Srečanja
Oče v nežnosti, oče v poslušnosti, oče ustvarjalnega poguma. To je nekaj točk, ki jih papež izpostavlja v pismu ob letu sv. Jožefa. O njih sta razmišljala Gregor Čušin in Aleš Čerin.
Srečanja
Oče v nežnosti, oče v poslušnosti, oče ustvarjalnega poguma. To je nekaj točk, ki jih papež izpostavlja v pismu ob letu sv. Jožefa. O njih sta razmišljala Gregor Čušin in Aleš Čerin.
Iz življenja vesoljne Cerkve
94. rojstni dan Benedikta XVI., nemška sinodalna pot in smrt švicarskega teologa Hansa Künga so bile teme, o katerih smo govorili s teologom, prof. dr. Antonom Štrukljem.
Iz življenja vesoljne Cerkve
94. rojstni dan Benedikta XVI., nemška sinodalna pot in smrt švicarskega teologa Hansa Künga so bile teme, o katerih smo govorili s teologom, prof. dr. Antonom Štrukljem.
Iz življenja vesoljne Cerkve
V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste slišali, kakšno je velikonočno vzdušje v Vatikanu in Sveti deželi ter kako so veliko noč praznovali v času prve Cerkve. O tem smo se pogovarjali s frančiškanskim bratom Janom Dominikom Bogatajem.
Iz življenja vesoljne Cerkve
V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste slišali, kakšno je velikonočno vzdušje v Vatikanu in Sveti deželi ter kako so veliko noč praznovali v času prve Cerkve. O tem smo se pogovarjali s frančiškanskim bratom Janom Dominikom Bogatajem.
Iz življenja vesoljne Cerkve
Na praznik sv. Jožefa smo začeli leto družine. V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve so o tem govorili duhovnik Rafko Klemenčič, Marjeta Bec iz društva Družina in življenje ter Luka Mavrič z Urada za družino.
Iz življenja vesoljne Cerkve
Na praznik sv. Jožefa smo začeli leto družine. V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve so o tem govorili duhovnik Rafko Klemenčič, Marjeta Bec iz društva Družina in življenje ter Luka Mavrič z Urada za družino.
Informativni prispevki
Spodnji dom ameriškega kongresa je 25. februarja sprejel zakon o enakosti. Gre za obsežne spremembe zakona o državljanskih pravicah iz leta 1964, ki je med drugim prepovedal rasno diskriminacijo v javnih prostorih, pri zaposlovanju, v izobraževanju, zveznem financiranju, zaposlovanju in sodnem sistemu. Če bo novo dopolnilo potrjeno tudi v senatu, bo zakon prepovedoval diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti ali spolne identitete. Ameriški škofje opozarjajo, da to diskriminira vernike in ogroža nerojeno življenje. O tem, kaj prinaša zakon o enakosti, smo se pogovarjali z moralnim teologom Gabrielom Kavčičem.
Informativni prispevki
Spodnji dom ameriškega kongresa je 25. februarja sprejel zakon o enakosti. Gre za obsežne spremembe zakona o državljanskih pravicah iz leta 1964, ki je med drugim prepovedal rasno diskriminacijo v javnih prostorih, pri zaposlovanju, v izobraževanju, zveznem financiranju, zaposlovanju in sodnem sistemu. Če bo novo dopolnilo potrjeno tudi v senatu, bo zakon prepovedoval diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti ali spolne identitete. Ameriški škofje opozarjajo, da to diskriminira vernike in ogroža nerojeno življenje. O tem, kaj prinaša zakon o enakosti, smo se pogovarjali z moralnim teologom Gabrielom Kavčičem.
Iz življenja vesoljne Cerkve
V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo obeležili 90-letnico Radia Vatikan. Predstavili pa smo tudi novega patriarha Srbske pravoslavne Cerkve Porfirija Perića, ki je nasledil patriarha Ireneja.
Iz življenja vesoljne Cerkve
V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo obeležili 90-letnico Radia Vatikan. Predstavili pa smo tudi novega patriarha Srbske pravoslavne Cerkve Porfirija Perića, ki je nasledil patriarha Ireneja.
Srečanja
Ali smo se moralno dolžni cepiti proti covidu-19? Kaj pomeni, da je pri cepljenju z etično spornimi cepivi sodelovanje s splavom oddaljeno? Zakaj do razprave v javnosti prihaja šele zdaj, ko pa smo s cepivi, pridobljeni na sporen način, cepljeni pravzaprav skoraj vsi, npr. proti rdečkam, ošpicam? Na vprašanja sta odgovarjala Anja Kastelic, farmacevtka, ki sicer tega poklica zaradi ugovora vesti ne opravlja več, in moralni teolog dr. Roman Globokar.
