iskreni in z njim minister Janez Cigler Kralj. Ta se je med ustanovitelje Zavoda zapisal šele pred dvema letoma in se iz tega umaknil preden je bil izvoljen za ministra. Navedbe, da je soustanovitelj zavoda torej ne držijo. Minister je tudi sicer zavrnil vse očitke, ki v zvezi z razpisom letijo nanj.

Vse se začne z razpisom. »Opažamo, da so (v njih zahtevane) večinoma zelo enostranske vrednote, neke agende, ki so zagotovo levičarkse agende, in potem se mi na veliko razpisov niti ne prijavljamo,« je pojasnil direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk. 
Če levičarske nevladne organizacije ne bi dobile denarja iz javnih sredstev, bi propadle. Večino teh organizacij namreč kar v 80-ih ali 90-ih odstotkih financira država. Komentator na portalu Domovina.je Peter Merše je zbral podatke, koliko denarja so v zadnjih treh letih dobile nekatere organizacije, ki se ukvarjajo z LGBT vsebino. »Legebitra recimo v zadnjih treh letih 1,2 milijona evrov, društvo Škuc 1,2 milijona iz javnih sredstev, parada ponosa 150 tisoč evrov, društvo za integracijo homoseksualcev Enakopravni pod Mavrico  skoraj 187 tisoč evrov v zadnjih treh letih, medtem ko je Zavod Iskreni v tem istem času iz javnih sredtev dobil 20 tisoč evrov.«
Tokrat je bil razpis relativno odprte narave. Ministrstvo za delo je dalo pobudo organizacijam, da pripravijo program, ki ga že izvajajo oziroma bo pomagal ljudem pri odpravi posledic epidemije. Zato se je lahko prijavil tudi Zavod Iskreni, ki se že več kot 15 let  posveča odpravi in lajšanju stisk mladih, zakoncev, staršev in družin. 
Minister Janez Cigler Kralj vse očitke v zvezi z razpisom zavrača. Tako v Zavodu Iskreni kot na ministrstvu je izločen iz vseh postopkov, ki bi bili lahko potencialno konfliktni. 
»Vsaka vloga je morala biti pregledana neodvisno s strani treh članov komisije. In jaz kot minister lahko samo verjamem in zaupam, da je komisija svoje delo opravila strokovno,« je povedal minister Cigler Kralj. 
A pritisk levih strank se le še stopnjuje, pri tem pa gre predvsem za preusmerjanje pozornosti s parodije vlaganja nezaupnice vladi, meni direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk.

Marta Jerebič

odnosipogovorpolitikaZavod Iskrenirazpisinfo

Informativne oddaje

VEČ ...|19. 1. 2021
Utrip dneva dne 19. 1.

  • Nezaupnica zamrznjena, uradno je kriv koronavirus.
  • Dosežen eden od kriterijev za sproščanje omejitvenih ukrepov. Janša popoldne o cepljenju in osmem protikoronskem zakonu.
  • Je britanski sev virusa dosegel tudi Slovenijo?
  • Ob predlogih za uvedbo cepilnega potnega lista opozorila pred diskriminacijo.
  • Poslanska zbornica v Rimu izglasovala zaupnico premierju Conteju. Ga bo podprl tudi senat?
  • V ZDA se pripravljajo na inavguracijo Bidna; senatni odbori začenjajo zaslišanja kandidatov nove administracije.
  • MOL izpraznil Rog, začelo se je rušenje nekdanjih tovarniških stavb.
  • Kremelj zavrnil pozive k izpustitvi Navalnega iz zapora, slednji pozval k protestom.
  • ŠPORT: Slovenski rokometaši z drugega mesta skupine v nadaljevanje svetovnega prvenstva.
  • Vreme: v prihodnjih dneh padavine in manjša otoplitev.

Utrip dneva dne 19. 1.

  • Nezaupnica zamrznjena, uradno je kriv koronavirus.
  • Dosežen eden od kriterijev za sproščanje omejitvenih ukrepov. Janša popoldne o cepljenju in osmem protikoronskem zakonu.
  • Je britanski sev virusa dosegel tudi Slovenijo?
  • Ob predlogih za uvedbo cepilnega potnega lista opozorila pred diskriminacijo.
  • Poslanska zbornica v Rimu izglasovala zaupnico premierju Conteju. Ga bo podprl tudi senat?
  • V ZDA se pripravljajo na inavguracijo Bidna; senatni odbori začenjajo zaslišanja kandidatov nove administracije.
  • MOL izpraznil Rog, začelo se je rušenje nekdanjih tovarniških stavb.
  • Kremelj zavrnil pozive k izpustitvi Navalnega iz zapora, slednji pozval k protestom.
  • ŠPORT: Slovenski rokometaši z drugega mesta skupine v nadaljevanje svetovnega prvenstva.
  • Vreme: v prihodnjih dneh padavine in manjša otoplitev.

info

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 19. 1.
  • Nezaupnica zamrznjena, uradno je kriv koronavirus.
  • Dosežen eden od kriterijev za sproščanje omejitvenih ukrepov. Janša popoldne o cepljenju in osmem protikoronskem zakonu.
  • Je britanski sev virusa dosegel tudi Slovenijo?
  • Ob predlogih za uvedbo cepilnega potnega lista opozorila pred diskriminacijo.
  • Poslanska zbornica v Rimu izglasovala zaupnico premierju Conteju. Ga bo podprl tudi senat?
  • V ZDA se pripravljajo na inavguracijo Bidna; senatni odbori začenjajo zaslišanja kandidatov nove administracije.
  • MOL izpraznil Rog, začelo se je rušenje nekdanjih tovarniških stavb.
  • Kremelj zavrnil pozive k izpustitvi Navalnega iz zapora, slednji pozval k protestom.
  • ŠPORT: Slovenski rokometaši z drugega mesta skupine v nadaljevanje svetovnega prvenstva.
  • Vreme: v prihodnjih dneh padavine in manjša otoplitev.
VEČ ...|19. 1. 2021
Utrip dneva dne 19. 1.
  • Nezaupnica zamrznjena, uradno je kriv koronavirus.
  • Dosežen eden od kriterijev za sproščanje omejitvenih ukrepov. Janša popoldne o cepljenju in osmem protikoronskem zakonu.
  • Je britanski sev virusa dosegel tudi Slovenijo?
  • Ob predlogih za uvedbo cepilnega potnega lista opozorila pred diskriminacijo.
  • Poslanska zbornica v Rimu izglasovala zaupnico premierju Conteju. Ga bo podprl tudi senat?
  • V ZDA se pripravljajo na inavguracijo Bidna; senatni odbori začenjajo zaslišanja kandidatov nove administracije.
  • MOL izpraznil Rog, začelo se je rušenje nekdanjih tovarniških stavb.
  • Kremelj zavrnil pozive k izpustitvi Navalnega iz zapora, slednji pozval k protestom.
  • ŠPORT: Slovenski rokometaši z drugega mesta skupine v nadaljevanje svetovnega prvenstva.
  • Vreme: v prihodnjih dneh padavine in manjša otoplitev.

Marta Jerebič

info

Informativne oddaje

VEČ ...|19. 1. 2021
Novice iz življenja Cerkve dne 19. 1.