Srečanja
Ali smo se moralno dolžni cepiti proti covidu-19? Kaj pomeni, da je pri cepljenju z etično spornimi cepivi sodelovanje s splavom oddaljeno? Zakaj do razprave v javnosti prihaja šele zdaj, ko pa smo s cepivi, pridobljeni na sporen način, cepljeni pravzaprav skoraj vsi, npr. proti rdečkam, ošpicam? Na vprašanja sta odgovarjala Anja Kastelic, farmacevtka, ki sicer tega poklica zaradi ugovora vesti ne opravlja več, in moralni teolog dr. Roman Globokar.
Informativni prispevki
Radijska postaja, ki jo je po naročilu papeža Pija XI. zasnoval in postavil Guglielmo Marconi, praznuje 90 let. Danes Radio Vatikan govori več kot 40 jezikov. Na okrogli jubilej pa je začel tudi z internetnim radiem. O tem smo se pogovarjali z urednikom slovenskega programa p. Ivanom Hercegom.
Informativni prispevki
Radijska postaja, ki jo je po naročilu papeža Pija XI. zasnoval in postavil Guglielmo Marconi, praznuje 90 let. Danes Radio Vatikan govori več kot 40 jezikov. Na okrogli jubilej pa je začel tudi z internetnim radiem. O tem smo se pogovarjali z urednikom slovenskega programa p. Ivanom Hercegom.
Iz življenja vesoljne Cerkve
Slišali smo prispevek o škofovskem posvečenju nadškofa v turškem Izmirju, p. Martina Kmetca. Moralni teolog Gabriel Kavčič je razmišljal o tem, zakaj evropske države ravno v covidnem času sprejemajo zakone o evtanaziji. Govorili pa smo tudi o papeževi razglasitvi 4. nedelje v juliju za svetovni dan starih staršev in festivalu, ki je v Medžugorju potekal ob 40. obletnici prvih Marijinih prikazovanj.
Iz življenja vesoljne Cerkve
Slišali smo prispevek o škofovskem posvečenju nadškofa v turškem Izmirju, p. Martina Kmetca. Moralni teolog Gabriel Kavčič je razmišljal o tem, zakaj evropske države ravno v covidnem času sprejemajo zakone o evtanaziji. Govorili pa smo tudi o papeževi razglasitvi 4. nedelje v juliju za svetovni dan starih staršev in festivalu, ki je v Medžugorju potekal ob 40. obletnici prvih Marijinih prikazovanj.
Informativni prispevki
Covidna kriza je pokazala, da so domovi za starejše zelo ranjljivi. Zato so zelo pomembni projekti, ki starostnikom omogočajo, da lahko čim dlje ostanejo v svojem domačem okolju. Evropski poslanec in podpresednik SLS Franc Bogovič je ob tem opozoril na staranje prebivalstva v Sloveniji in Evropi.
Demografske spremembe
Wilfried Martens Center za evropske študije je think tank Evropske ljudske stranke, v katerem so združeni različni inštituti iz celotne Evrope, med njimi tudi Inštitut dr. Antona Korošca. Ta je v sodelovanju z omenjenim centrom lani v Ankaranu pripravil okroglo mizo o demografskih spremembah v Sloveniji in Evropi.
Zbornik
Prispevki udeležencev bodo kmalu izšli v tiskani obliki. Zbornik bodo javnosti predstavili 22. februarja 2021. Pri njegovem nastajanju so sodelovali Franc Bogovič, Boštjan Furlan, M.Sc. Monika Kirbiš Rojs, Anja Fortuna, Primož Jelševar, Sandra Pasarić, Marko Vidrih, Marjan Podobnik in prof. Dr Andrej Umek.
Franc Bogovič se je v prispevku lotil problema upadanja števila rojstev in staranja prebivalstva. V pogovoru za Radio Ognjišče je opozoril, da je rodnost v Evropi 1,6 otroka na žensko, kar je bistveno manj kot je potrebno za naravno obnovo generacij. Francija, Irska, Danska, Švedska imajo sicer nekoliko višjo rodnost, ostale mediteranske države - Grčija, Ciper, Italija, Španija in Malta – pa so države z najnižjo rodnostjo. Slovenija je nekje v evropskem povrečju. Bogovič je ob tem opozoril, da je Evropa že danes najstarejša celina, posledično se pojavlja pomanjkanje delovne sile, prihaja do migracij znotraj EU, zlasti iz manj razvitih območij v bolj razvite. Zaznati je tudi trend selitev iz podeželja v mesta. Tako nastaja vrsta težav na socialnem, zdravstvenem in pokojninskem področju, pojavlja se vprašanje urbanizma in podeželja.