Po vrsti ugibanj, kaj se bo zgodilo z jutrišnjo sejo državnega zbora, na kateri naj bi glasovali o nezaupnici vladi Janeza Janše, je zdaj jasno, da ne bo nič. Kolegij predsednika državnega zbora, ki naj bi se sestal danes, je namreč odpovedan. Jutrišnja seja očitno odpade, kaplja čez rob je bila poleg nezadostnega števila podpisov še vdor okužbe s koronavirusom v poslanske klopi. 

Novice iz življenja Cerkve dne 19. 1.

Po vrsti ugibanj, kaj se bo zgodilo z jutrišnjo sejo državnega zbora, na kateri naj bi glasovali o nezaupnici vladi Janeza Janše, je zdaj jasno, da ne bo nič. Kolegij predsednika državnega zbora, ki naj bi se sestal danes, je namreč odpovedan. Jutrišnja seja očitno odpade, kaplja čez rob je bila poleg nezadostnega števila podpisov še vdor okužbe s koronavirusom v poslanske klopi. 

info

Informativne oddaje

Novice iz življenja Cerkve dne 19. 1.

Po vrsti ugibanj, kaj se bo zgodilo z jutrišnjo sejo državnega zbora, na kateri naj bi glasovali o nezaupnici vladi Janeza Janše, je zdaj jasno, da ne bo nič. Kolegij predsednika državnega zbora, ki naj bi se sestal danes, je namreč odpovedan. Jutrišnja seja očitno odpade, kaplja čez rob je bila poleg nezadostnega števila podpisov še vdor okužbe s koronavirusom v poslanske klopi. 

VEČ ...|19. 1. 2021
Novice iz življenja Cerkve dne 19. 1.

Po vrsti ugibanj, kaj se bo zgodilo z jutrišnjo sejo državnega zbora, na kateri naj bi glasovali o nezaupnici vladi Janeza Janše, je zdaj jasno, da ne bo nič. Kolegij predsednika državnega zbora, ki naj bi se sestal danes, je namreč odpovedan. Jutrišnja seja očitno odpade, kaplja čez rob je bila poleg nezadostnega števila podpisov še vdor okužbe s koronavirusom v poslanske klopi. 

Marta Jerebič

info

Informativne oddaje

VEČ ...|18. 1. 2021
Novice iz življenja Cerkve dne 18. 1.

  • Začenjamo teden molitve za edinost med kristjani
  • Cerkev v Iraku moli, da bi jih papež lahko obiskal
  • Francoski škofje opozarjajo na spornost zakona o bioetiki
  • v Medžugorju konec meseca kongres ob 40. obletnici prikazovanj

Novice iz življenja Cerkve dne 18. 1.

  • Začenjamo teden molitve za edinost med kristjani
  • Cerkev v Iraku moli, da bi jih papež lahko obiskal
  • Francoski škofje opozarjajo na spornost zakona o bioetiki
  • v Medžugorju konec meseca kongres ob 40. obletnici prikazovanj

infodružbaduhovnost

Informativne oddaje

Novice iz življenja Cerkve dne 18. 1.
  • Začenjamo teden molitve za edinost med kristjani
  • Cerkev v Iraku moli, da bi jih papež lahko obiskal
  • Francoski škofje opozarjajo na spornost zakona o bioetiki
  • v Medžugorju konec meseca kongres ob 40. obletnici prikazovanj
VEČ ...|18. 1. 2021
Novice iz življenja Cerkve dne 18. 1.
  • Začenjamo teden molitve za edinost med kristjani
  • Cerkev v Iraku moli, da bi jih papež lahko obiskal
  • Francoski škofje opozarjajo na spornost zakona o bioetiki
  • v Medžugorju konec meseca kongres ob 40. obletnici prikazovanj

Marta Jerebič

infodružbaduhovnost

Informativne oddaje

VEČ ...|14. 1. 2021
Novice iz življenja Cerkve dne 14. 1.

  • Začetek cepljenja v Vatikanu, cepil se je tudi Frančišek.
  • Spremenjen obred za pepelnično sredo.
  • Spomin na dr. Janeza Janeža - velikodušnega misijonarja ubogih na Tajvanu.

Novice iz življenja Cerkve dne 14. 1.

  • Začetek cepljenja v Vatikanu, cepil se je tudi Frančišek.
  • Spremenjen obred za pepelnično sredo.
  • Spomin na dr. Janeza Janeža - velikodušnega misijonarja ubogih na Tajvanu.

infodružba

Informativne oddaje

Novice iz življenja Cerkve dne 14. 1.
  • Začetek cepljenja v Vatikanu, cepil se je tudi Frančišek.
  • Spremenjen obred za pepelnično sredo.
  • Spomin na dr. Janeza Janeža - velikodušnega misijonarja ubogih na Tajvanu.
VEČ ...|14. 1. 2021
Novice iz življenja Cerkve dne 14. 1.
  • Začetek cepljenja v Vatikanu, cepil se je tudi Frančišek.
  • Spremenjen obred za pepelnično sredo.
  • Spomin na dr. Janeza Janeža - velikodušnega misijonarja ubogih na Tajvanu.

Marta Jerebič

infodružba

Informativne oddaje

VEČ ...|12. 1. 2021
Novice iz življenja Cerkve dne 12. 1.

Moralni teolog dr. Roman Globokar o etični odgovornosti cepljenja.

Papež spremenil zakonodajo, zdaj so v službo bralca ali mašnega pomočnika za stalno lahko sprejete tudi ženske.

Mladi so vabljeni, da odgovorijo na anketo o njihovi veri in duhovnosti.

Novice iz življenja Cerkve dne 12. 1.

Moralni teolog dr. Roman Globokar o etični odgovornosti cepljenja.

Papež spremenil zakonodajo, zdaj so v službo bralca ali mašnega pomočnika za stalno lahko sprejete tudi ženske.

Mladi so vabljeni, da odgovorijo na anketo o njihovi veri in duhovnosti.

info

Informativne oddaje

Novice iz življenja Cerkve dne 12. 1.

Moralni teolog dr. Roman Globokar o etični odgovornosti cepljenja.

Papež spremenil zakonodajo, zdaj so v službo bralca ali mašnega pomočnika za stalno lahko sprejete tudi ženske.

Mladi so vabljeni, da odgovorijo na anketo o njihovi veri in duhovnosti.

VEČ ...|12. 1. 2021
Novice iz življenja Cerkve dne 12. 1.

Moralni teolog dr. Roman Globokar o etični odgovornosti cepljenja.

Papež spremenil zakonodajo, zdaj so v službo bralca ali mašnega pomočnika za stalno lahko sprejete tudi ženske.

Mladi so vabljeni, da odgovorijo na anketo o njihovi veri in duhovnosti.

Marta Jerebič

info

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|10. 1. 2021
Vatikanski dokument o cepljenju, uzakonitev splava v Argentini)

Gabriel Kavčič o vatikanskem dokumentu o cepljenju, dr. Marjanka Grohar o uzakonitvi splava v Argentini (če rabiš krajše pa: Vatikanski dokument o cepljenju, uzakonitev splava v Argentini)

Kadar ni na voljo etično nesporno cepivo proti covidu-19, je moralno sprejemljivo cepiti se s cepivom, ki je na razpolago, a hkrati je treba povzdigniti glas proti farmacevtskim podjetjem, da prenehajo z etično spornimi praksami, poudarja moralni teolog Gabriel Kavčič. V pogovoru z Marjanko Grohar pa smo govorili o uzakonitvi splava v Argentini. Prepričana je, da je šlo tudi za velik pritisk iz tujine, saj glasovanje v senatu ne odraža volje naroda.

 

Vatikanski dokument o cepljenju, uzakonitev splava v Argentini)

Gabriel Kavčič o vatikanskem dokumentu o cepljenju, dr. Marjanka Grohar o uzakonitvi splava v Argentini (če rabiš krajše pa: Vatikanski dokument o cepljenju, uzakonitev splava v Argentini)

Kadar ni na voljo etično nesporno cepivo proti covidu-19, je moralno sprejemljivo cepiti se s cepivom, ki je na razpolago, a hkrati je treba povzdigniti glas proti farmacevtskim podjetjem, da prenehajo z etično spornimi praksami, poudarja moralni teolog Gabriel Kavčič. V pogovoru z Marjanko Grohar pa smo govorili o uzakonitvi splava v Argentini. Prepričana je, da je šlo tudi za velik pritisk iz tujine, saj glasovanje v senatu ne odraža volje naroda.

 

papežinfokomentarpogovorpolitika

Iz življenja vesoljne Cerkve

Vatikanski dokument o cepljenju, uzakonitev splava v Argentini)

Gabriel Kavčič o vatikanskem dokumentu o cepljenju, dr. Marjanka Grohar o uzakonitvi splava v Argentini (če rabiš krajše pa: Vatikanski dokument o cepljenju, uzakonitev splava v Argentini)

Kadar ni na voljo etično nesporno cepivo proti covidu-19, je moralno sprejemljivo cepiti se s cepivom, ki je na razpolago, a hkrati je treba povzdigniti glas proti farmacevtskim podjetjem, da prenehajo z etično spornimi praksami, poudarja moralni teolog Gabriel Kavčič. V pogovoru z Marjanko Grohar pa smo govorili o uzakonitvi splava v Argentini. Prepričana je, da je šlo tudi za velik pritisk iz tujine, saj glasovanje v senatu ne odraža volje naroda.

 

VEČ ...|10. 1. 2021
Vatikanski dokument o cepljenju, uzakonitev splava v Argentini)

Gabriel Kavčič o vatikanskem dokumentu o cepljenju, dr. Marjanka Grohar o uzakonitvi splava v Argentini (če rabiš krajše pa: Vatikanski dokument o cepljenju, uzakonitev splava v Argentini)

Kadar ni na voljo etično nesporno cepivo proti covidu-19, je moralno sprejemljivo cepiti se s cepivom, ki je na razpolago, a hkrati je treba povzdigniti glas proti farmacevtskim podjetjem, da prenehajo z etično spornimi praksami, poudarja moralni teolog Gabriel Kavčič. V pogovoru z Marjanko Grohar pa smo govorili o uzakonitvi splava v Argentini. Prepričana je, da je šlo tudi za velik pritisk iz tujine, saj glasovanje v senatu ne odraža volje naroda.

 

Marta Jerebič

papežinfokomentarpogovorpolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|7. 1. 2021
Uzakonitev splava v Argentini – dr. Marjanka Grohar

Uzakonitev splava v Argentini tik pred novim letom je med prebivalstvom sprožila jezo, saj glasovanje v senatu ne odraža volje ljudstva, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejala argentinska Slovenka, dr. Marjanka Grohar. Po njenih besedah je zakon eden najbolj skrajnih v Zahodnem svetu. 

Argentinska družba je proti splavu. Zadnje ankete različnih agencij so kazale, da mu nasprotuje do 70 odstotkov ljudi.

I»Reakcija ljudi je bila velika jeza. V zadnjih letih je nastalo veliko pro-life političnih skupin. In ko je bil razglašen ta zakon, so imele kar naenkrat ogromno novih članov, saj so bili ljudje siti te nereprezentativnosti in so se obrnili na te alternativne politične skupine, ki bi bile bolj reprezentativne za vse te tematike.«

Zakon dovoljuje splav do 14. tedna nosečnosti.

» Po 14. tednu je tudi dovoljen, pod raznimi vzroki. Problem je, da so vsi ti razlogi tako čudno napisani, da v bistvu pomeni legalizacijo do 9. meseca. Če gre na primer za spolno zlorabo, to sploh ne vključuje prijave zločinca. Punca samo poda pisno prijavo, da je bila zlorabljena, in ima lahko prost splav.«

Zakon ne določa, kaj se bo zgodilo s splavljenimi zarodki.

»Po svetu je to strogo določeno. Tukaj pa sploh ne. Kaj to pomeni? Da se bo to lahko prosto prodajalo. Bo splav na koncu postal trgovina? Vse te stvari odpirajo vrata, za katera se človek boji, kam bo vse to lahko prišlo.«

Z razgreto razpravo o splavu se je zakrilo zelo hude težave države. BDP je padel za 11 odstotkov, poročajo o 50-odstotni revščini. Dr. Marjanka Grohar meni, da gre pri uzakonitvi splava v Argentini tudi za pritisk iz tujine. IZJAVA »V Severni Ameriki so se zdaj začele zapirati njihove klinike in potrebujejo nove trge. In tako pridejo v te države, kjer splav še ni legaliziran, k temu silijo in tako imajo spet nove trge. Zdaj trenutno je velik pritisk v Peruju, Mehiki, Kolumbiji.«

 

Uzakonitev splava v Argentini – dr. Marjanka Grohar

Uzakonitev splava v Argentini tik pred novim letom je med prebivalstvom sprožila jezo, saj glasovanje v senatu ne odraža volje ljudstva, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejala argentinska Slovenka, dr. Marjanka Grohar. Po njenih besedah je zakon eden najbolj skrajnih v Zahodnem svetu. 

Argentinska družba je proti splavu. Zadnje ankete različnih agencij so kazale, da mu nasprotuje do 70 odstotkov ljudi.

I»Reakcija ljudi je bila velika jeza. V zadnjih letih je nastalo veliko pro-life političnih skupin. In ko je bil razglašen ta zakon, so imele kar naenkrat ogromno novih članov, saj so bili ljudje siti te nereprezentativnosti in so se obrnili na te alternativne politične skupine, ki bi bile bolj reprezentativne za vse te tematike.«

Zakon dovoljuje splav do 14. tedna nosečnosti.

» Po 14. tednu je tudi dovoljen, pod raznimi vzroki. Problem je, da so vsi ti razlogi tako čudno napisani, da v bistvu pomeni legalizacijo do 9. meseca. Če gre na primer za spolno zlorabo, to sploh ne vključuje prijave zločinca. Punca samo poda pisno prijavo, da je bila zlorabljena, in ima lahko prost splav.«

Zakon ne določa, kaj se bo zgodilo s splavljenimi zarodki.