Projekt Pametnih vasi
Franc Bogovič na te težave že več let opozarja v sklopu projekta Pametnih vasi, prek katerega iščejo rešitve, da bo podeželje ostalo poseljeno. Gre za gradnjo osnovne infrastrukture, pokritost s širokopasovnimi povezavami, kar se je pokazalo ključno v času koronakrize, kratke verige v kmetijstvu, nove tehnologije in digitalizacija v kmetijstvu, energetski izzivi, vse s ciljem, kako ustvariti nova delovna mesta.
Projekt Pametnih srebrnih vasi
Na drugi strani gre za dvig kakovosti življenja na podeželju. V ta sklop sodi vprašanje dolgotrajne oskrbe. Projekt se imenuje Pametne srebrne vasi. Franc Bogovič ga spodbuja v Krškem, kjer je bil 13 let župan, sicer pa projekt izvaja še nekaj drugih občin v Sloveniji. »Koncept dolgotrajne oskrbe izhaja iz zelo kakovostne pomoči na domu, ki dopolnjuje oskrbo v domovih za ostarele. Cilj vseh ostalih ukrepov pa je, da bi bila pot v dom za ostarele čim bolj odložena, torej, da bi ljudje lahko čim dlje časa ostajali doma,« pravi Bogovič.
Pomoč na domu je ukrep, ki se izvaja že dobro desetletje. »Nadgradili smo ga s projektom Most. To je evropski projekt, kjer je bilo zadnji dve leti starostnikom omogočeno, da so jih na domu obiskovali tudi zdravstveni tehniki, fizioterapevti, kineziologi, delovni terapevt, ki so ljudi po poškodbah dobesedno postavljali na noge ali ko so oslabeli in jim omogočili življenje v domačem kraju,« je še pojasnil Bogovič in dodal, da v Krškem s projektom Mosta nadaljujejo kljub temu, da se je financiranje iz evropskih sredstev izteklo. V načrtu je pametna srebrna vas na Senovem, kjer bi omogočili kakovostno bivanje za starostnike, ki bi imeli na enem mestu vse, kar rabijo v jeseni življenja. Hkrati bi vzpostavili center za usposabljanje svojcev za oskrbo na domu. Računajo, da bo del teh storitev pokrit iz evropskih sredstev in prek zakona o dolgotrajni oskrbi.
Informativni prispevki
Covidna kriza je pokazala, da so domovi za starejše zelo ranjljivi. Zato so zelo pomembni projekti, ki starostnikom omogočajo, da lahko čim dlje ostanejo v svojem domačem okolju. Evropski poslanec in podpresednik SLS Franc Bogovič je ob tem opozoril na staranje prebivalstva v Sloveniji in Evropi.
Demografske spremembe
Wilfried Martens Center za evropske študije je think tank Evropske ljudske stranke, v katerem so združeni različni inštituti iz celotne Evrope, med njimi tudi Inštitut dr. Antona Korošca. Ta je v sodelovanju z omenjenim centrom lani v Ankaranu pripravil okroglo mizo o demografskih spremembah v Sloveniji in Evropi.
Zbornik
Prispevki udeležencev bodo kmalu izšli v tiskani obliki. Zbornik bodo javnosti predstavili 22. februarja 2021. Pri njegovem nastajanju so sodelovali Franc Bogovič, Boštjan Furlan, M.Sc. Monika Kirbiš Rojs, Anja Fortuna, Primož Jelševar, Sandra Pasarić, Marko Vidrih, Marjan Podobnik in prof. Dr Andrej Umek.