»Po svetu je to strogo določeno. Tukaj pa sploh ne. Kaj to pomeni? Da se bo to lahko prosto prodajalo. Bo splav na koncu postal trgovina? Vse te stvari odpirajo vrata, za katera se človek boji, kam bo vse to lahko prišlo.«

Z razgreto razpravo o splavu se je zakrilo zelo hude težave države. BDP je padel za 11 odstotkov, poročajo o 50-odstotni revščini. Dr. Marjanka Grohar meni, da gre pri uzakonitvi splava v Argentini tudi za pritisk iz tujine. IZJAVA »V Severni Ameriki so se zdaj začele zapirati njihove klinike in potrebujejo nove trge. In tako pridejo v te države, kjer splav še ni legaliziran, k temu silijo in tako imajo spet nove trge. Zdaj trenutno je velik pritisk v Peruju, Mehiki, Kolumbiji.«

 

družbapogovorArgentinasplav

Informativni prispevki

Uzakonitev splava v Argentini – dr. Marjanka Grohar

Uzakonitev splava v Argentini tik pred novim letom je med prebivalstvom sprožila jezo, saj glasovanje v senatu ne odraža volje ljudstva, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejala argentinska Slovenka, dr. Marjanka Grohar. Po njenih besedah je zakon eden najbolj skrajnih v Zahodnem svetu. 

Argentinska družba je proti splavu. Zadnje ankete različnih agencij so kazale, da mu nasprotuje do 70 odstotkov ljudi.

I»Reakcija ljudi je bila velika jeza. V zadnjih letih je nastalo veliko pro-life političnih skupin. In ko je bil razglašen ta zakon, so imele kar naenkrat ogromno novih članov, saj so bili ljudje siti te nereprezentativnosti in so se obrnili na te alternativne politične skupine, ki bi bile bolj reprezentativne za vse te tematike.«

Zakon dovoljuje splav do 14. tedna nosečnosti.

» Po 14. tednu je tudi dovoljen, pod raznimi vzroki. Problem je, da so vsi ti razlogi tako čudno napisani, da v bistvu pomeni legalizacijo do 9. meseca. Če gre na primer za spolno zlorabo, to sploh ne vključuje prijave zločinca. Punca samo poda pisno prijavo, da je bila zlorabljena, in ima lahko prost splav.«

Zakon ne določa, kaj se bo zgodilo s splavljenimi zarodki.

»Po svetu je to strogo določeno. Tukaj pa sploh ne. Kaj to pomeni? Da se bo to lahko prosto prodajalo. Bo splav na koncu postal trgovina? Vse te stvari odpirajo vrata, za katera se človek boji, kam bo vse to lahko prišlo.«

Z razgreto razpravo o splavu se je zakrilo zelo hude težave države. BDP je padel za 11 odstotkov, poročajo o 50-odstotni revščini. Dr. Marjanka Grohar meni, da gre pri uzakonitvi splava v Argentini tudi za pritisk iz tujine. IZJAVA »V Severni Ameriki so se zdaj začele zapirati njihove klinike in potrebujejo nove trge. In tako pridejo v te države, kjer splav še ni legaliziran, k temu silijo in tako imajo spet nove trge. Zdaj trenutno je velik pritisk v Peruju, Mehiki, Kolumbiji.«

 

VEČ ...|7. 1. 2021
Uzakonitev splava v Argentini – dr. Marjanka Grohar

Uzakonitev splava v Argentini tik pred novim letom je med prebivalstvom sprožila jezo, saj glasovanje v senatu ne odraža volje ljudstva, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejala argentinska Slovenka, dr. Marjanka Grohar. Po njenih besedah je zakon eden najbolj skrajnih v Zahodnem svetu. 

Argentinska družba je proti splavu. Zadnje ankete različnih agencij so kazale, da mu nasprotuje do 70 odstotkov ljudi.

I»Reakcija ljudi je bila velika jeza. V zadnjih letih je nastalo veliko pro-life političnih skupin. In ko je bil razglašen ta zakon, so imele kar naenkrat ogromno novih članov, saj so bili ljudje siti te nereprezentativnosti in so se obrnili na te alternativne politične skupine, ki bi bile bolj reprezentativne za vse te tematike.«

Zakon dovoljuje splav do 14. tedna nosečnosti.

» Po 14. tednu je tudi dovoljen, pod raznimi vzroki. Problem je, da so vsi ti razlogi tako čudno napisani, da v bistvu pomeni legalizacijo do 9. meseca. Če gre na primer za spolno zlorabo, to sploh ne vključuje prijave zločinca. Punca samo poda pisno prijavo, da je bila zlorabljena, in ima lahko prost splav.«

Zakon ne določa, kaj se bo zgodilo s splavljenimi zarodki.

»Po svetu je to strogo določeno. Tukaj pa sploh ne. Kaj to pomeni? Da se bo to lahko prosto prodajalo. Bo splav na koncu postal trgovina? Vse te stvari odpirajo vrata, za katera se človek boji, kam bo vse to lahko prišlo.«

Z razgreto razpravo o splavu se je zakrilo zelo hude težave države. BDP je padel za 11 odstotkov, poročajo o 50-odstotni revščini. Dr. Marjanka Grohar meni, da gre pri uzakonitvi splava v Argentini tudi za pritisk iz tujine. IZJAVA »V Severni Ameriki so se zdaj začele zapirati njihove klinike in potrebujejo nove trge. In tako pridejo v te države, kjer splav še ni legaliziran, k temu silijo in tako imajo spet nove trge. Zdaj trenutno je velik pritisk v Peruju, Mehiki, Kolumbiji.«

 

Marta Jerebič

družbapogovorArgentinasplav

Informativni prispevki

VEČ ...|7. 1. 2021
Etično sporna cepiva - Gabriel Kavčič

Nekatera cepiva proti covidu-19 so nastala na etično sporen način. Pri razvoju in raziskavah so bila uporabljena celična tkiva splavljenih zarodkov. Vatikan je nedavno v dokumentu pojasnil, da je moralno sprejemljivo cepiti se s takim cepivom, kadar ni na voljo etično nesporno cepivo. Duhovi se kljub temu niso pomirili. Moralni teolog Gabriel Kavčič meni, da je tako prav, saj se v razpravi prečiščujejo napačne informacije. Hkrati se izvaja pritisk na farmacevtska podjetja, da prenehajo z etično spornimi praksami.

Etično sporna cepiva - Gabriel Kavčič

Nekatera cepiva proti covidu-19 so nastala na etično sporen način. Pri razvoju in raziskavah so bila uporabljena celična tkiva splavljenih zarodkov. Vatikan je nedavno v dokumentu pojasnil, da je moralno sprejemljivo cepiti se s takim cepivom, kadar ni na voljo etično nesporno cepivo. Duhovi se kljub temu niso pomirili. Moralni teolog Gabriel Kavčič meni, da je tako prav, saj se v razpravi prečiščujejo napačne informacije. Hkrati se izvaja pritisk na farmacevtska podjetja, da prenehajo z etično spornimi praksami.

papežpogovorkoronaviruszdravstvo

Informativni prispevki

Etično sporna cepiva - Gabriel Kavčič

Nekatera cepiva proti covidu-19 so nastala na etično sporen način. Pri razvoju in raziskavah so bila uporabljena celična tkiva splavljenih zarodkov. Vatikan je nedavno v dokumentu pojasnil, da je moralno sprejemljivo cepiti se s takim cepivom, kadar ni na voljo etično nesporno cepivo. Duhovi se kljub temu niso pomirili. Moralni teolog Gabriel Kavčič meni, da je tako prav, saj se v razpravi prečiščujejo napačne informacije. Hkrati se izvaja pritisk na farmacevtska podjetja, da prenehajo z etično spornimi praksami.