Franc Bogovič se je v prispevku lotil problema upadanja števila rojstev in staranja prebivalstva. V pogovoru za Radio Ognjišče je opozoril, da je rodnost v Evropi 1,6 otroka na žensko, kar je bistveno manj kot je potrebno za naravno obnovo generacij. Francija, Irska, Danska, Švedska imajo sicer nekoliko višjo rodnost, ostale mediteranske države - Grčija, Ciper, Italija, Španija in Malta – pa so države z najnižjo rodnostjo. Slovenija je nekje v evropskem povrečju. Bogovič je ob tem opozoril, da je Evropa že danes najstarejša celina, posledično se pojavlja pomanjkanje delovne sile, prihaja do migracij znotraj EU, zlasti iz manj razvitih območij v bolj razvite. Zaznati je tudi trend selitev iz podeželja v mesta. Tako nastaja vrsta težav na socialnem, zdravstvenem in pokojninskem področju, pojavlja se vprašanje urbanizma in podeželja.
Projekt Pametnih vasi
Franc Bogovič na te težave že več let opozarja v sklopu projekta Pametnih vasi, prek katerega iščejo rešitve, da bo podeželje ostalo poseljeno. Gre za gradnjo osnovne infrastrukture, pokritost s širokopasovnimi povezavami, kar se je pokazalo ključno v času koronakrize, kratke verige v kmetijstvu, nove tehnologije in digitalizacija v kmetijstvu, energetski izzivi, vse s ciljem, kako ustvariti nova delovna mesta.
Projekt Pametnih srebrnih vasi
Na drugi strani gre za dvig kakovosti življenja na podeželju. V ta sklop sodi vprašanje dolgotrajne oskrbe. Projekt se imenuje Pametne srebrne vasi. Franc Bogovič ga spodbuja v Krškem, kjer je bil 13 let župan, sicer pa projekt izvaja še nekaj drugih občin v Sloveniji. »Koncept dolgotrajne oskrbe izhaja iz zelo kakovostne pomoči na domu, ki dopolnjuje oskrbo v domovih za ostarele. Cilj vseh ostalih ukrepov pa je, da bi bila pot v dom za ostarele čim bolj odložena, torej, da bi ljudje lahko čim dlje časa ostajali doma,« pravi Bogovič.
Pomoč na domu je ukrep, ki se izvaja že dobro desetletje. »Nadgradili smo ga s projektom Most. To je evropski projekt, kjer je bilo zadnji dve leti starostnikom omogočeno, da so jih na domu obiskovali tudi zdravstveni tehniki, fizioterapevti, kineziologi, delovni terapevt, ki so ljudi po poškodbah dobesedno postavljali na noge ali ko so oslabeli in jim omogočili življenje v domačem kraju,« je še pojasnil Bogovič in dodal, da v Krškem s projektom Mosta nadaljujejo kljub temu, da se je financiranje iz evropskih sredstev izteklo. V načrtu je pametna srebrna vas na Senovem, kjer bi omogočili kakovostno bivanje za starostnike, ki bi imeli na enem mestu vse, kar rabijo v jeseni življenja. Hkrati bi vzpostavili center za usposabljanje svojcev za oskrbo na domu. Računajo, da bo del teh storitev pokrit iz evropskih sredstev in prek zakona o dolgotrajni oskrbi.
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Naš pogled
Komentar govori o možnih scenarijih našega življenja čez pet let, lažnih novicah in slovenski levici.
Naš pogled
Komentar govori o možnih scenarijih našega življenja čez pet let, lažnih novicah in slovenski levici.
Iz življenja vesoljne Cerkve
Povzeli smo nekaj aktualnih dogodkov; med drugim smo zbrali odzive katoliškega sveta ob prisegi Josepha Bidna za novega ameriškega predsednika.
Iz življenja vesoljne Cerkve
Povzeli smo nekaj aktualnih dogodkov; med drugim smo zbrali odzive katoliškega sveta ob prisegi Josepha Bidna za novega ameriškega predsednika.
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Informativni prispevki
V zadnjih letih je postalo nekako samoumevno, da so denar za izvajanje programov na socialnem področju večinoma dobivale le levičarske nevladne organizacije. Za vtis pluralnosti so bile izjeme kakšne dobrodelne organizacije. Zato je tokratni uspeh več organizacij s konservativnimi vrednotami na razpisu za sofinanciranje projektov za pomoč najbolj ranljivim skupinam zaradi epidemije pričakovano razbesenel levičarske aktiviste in medije. V središču medijskega viharja se je znašel zlasti projekt Zavoda za kulturo življenja Iskreni in z njim minister Janez Cigler Kralj. Ta se je med ustanovitelje Zavoda zapisal šele pred dvema letoma in se iz tega umaknil preden je bil izvoljen za ministra. Navedbe, da je soustanovitelj zavoda torej ne držijo. Minister je tudi sicer zavrnil vse očitke, ki v zvezi z razpisom letijo nanj.
Vse se začne z razpisom. »Opažamo, da so (v njih zahtevane) večinoma zelo enostranske vrednote, neke agende, ki so zagotovo levičarkse agende, in potem se mi na veliko razpisov niti ne prijavljamo,« je pojasnil direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk.
Če levičarske nevladne organizacije ne bi dobile denarja iz javnih sredstev, bi propadle. Večino teh organizacij namreč kar v 80-ih ali 90-ih odstotkih financira država. Komentator na portalu Domovina.je Peter Merše je zbral podatke, koliko denarja so v zadnjih treh letih dobile nekatere organizacije, ki se ukvarjajo z LGBT vsebino. »Legebitra recimo v zadnjih treh letih 1,2 milijona evrov, društvo Škuc 1,2 milijona iz javnih sredstev, parada ponosa 150 tisoč evrov, društvo za integracijo homoseksualcev Enakopravni pod Mavrico skoraj 187 tisoč evrov v zadnjih treh letih, medtem ko je Zavod Iskreni v tem istem času iz javnih sredtev dobil 20 tisoč evrov.«
Tokrat je bil razpis relativno odprte narave. Ministrstvo za delo je dalo pobudo organizacijam, da pripravijo program, ki ga že izvajajo oziroma bo pomagal ljudem pri odpravi posledic epidemije. Zato se je lahko prijavil tudi Zavod Iskreni, ki se že več kot 15 let posveča odpravi in lajšanju stisk mladih, zakoncev, staršev in družin.
Minister Janez Cigler Kralj vse očitke v zvezi z razpisom zavrača. Tako v Zavodu Iskreni kot na ministrstvu je izločen iz vseh postopkov, ki bi bili lahko potencialno konfliktni.
»Vsaka vloga je morala biti pregledana neodvisno s strani treh članov komisije. In jaz kot minister lahko samo verjamem in zaupam, da je komisija svoje delo opravila strokovno,« je povedal minister Cigler Kralj.
A pritisk levih strank se le še stopnjuje, pri tem pa gre predvsem za preusmerjanje pozornosti s parodije vlaganja nezaupnice vladi, meni direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk.
Informativni prispevki
V zadnjih letih je postalo nekako samoumevno, da so denar za izvajanje programov na socialnem področju večinoma dobivale le levičarske nevladne organizacije. Za vtis pluralnosti so bile izjeme kakšne dobrodelne organizacije. Zato je tokratni uspeh več organizacij s konservativnimi vrednotami na razpisu za sofinanciranje projektov za pomoč najbolj ranljivim skupinam zaradi epidemije pričakovano razbesenel levičarske aktiviste in medije. V središču medijskega viharja se je znašel zlasti projekt Zavoda za kulturo življenja Iskreni in z njim minister Janez Cigler Kralj. Ta se je med ustanovitelje Zavoda zapisal šele pred dvema letoma in se iz tega umaknil preden je bil izvoljen za ministra. Navedbe, da je soustanovitelj zavoda torej ne držijo. Minister je tudi sicer zavrnil vse očitke, ki v zvezi z razpisom letijo nanj.
Vse se začne z razpisom. »Opažamo, da so (v njih zahtevane) večinoma zelo enostranske vrednote, neke agende, ki so zagotovo levičarkse agende, in potem se mi na veliko razpisov niti ne prijavljamo,« je pojasnil direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk.
Če levičarske nevladne organizacije ne bi dobile denarja iz javnih sredstev, bi propadle. Večino teh organizacij namreč kar v 80-ih ali 90-ih odstotkih financira država. Komentator na portalu Domovina.je Peter Merše je zbral podatke, koliko denarja so v zadnjih treh letih dobile nekatere organizacije, ki se ukvarjajo z LGBT vsebino. »Legebitra recimo v zadnjih treh letih 1,2 milijona evrov, društvo Škuc 1,2 milijona iz javnih sredstev, parada ponosa 150 tisoč evrov, društvo za integracijo homoseksualcev Enakopravni pod Mavrico skoraj 187 tisoč evrov v zadnjih treh letih, medtem ko je Zavod Iskreni v tem istem času iz javnih sredtev dobil 20 tisoč evrov.«
Tokrat je bil razpis relativno odprte narave. Ministrstvo za delo je dalo pobudo organizacijam, da pripravijo program, ki ga že izvajajo oziroma bo pomagal ljudem pri odpravi posledic epidemije. Zato se je lahko prijavil tudi Zavod Iskreni, ki se že več kot 15 let posveča odpravi in lajšanju stisk mladih, zakoncev, staršev in družin.