VEČ ...|7. 1. 2021
Etično sporna cepiva - Gabriel Kavčič

Nekatera cepiva proti covidu-19 so nastala na etično sporen način. Pri razvoju in raziskavah so bila uporabljena celična tkiva splavljenih zarodkov. Vatikan je nedavno v dokumentu pojasnil, da je moralno sprejemljivo cepiti se s takim cepivom, kadar ni na voljo etično nesporno cepivo. Duhovi se kljub temu niso pomirili. Moralni teolog Gabriel Kavčič meni, da je tako prav, saj se v razpravi prečiščujejo napačne informacije. Hkrati se izvaja pritisk na farmacevtska podjetja, da prenehajo z etično spornimi praksami.

Marta Jerebič

papežpogovorkoronaviruszdravstvo

Informativne oddaje

VEČ ...|6. 1. 2021
Mozaik dneva dne 6. 1.

Gostili smo ravnateljico OŠ Komenda Moste Barbaro Janežič Bizant, ki nam je povedala kaj je v drugem valu epidemije pokazala anketa o izkušnjah pouka na daljavo ter kakšni so bili odgovori staršev in otrok.

Mozaik dneva dne 6. 1.

Gostili smo ravnateljico OŠ Komenda Moste Barbaro Janežič Bizant, ki nam je povedala kaj je v drugem valu epidemije pokazala anketa o izkušnjah pouka na daljavo ter kakšni so bili odgovori staršev in otrok.

info

Informativne oddaje

Mozaik dneva dne 6. 1.

Gostili smo ravnateljico OŠ Komenda Moste Barbaro Janežič Bizant, ki nam je povedala kaj je v drugem valu epidemije pokazala anketa o izkušnjah pouka na daljavo ter kakšni so bili odgovori staršev in otrok.

VEČ ...|6. 1. 2021
Mozaik dneva dne 6. 1.

Gostili smo ravnateljico OŠ Komenda Moste Barbaro Janežič Bizant, ki nam je povedala kaj je v drugem valu epidemije pokazala anketa o izkušnjah pouka na daljavo ter kakšni so bili odgovori staršev in otrok.

Marta Jerebič

info

Informativne oddaje

VEČ ...|5. 1. 2021
Utrip dneva dne 5. 1.

Dr. Jerala: cepiv proti novemu koronavirusu ne moremo na noben način povezovati s smrtjo; cepljenja so varna.

Otroci s posebnimi potrebami, njihovi starši in učitelji veseli vrnitve v šole.

Erjavec za 15. januar napovedal vložitev konstruktivne nezaupnice.

Minimalna plača se letos obračunava drugače, v GZS poudarjajo, da obstaja nevarnost odpuščanja in selitve podjetij.

Kaj nam govori upadanje števila nedeljnikov in duhovnih poklicev v primerjavi z rastjo števila animatorjev, skavtov in dobrodelnosti?

Na predvečer praznika Svetih treh kraljev obhajamo tretji sveti večer.

Poslovila se je politična zapornica in neutrudna borka za ohranitev temeljnih človekovih pravic in dostojanstva Lidija Drobnič.

ŠPORT: Lampičeva na današnji tekmi Tour de Ski zasedla 19. mesto.

 

Vreme: Mešanica snega in dežja bo ponoči zajela vso Slovenijo. Padavine bodo do jutra večinoma ponehale.

Utrip dneva dne 5. 1.

Dr. Jerala: cepiv proti novemu koronavirusu ne moremo na noben način povezovati s smrtjo; cepljenja so varna.

Otroci s posebnimi potrebami, njihovi starši in učitelji veseli vrnitve v šole.

Erjavec za 15. januar napovedal vložitev konstruktivne nezaupnice.

Minimalna plača se letos obračunava drugače, v GZS poudarjajo, da obstaja nevarnost odpuščanja in selitve podjetij.

Kaj nam govori upadanje števila nedeljnikov in duhovnih poklicev v primerjavi z rastjo števila animatorjev, skavtov in dobrodelnosti?

Na predvečer praznika Svetih treh kraljev obhajamo tretji sveti večer.

Poslovila se je politična zapornica in neutrudna borka za ohranitev temeljnih človekovih pravic in dostojanstva Lidija Drobnič.

ŠPORT: Lampičeva na današnji tekmi Tour de Ski zasedla 19. mesto.

 

Vreme: Mešanica snega in dežja bo ponoči zajela vso Slovenijo. Padavine bodo do jutra večinoma ponehale.

info

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 5. 1.

Dr. Jerala: cepiv proti novemu koronavirusu ne moremo na noben način povezovati s smrtjo; cepljenja so varna.

Otroci s posebnimi potrebami, njihovi starši in učitelji veseli vrnitve v šole.

Erjavec za 15. januar napovedal vložitev konstruktivne nezaupnice.

Minimalna plača se letos obračunava drugače, v GZS poudarjajo, da obstaja nevarnost odpuščanja in selitve podjetij.

Kaj nam govori upadanje števila nedeljnikov in duhovnih poklicev v primerjavi z rastjo števila animatorjev, skavtov in dobrodelnosti?

Na predvečer praznika Svetih treh kraljev obhajamo tretji sveti večer.

Poslovila se je politična zapornica in neutrudna borka za ohranitev temeljnih človekovih pravic in dostojanstva Lidija Drobnič.

ŠPORT: Lampičeva na današnji tekmi Tour de Ski zasedla 19. mesto.

 

Vreme: Mešanica snega in dežja bo ponoči zajela vso Slovenijo. Padavine bodo do jutra večinoma ponehale.

VEČ ...|5. 1. 2021
Utrip dneva dne 5. 1.

Dr. Jerala: cepiv proti novemu koronavirusu ne moremo na noben način povezovati s smrtjo; cepljenja so varna.

Otroci s posebnimi potrebami, njihovi starši in učitelji veseli vrnitve v šole.

Erjavec za 15. januar napovedal vložitev konstruktivne nezaupnice.

Minimalna plača se letos obračunava drugače, v GZS poudarjajo, da obstaja nevarnost odpuščanja in selitve podjetij.

Kaj nam govori upadanje števila nedeljnikov in duhovnih poklicev v primerjavi z rastjo števila animatorjev, skavtov in dobrodelnosti?

Na predvečer praznika Svetih treh kraljev obhajamo tretji sveti večer.

Poslovila se je politična zapornica in neutrudna borka za ohranitev temeljnih človekovih pravic in dostojanstva Lidija Drobnič.

ŠPORT: Lampičeva na današnji tekmi Tour de Ski zasedla 19. mesto.

 

Vreme: Mešanica snega in dežja bo ponoči zajela vso Slovenijo. Padavine bodo do jutra večinoma ponehale.

Marta Jerebič

info

Informativne oddaje

VEČ ...|1. 1. 2021
Utrip dneva dne 1. 1.

Papež: naj bo leto 2021 leto bratske solidarnosti in miru.

Na najdaljšo noč v letu reševalci in policisti kljub vsemu imeli polne roke dela.

Tla na Hrvaškem se še vedno tresejo.

Nekaj smučišč znova zagnalo naprave, nekatera bodo to storila jutri.

Prve ure po izstopu Otoka iz carinske unije in enotnega trga EU brez večjih težav in zamud.

Šport: Lampičeva zaradi oviranja tekmice ob drugo mesto v Švici.

Vreme: Na zahodu znova dež, na vzhodu nekaj sonca in vetra.

Utrip dneva dne 1. 1.

Papež: naj bo leto 2021 leto bratske solidarnosti in miru.

Na najdaljšo noč v letu reševalci in policisti kljub vsemu imeli polne roke dela.

Tla na Hrvaškem se še vedno tresejo.

Nekaj smučišč znova zagnalo naprave, nekatera bodo to storila jutri.

Prve ure po izstopu Otoka iz carinske unije in enotnega trga EU brez večjih težav in zamud.

Šport: Lampičeva zaradi oviranja tekmice ob drugo mesto v Švici.

Vreme: Na zahodu znova dež, na vzhodu nekaj sonca in vetra.

info

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 1. 1.

Papež: naj bo leto 2021 leto bratske solidarnosti in miru.

Na najdaljšo noč v letu reševalci in policisti kljub vsemu imeli polne roke dela.

Tla na Hrvaškem se še vedno tresejo.

Nekaj smučišč znova zagnalo naprave, nekatera bodo to storila jutri.

Prve ure po izstopu Otoka iz carinske unije in enotnega trga EU brez večjih težav in zamud.

Šport: Lampičeva zaradi oviranja tekmice ob drugo mesto v Švici.

Vreme: Na zahodu znova dež, na vzhodu nekaj sonca in vetra.

VEČ ...|1. 1. 2021
Utrip dneva dne 1. 1.

Papež: naj bo leto 2021 leto bratske solidarnosti in miru.

Na najdaljšo noč v letu reševalci in policisti kljub vsemu imeli polne roke dela.

Tla na Hrvaškem se še vedno tresejo.

Nekaj smučišč znova zagnalo naprave, nekatera bodo to storila jutri.

Prve ure po izstopu Otoka iz carinske unije in enotnega trga EU brez večjih težav in zamud.

Šport: Lampičeva zaradi oviranja tekmice ob drugo mesto v Švici.

Vreme: Na zahodu znova dež, na vzhodu nekaj sonca in vetra.

Marta Jerebič

info

Informativne oddaje

VEČ ...|1. 1. 2021
Mozaik dneva dne 1. 1.

Marta Jerebič je povzela dogodke v Cerkvi doma in po svetu v letu 2020, Petra Stopar prizadevanja Slovenske karitas, Tone Gojup pa se je spomnil pomembnejših obletnic.

Mozaik dneva dne 1. 1.

Marta Jerebič je povzela dogodke v Cerkvi doma in po svetu v letu 2020, Petra Stopar prizadevanja Slovenske karitas, Tone Gojup pa se je spomnil pomembnejših obletnic.

info

Informativne oddaje

Mozaik dneva dne 1. 1.

Marta Jerebič je povzela dogodke v Cerkvi doma in po svetu v letu 2020, Petra Stopar prizadevanja Slovenske karitas, Tone Gojup pa se je spomnil pomembnejših obletnic.

VEČ ...|1. 1. 2021
Mozaik dneva dne 1. 1.

Marta Jerebič je povzela dogodke v Cerkvi doma in po svetu v letu 2020, Petra Stopar prizadevanja Slovenske karitas, Tone Gojup pa se je spomnil pomembnejših obletnic.

Marta Jerebič

info

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|27. 12. 2020
Pogovor z veleposlanikom

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste slišali pogovor s slovenskim veleposlanikom pri Svetem sedežu, Jakobom Štunfom. Spregovoril je o tem, kako slovenska smreka in njeni okraski odmevajo v večnem mestu. Komentiral je tudi najbolj izstopajoče dogodke v Vatikanu letos.

Pogovor z veleposlanikom

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste slišali pogovor s slovenskim veleposlanikom pri Svetem sedežu, Jakobom Štunfom. Spregovoril je o tem, kako slovenska smreka in njeni okraski odmevajo v večnem mestu. Komentiral je tudi najbolj izstopajoče dogodke v Vatikanu letos.

družbapapežduhovnostpogovor

Iz življenja vesoljne Cerkve

Pogovor z veleposlanikom
V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste slišali pogovor s slovenskim veleposlanikom pri Svetem sedežu, Jakobom Štunfom. Spregovoril je o tem, kako slovenska smreka in njeni okraski odmevajo v večnem mestu. Komentiral je tudi najbolj izstopajoče dogodke v Vatikanu letos.
VEČ ...|27. 12. 2020
Pogovor z veleposlanikom
V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste slišali pogovor s slovenskim veleposlanikom pri Svetem sedežu, Jakobom Štunfom. Spregovoril je o tem, kako slovenska smreka in njeni okraski odmevajo v večnem mestu. Komentiral je tudi najbolj izstopajoče dogodke v Vatikanu letos.

Marta Jerebič

družbapapežduhovnostpogovor

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|20. 12. 2020
Svete maše pri sosedih in dogajanje v Venezueli

Kako je z udeležbo pri svetih mašah pri naših sosednjih državah? Pogledali smo v Italijo, Avstrijo in na Hrvaško. V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste lahko slišali, kako se pripravljajo na božič in v kakšnih razmerah potekajo svete maše. Odpravili smo se tudi čez ocean, kjer nam je življenje v Venezueli približala s. Andreja Godnič.

Svete maše pri sosedih in dogajanje v Venezueli

Kako je z udeležbo pri svetih mašah pri naših sosednjih državah? Pogledali smo v Italijo, Avstrijo in na Hrvaško. V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste lahko slišali, kako se pripravljajo na božič in v kakšnih razmerah potekajo svete maše. Odpravili smo se tudi čez ocean, kjer nam je življenje v Venezueli približala s. Andreja Godnič.

duhovnostdružbapogovor

Iz življenja vesoljne Cerkve

Svete maše pri sosedih in dogajanje v Venezueli
Kako je z udeležbo pri svetih mašah pri naših sosednjih državah? Pogledali smo v Italijo, Avstrijo in na Hrvaško. V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste lahko slišali, kako se pripravljajo na božič in v kakšnih razmerah potekajo svete maše. Odpravili smo se tudi čez ocean, kjer nam je življenje v Venezueli približala s. Andreja Godnič.
VEČ ...|20. 12. 2020
Svete maše pri sosedih in dogajanje v Venezueli
Kako je z udeležbo pri svetih mašah pri naših sosednjih državah? Pogledali smo v Italijo, Avstrijo in na Hrvaško. V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste lahko slišali, kako se pripravljajo na božič in v kakšnih razmerah potekajo svete maše. Odpravili smo se tudi čez ocean, kjer nam je življenje v Venezueli približala s. Andreja Godnič.