Minister Janez Cigler Kralj vse očitke v zvezi z razpisom zavrača. Tako v Zavodu Iskreni kot na ministrstvu je izločen iz vseh postopkov, ki bi bili lahko potencialno konfliktni.
»Vsaka vloga je morala biti pregledana neodvisno s strani treh članov komisije. In jaz kot minister lahko samo verjamem in zaupam, da je komisija svoje delo opravila strokovno,« je povedal minister Cigler Kralj.
A pritisk levih strank se le še stopnjuje, pri tem pa gre predvsem za preusmerjanje pozornosti s parodije vlaganja nezaupnice vladi, meni direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk.
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Po vrsti ugibanj, kaj se bo zgodilo z jutrišnjo sejo državnega zbora, na kateri naj bi glasovali o nezaupnici vladi Janeza Janše, je zdaj jasno, da ne bo nič. Kolegij predsednika državnega zbora, ki naj bi se sestal danes, je namreč odpovedan. Jutrišnja seja očitno odpade, kaplja čez rob je bila poleg nezadostnega števila podpisov še vdor okužbe s koronavirusom v poslanske klopi.
Informativne oddaje
Po vrsti ugibanj, kaj se bo zgodilo z jutrišnjo sejo državnega zbora, na kateri naj bi glasovali o nezaupnici vladi Janeza Janše, je zdaj jasno, da ne bo nič. Kolegij predsednika državnega zbora, ki naj bi se sestal danes, je namreč odpovedan. Jutrišnja seja očitno odpade, kaplja čez rob je bila poleg nezadostnega števila podpisov še vdor okužbe s koronavirusom v poslanske klopi.
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Moralni teolog dr. Roman Globokar o etični odgovornosti cepljenja.
Papež spremenil zakonodajo, zdaj so v službo bralca ali mašnega pomočnika za stalno lahko sprejete tudi ženske.
Mladi so vabljeni, da odgovorijo na anketo o njihovi veri in duhovnosti.
Informativne oddaje
Moralni teolog dr. Roman Globokar o etični odgovornosti cepljenja.
Papež spremenil zakonodajo, zdaj so v službo bralca ali mašnega pomočnika za stalno lahko sprejete tudi ženske.
Mladi so vabljeni, da odgovorijo na anketo o njihovi veri in duhovnosti.
Iz življenja vesoljne Cerkve
Gabriel Kavčič o vatikanskem dokumentu o cepljenju, dr. Marjanka Grohar o uzakonitvi splava v Argentini (če rabiš krajše pa: Vatikanski dokument o cepljenju, uzakonitev splava v Argentini)
Kadar ni na voljo etično nesporno cepivo proti covidu-19, je moralno sprejemljivo cepiti se s cepivom, ki je na razpolago, a hkrati je treba povzdigniti glas proti farmacevtskim podjetjem, da prenehajo z etično spornimi praksami, poudarja moralni teolog Gabriel Kavčič. V pogovoru z Marjanko Grohar pa smo govorili o uzakonitvi splava v Argentini. Prepričana je, da je šlo tudi za velik pritisk iz tujine, saj glasovanje v senatu ne odraža volje naroda.
Iz življenja vesoljne Cerkve
Gabriel Kavčič o vatikanskem dokumentu o cepljenju, dr. Marjanka Grohar o uzakonitvi splava v Argentini (če rabiš krajše pa: Vatikanski dokument o cepljenju, uzakonitev splava v Argentini)
Kadar ni na voljo etično nesporno cepivo proti covidu-19, je moralno sprejemljivo cepiti se s cepivom, ki je na razpolago, a hkrati je treba povzdigniti glas proti farmacevtskim podjetjem, da prenehajo z etično spornimi praksami, poudarja moralni teolog Gabriel Kavčič. V pogovoru z Marjanko Grohar pa smo govorili o uzakonitvi splava v Argentini. Prepričana je, da je šlo tudi za velik pritisk iz tujine, saj glasovanje v senatu ne odraža volje naroda.
Informativni prispevki
Uzakonitev splava v Argentini tik pred novim letom je med prebivalstvom sprožila jezo, saj glasovanje v senatu ne odraža volje ljudstva, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejala argentinska Slovenka, dr. Marjanka Grohar. Po njenih besedah je zakon eden najbolj skrajnih v Zahodnem svetu.