Marta Jerebič

duhovnostdružbapogovor

Srečanja

VEČ ...|15. 12. 2020
Program Preživim

Zavod Živim prek svojega programa Preživim pomaga družinam, ki so se kljub težki situaciji v nosečnosti pogumno odločile za ohranitev življenja otroka in v nosečnosti ter po porodu potrebujejo pomoč na različnih področjih. V oddaji Srečanja smo govorili o tej pomoči in tudi o tem, kaj projekt prinaša prostovoljcem, ki sodelujejo v njem.

Program Preživim

Zavod Živim prek svojega programa Preživim pomaga družinam, ki so se kljub težki situaciji v nosečnosti pogumno odločile za ohranitev življenja otroka in v nosečnosti ter po porodu potrebujejo pomoč na različnih področjih. V oddaji Srečanja smo govorili o tej pomoči in tudi o tem, kaj projekt prinaša prostovoljcem, ki sodelujejo v njem.

družbaodnosidružinaotroci

Srečanja

Program Preživim
Zavod Živim prek svojega programa Preživim pomaga družinam, ki so se kljub težki situaciji v nosečnosti pogumno odločile za ohranitev življenja otroka in v nosečnosti ter po porodu potrebujejo pomoč na različnih področjih. V oddaji Srečanja smo govorili o tej pomoči in tudi o tem, kaj projekt prinaša prostovoljcem, ki sodelujejo v njem.
VEČ ...|15. 12. 2020
Program Preživim
Zavod Živim prek svojega programa Preživim pomaga družinam, ki so se kljub težki situaciji v nosečnosti pogumno odločile za ohranitev življenja otroka in v nosečnosti ter po porodu potrebujejo pomoč na različnih področjih. V oddaji Srečanja smo govorili o tej pomoči in tudi o tem, kaj projekt prinaša prostovoljcem, ki sodelujejo v njem.

Marta Jerebič

družbaodnosidružinaotroci

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|13. 12. 2020
Pogovor z novim nadškofom v turškem Izmirju, p. Martinom Kmetcem

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste slišali pogovor z novim nadškofom v turškem Izmirju, p. Martinom Kmetcem. Vabljeni k poslušanju.

Pogovor z novim nadškofom v turškem Izmirju, p. Martinom Kmetcem

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste slišali pogovor z novim nadškofom v turškem Izmirju, p. Martinom Kmetcem. Vabljeni k poslušanju.

duhovnost

Iz življenja vesoljne Cerkve

Pogovor z novim nadškofom v turškem Izmirju, p. Martinom Kmetcem

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste slišali pogovor z novim nadškofom v turškem Izmirju, p. Martinom Kmetcem. Vabljeni k poslušanju.

VEČ ...|13. 12. 2020
Pogovor z novim nadškofom v turškem Izmirju, p. Martinom Kmetcem

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste slišali pogovor z novim nadškofom v turškem Izmirju, p. Martinom Kmetcem. Vabljeni k poslušanju.

Marta Jerebič

duhovnost

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 12. 2020
Veleposlanik Jakob Štunf pri maši za domovino

Svete maše za domovino v vatikanski baziliki se je udeležil tudi veleposlanik RS pri Svetem sedežu, Jakob Štunf. Pred mašo je imel naslednji nagovor

Veleposlanik Jakob Štunf pri maši za domovino

Svete maše za domovino v vatikanski baziliki se je udeležil tudi veleposlanik RS pri Svetem sedežu, Jakob Štunf. Pred mašo je imel naslednji nagovor

papežvatikansmrekaJakob Štunf

Informativni prispevki

Veleposlanik Jakob Štunf pri maši za domovino
Svete maše za domovino v vatikanski baziliki se je udeležil tudi veleposlanik RS pri Svetem sedežu, Jakob Štunf. Pred mašo je imel naslednji nagovor
VEČ ...|11. 12. 2020
Veleposlanik Jakob Štunf pri maši za domovino
Svete maše za domovino v vatikanski baziliki se je udeležil tudi veleposlanik RS pri Svetem sedežu, Jakob Štunf. Pred mašo je imel naslednji nagovor

Marta Jerebič

papežvatikansmrekaJakob Štunf

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 12. 2020
Nadškof Cvikl, maša za domovino v Vatikanu

Današnji dan v Vatikanu je slovenski. Popoldne bodo osvetlili 30metrov visoko kočevsko lepotico, ki so jo okrasili pod vodstvom dr.Sabine Šegula in Petra Ribiča. Že ob 8. uri je bila v vatikanski baziliki slovenska maša, ki jo jena grobu sv. Janeza Pavla II. daroval mariborski nadškof AlojzijCvikl. V nagovoru je poudaril, da je bil poljski papež tesno povezanz življenjem Cerkve v Sloveniji, prvi je priznal tudi našosamostojnost.

Nadškof Cvikl, maša za domovino v Vatikanu

Današnji dan v Vatikanu je slovenski. Popoldne bodo osvetlili 30metrov visoko kočevsko lepotico, ki so jo okrasili pod vodstvom dr.Sabine Šegula in Petra Ribiča. Že ob 8. uri je bila v vatikanski baziliki slovenska maša, ki jo jena grobu sv. Janeza Pavla II. daroval mariborski nadškof AlojzijCvikl. V nagovoru je poudaril, da je bil poljski papež tesno povezanz življenjem Cerkve v Sloveniji, prvi je priznal tudi našosamostojnost.

papežduhovnostvatikansmreka

Informativni prispevki

Nadškof Cvikl, maša za domovino v Vatikanu

Današnji dan v Vatikanu je slovenski. Popoldne bodo osvetlili 30metrov visoko kočevsko lepotico, ki so jo okrasili pod vodstvom dr.Sabine Šegula in Petra Ribiča. Že ob 8. uri je bila v vatikanski baziliki slovenska maša, ki jo jena grobu sv. Janeza Pavla II. daroval mariborski nadškof AlojzijCvikl. V nagovoru je poudaril, da je bil poljski papež tesno povezanz življenjem Cerkve v Sloveniji, prvi je priznal tudi našosamostojnost.

VEČ ...|11. 12. 2020
Nadškof Cvikl, maša za domovino v Vatikanu

Današnji dan v Vatikanu je slovenski. Popoldne bodo osvetlili 30metrov visoko kočevsko lepotico, ki so jo okrasili pod vodstvom dr.Sabine Šegula in Petra Ribiča. Že ob 8. uri je bila v vatikanski baziliki slovenska maša, ki jo jena grobu sv. Janeza Pavla II. daroval mariborski nadškof AlojzijCvikl. V nagovoru je poudaril, da je bil poljski papež tesno povezanz življenjem Cerkve v Sloveniji, prvi je priznal tudi našosamostojnost.

Marta Jerebič

papežduhovnostvatikansmreka

Priporočamo
|
Aktualno

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|22. 6. 2022
Ditka

Ob 20h nam je v Glasbenem medgeneracijskem večeru delala družbo mlada samosvoja koroška glasbenica Ditka, ki je pred izdajo svojega četrtega albuma. 

Ditka

Ob 20h nam je v Glasbenem medgeneracijskem večeru delala družbo mlada samosvoja koroška glasbenica Ditka, ki je pred izdajo svojega četrtega albuma. 

Marjan Bunič, Jure Sešek

mladistariglasbakulturazabava

Naš gost

VEČ ...|18. 6. 2022
Mateja Gómboc

Gostili smo dobitnico Desetnice za leto 2022, nagrade za otroško in mladinsko književnost. Mateja Gómboc je pisateljica, prevajalka, profesorica in publicistka. Že več kot dvajset let je profesorica slovenščine na Škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani. Morda jo poznate kot pomočnico urednice revije Mavrica ali kot avtorico učbenikov in delovnih zvezkov za slovenski jezik za srednje šole. Pisateljica je hvaležna za navdih in se zaveda, da je ljubezen gonilo ustvarjanja. 

Mateja Gómboc

Gostili smo dobitnico Desetnice za leto 2022, nagrade za otroško in mladinsko književnost. Mateja Gómboc je pisateljica, prevajalka, profesorica in publicistka. Že več kot dvajset let je profesorica slovenščine na Škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani. Morda jo poznate kot pomočnico urednice revije Mavrica ali kot avtorico učbenikov in delovnih zvezkov za slovenski jezik za srednje šole. Pisateljica je hvaležna za navdih in se zaveda, da je ljubezen gonilo ustvarjanja. 

Jure Sešek

spominživljenje

Svetovalnica

VEČ ...|24. 6. 2022
Kakovost kopalnih voda

Kje se lahko kopamo in na kaj moramo biti pozorni pri izbiri kopališča? Z nami je bila Ivanka Gale z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Kakovost kopalnih voda

Kje se lahko kopamo in na kaj moramo biti pozorni pri izbiri kopališča? Z nami je bila Ivanka Gale z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Tanja Dominko

svetovanjekopanjepočitnicedopustzdravje

Moja zgodba

VEČ ...|19. 6. 2022
Anton Golež - pričevanje

Tokrat lahko prisluhnete pričevanju 94-letnega Antona Goleža, ki je bil kot mladoletnik pri domobrancih. Doživel je izročitev domobrancev partizanom na Koroškem, zatem ujetništvo v taborišču Kranj in koncentracijskem taborišču Šentvid. Tam je s sojetniki ob zasliševanjih in poniževanjih bival v nečloveških razmerah vse do amnestije avgusta 1945. Večina ujetnikov pa ni imela te sreča in so končali v Kočevskem Rogu. 

Anton Golež - pričevanje

Tokrat lahko prisluhnete pričevanju 94-letnega Antona Goleža, ki je bil kot mladoletnik pri domobrancih. Doživel je izročitev domobrancev partizanom na Koroškem, zatem ujetništvo v taborišču Kranj in koncentracijskem taborišču Šentvid. Tam je s sojetniki ob zasliševanjih in poniževanjih bival v nečloveških razmerah vse do amnestije avgusta 1945. Večina ujetnikov pa ni imela te sreča in so končali v Kočevskem Rogu. 

Jože Bartolj

spominpolitikaAnton Goležkoncentracijsko taborišče Šentvid

Doživetja narave

VEČ ...|24. 6. 2022
Planinstvo, narodna identiteta in duh časa

Dan pred dnevom državnosti smo se v Doživetjih narave pogovarjali o nekaterih zgodovinskih mejnikih pomembnega dela naše kulturne in narodne identitete. Obenem smo na planinstvo pogledali tudi v duhu današnjega časa in se vprašali, kako danes razumemo planinske simbole, ki so tudi del državnih. Naša sogovornica je bila zgodovinarka Marjeta Keršič Svetel.

Planinstvo, narodna identiteta in duh časa

Dan pred dnevom državnosti smo se v Doživetjih narave pogovarjali o nekaterih zgodovinskih mejnikih pomembnega dela naše kulturne in narodne identitete. Obenem smo na planinstvo pogledali tudi v duhu današnjega časa in se vprašali, kako danes razumemo planinske simbole, ki so tudi del državnih. Naša sogovornica je bila zgodovinarka Marjeta Keršič Svetel.

Blaž Lesnik

svetovanjenarava

Ritem srca

VEČ ...|24. 6. 2022
Sandra McCracken // Matt Maher

V oddaji smo prisluhnili pesmim z novega albuma Light In The Canyon ameriške kantavtorice Sandre McCracken ter prisluhnili novim singlom Matta Mahera.

V oddaji smo slišali:

  • Saši Mugerli & Robert Rolih – Srce
  • Sandra McCracken – I Will Sing
  • Sandra McCracken – Send Out our Light
  • Matt Maher – The Lord’s Prayer
  • Matt Maher - Leaning

Sandra McCracken // Matt Maher

V oddaji smo prisluhnili pesmim z novega albuma Light In The Canyon ameriške kantavtorice Sandre McCracken ter prisluhnili novim singlom Matta Mahera.

V oddaji smo slišali:

  • Saši Mugerli & Robert Rolih – Srce
  • Sandra McCracken – I Will Sing
  • Sandra McCracken – Send Out our Light
  • Matt Maher – The Lord’s Prayer
  • Matt Maher - Leaning

Andrej Jerman

glasbasodobna krščanska glasbaduhovnostnovosti

Kolokvij

VEČ ...|24. 6. 2022
Ignacijanske duhovne vaje v tišini za mlade

Mladi in tišina. Na prvi pogled to ne gre skupaj, pa vendar lahko tišina tudi zelo glasno govori. Ignacijanske duhovne vaje v tišini za mlade so predstavili p. Milan Bizant, Evita Brdnik in Primož Stražar. 

Ignacijanske duhovne vaje v tišini za mlade

Mladi in tišina. Na prvi pogled to ne gre skupaj, pa vendar lahko tišina tudi zelo glasno govori. Ignacijanske duhovne vaje v tišini za mlade so predstavili p. Milan Bizant, Evita Brdnik in Primož Stražar. 

Marjan Bunič

mladi

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|24. 6. 2022
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 24. 6.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 24. 6.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Doživetja narave

VEČ ...|24. 6. 2022
Planinstvo, narodna identiteta in duh časa

Dan pred dnevom državnosti smo se v Doživetjih narave pogovarjali o nekaterih zgodovinskih mejnikih pomembnega dela naše kulturne in narodne identitete. Obenem smo na planinstvo pogledali tudi v duhu današnjega časa in se vprašali, kako danes razumemo planinske simbole, ki so tudi del državnih. Naša sogovornica je bila zgodovinarka Marjeta Keršič Svetel.

Planinstvo, narodna identiteta in duh časa

Dan pred dnevom državnosti smo se v Doživetjih narave pogovarjali o nekaterih zgodovinskih mejnikih pomembnega dela naše kulturne in narodne identitete. Obenem smo na planinstvo pogledali tudi v duhu današnjega časa in se vprašali, kako danes razumemo planinske simbole, ki so tudi del državnih. Naša sogovornica je bila zgodovinarka Marjeta Keršič Svetel.

Blaž Lesnik

svetovanjenarava