Argentinska družba je proti splavu. Zadnje ankete različnih agencij so kazale, da mu nasprotuje do 70 odstotkov ljudi.
I»Reakcija ljudi je bila velika jeza. V zadnjih letih je nastalo veliko pro-life političnih skupin. In ko je bil razglašen ta zakon, so imele kar naenkrat ogromno novih članov, saj so bili ljudje siti te nereprezentativnosti in so se obrnili na te alternativne politične skupine, ki bi bile bolj reprezentativne za vse te tematike.«
Zakon dovoljuje splav do 14. tedna nosečnosti.
» Po 14. tednu je tudi dovoljen, pod raznimi vzroki. Problem je, da so vsi ti razlogi tako čudno napisani, da v bistvu pomeni legalizacijo do 9. meseca. Če gre na primer za spolno zlorabo, to sploh ne vključuje prijave zločinca. Punca samo poda pisno prijavo, da je bila zlorabljena, in ima lahko prost splav.«
Zakon ne določa, kaj se bo zgodilo s splavljenimi zarodki.
»Po svetu je to strogo določeno. Tukaj pa sploh ne. Kaj to pomeni? Da se bo to lahko prosto prodajalo. Bo splav na koncu postal trgovina? Vse te stvari odpirajo vrata, za katera se človek boji, kam bo vse to lahko prišlo.«
Z razgreto razpravo o splavu se je zakrilo zelo hude težave države. BDP je padel za 11 odstotkov, poročajo o 50-odstotni revščini. Dr. Marjanka Grohar meni, da gre pri uzakonitvi splava v Argentini tudi za pritisk iz tujine. IZJAVA »V Severni Ameriki so se zdaj začele zapirati njihove klinike in potrebujejo nove trge. In tako pridejo v te države, kjer splav še ni legaliziran, k temu silijo in tako imajo spet nove trge. Zdaj trenutno je velik pritisk v Peruju, Mehiki, Kolumbiji.«
Informativni prispevki
Uzakonitev splava v Argentini tik pred novim letom je med prebivalstvom sprožila jezo, saj glasovanje v senatu ne odraža volje ljudstva, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejala argentinska Slovenka, dr. Marjanka Grohar. Po njenih besedah je zakon eden najbolj skrajnih v Zahodnem svetu.
Argentinska družba je proti splavu. Zadnje ankete različnih agencij so kazale, da mu nasprotuje do 70 odstotkov ljudi.
I»Reakcija ljudi je bila velika jeza. V zadnjih letih je nastalo veliko pro-life političnih skupin. In ko je bil razglašen ta zakon, so imele kar naenkrat ogromno novih članov, saj so bili ljudje siti te nereprezentativnosti in so se obrnili na te alternativne politične skupine, ki bi bile bolj reprezentativne za vse te tematike.«
Zakon dovoljuje splav do 14. tedna nosečnosti.
» Po 14. tednu je tudi dovoljen, pod raznimi vzroki. Problem je, da so vsi ti razlogi tako čudno napisani, da v bistvu pomeni legalizacijo do 9. meseca. Če gre na primer za spolno zlorabo, to sploh ne vključuje prijave zločinca. Punca samo poda pisno prijavo, da je bila zlorabljena, in ima lahko prost splav.«
Zakon ne določa, kaj se bo zgodilo s splavljenimi zarodki.
»Po svetu je to strogo določeno. Tukaj pa sploh ne. Kaj to pomeni? Da se bo to lahko prosto prodajalo. Bo splav na koncu postal trgovina? Vse te stvari odpirajo vrata, za katera se človek boji, kam bo vse to lahko prišlo.«
Z razgreto razpravo o splavu se je zakrilo zelo hude težave države. BDP je padel za 11 odstotkov, poročajo o 50-odstotni revščini. Dr. Marjanka Grohar meni, da gre pri uzakonitvi splava v Argentini tudi za pritisk iz tujine. IZJAVA »V Severni Ameriki so se zdaj začele zapirati njihove klinike in potrebujejo nove trge. In tako pridejo v te države, kjer splav še ni legaliziran, k temu silijo in tako imajo spet nove trge. Zdaj trenutno je velik pritisk v Peruju, Mehiki, Kolumbiji.«
Informativni prispevki
Nekatera cepiva proti covidu-19 so nastala na etično sporen način. Pri razvoju in raziskavah so bila uporabljena celična tkiva splavljenih zarodkov. Vatikan je nedavno v dokumentu pojasnil, da je moralno sprejemljivo cepiti se s takim cepivom, kadar ni na voljo etično nesporno cepivo. Duhovi se kljub temu niso pomirili. Moralni teolog Gabriel Kavčič meni, da je tako prav, saj se v razpravi prečiščujejo napačne informacije. Hkrati se izvaja pritisk na farmacevtska podjetja, da prenehajo z etično spornimi praksami.
Informativni prispevki
Nekatera cepiva proti covidu-19 so nastala na etično sporen način. Pri razvoju in raziskavah so bila uporabljena celična tkiva splavljenih zarodkov. Vatikan je nedavno v dokumentu pojasnil, da je moralno sprejemljivo cepiti se s takim cepivom, kadar ni na voljo etično nesporno cepivo. Duhovi se kljub temu niso pomirili. Moralni teolog Gabriel Kavčič meni, da je tako prav, saj se v razpravi prečiščujejo napačne informacije. Hkrati se izvaja pritisk na farmacevtska podjetja, da prenehajo z etično spornimi praksami.
Informativne oddaje
Gostili smo ravnateljico OŠ Komenda Moste Barbaro Janežič Bizant, ki nam je povedala kaj je v drugem valu epidemije pokazala anketa o izkušnjah pouka na daljavo ter kakšni so bili odgovori staršev in otrok.
Informativne oddaje
Gostili smo ravnateljico OŠ Komenda Moste Barbaro Janežič Bizant, ki nam je povedala kaj je v drugem valu epidemije pokazala anketa o izkušnjah pouka na daljavo ter kakšni so bili odgovori staršev in otrok.
Informativne oddaje
Dr. Jerala: cepiv proti novemu koronavirusu ne moremo na noben način povezovati s smrtjo; cepljenja so varna.
Otroci s posebnimi potrebami, njihovi starši in učitelji veseli vrnitve v šole.
Erjavec za 15. januar napovedal vložitev konstruktivne nezaupnice.
Minimalna plača se letos obračunava drugače, v GZS poudarjajo, da obstaja nevarnost odpuščanja in selitve podjetij.
Kaj nam govori upadanje števila nedeljnikov in duhovnih poklicev v primerjavi z rastjo števila animatorjev, skavtov in dobrodelnosti?
Na predvečer praznika Svetih treh kraljev obhajamo tretji sveti večer.
Poslovila se je politična zapornica in neutrudna borka za ohranitev temeljnih človekovih pravic in dostojanstva Lidija Drobnič.
ŠPORT: Lampičeva na današnji tekmi Tour de Ski zasedla 19. mesto.
Vreme: Mešanica snega in dežja bo ponoči zajela vso Slovenijo. Padavine bodo do jutra večinoma ponehale.
Informativne oddaje
Dr. Jerala: cepiv proti novemu koronavirusu ne moremo na noben način povezovati s smrtjo; cepljenja so varna.
Otroci s posebnimi potrebami, njihovi starši in učitelji veseli vrnitve v šole.
Erjavec za 15. januar napovedal vložitev konstruktivne nezaupnice.
Minimalna plača se letos obračunava drugače, v GZS poudarjajo, da obstaja nevarnost odpuščanja in selitve podjetij.
Kaj nam govori upadanje števila nedeljnikov in duhovnih poklicev v primerjavi z rastjo števila animatorjev, skavtov in dobrodelnosti?
Na predvečer praznika Svetih treh kraljev obhajamo tretji sveti večer.
Poslovila se je politična zapornica in neutrudna borka za ohranitev temeljnih človekovih pravic in dostojanstva Lidija Drobnič.
ŠPORT: Lampičeva na današnji tekmi Tour de Ski zasedla 19. mesto.
Vreme: Mešanica snega in dežja bo ponoči zajela vso Slovenijo. Padavine bodo do jutra večinoma ponehale.
Informativne oddaje
Papež: naj bo leto 2021 leto bratske solidarnosti in miru.
Na najdaljšo noč v letu reševalci in policisti kljub vsemu imeli polne roke dela.
Tla na Hrvaškem se še vedno tresejo.
Nekaj smučišč znova zagnalo naprave, nekatera bodo to storila jutri.
Prve ure po izstopu Otoka iz carinske unije in enotnega trga EU brez večjih težav in zamud.
Šport: Lampičeva zaradi oviranja tekmice ob drugo mesto v Švici.
Vreme: Na zahodu znova dež, na vzhodu nekaj sonca in vetra.
Informativne oddaje
Papež: naj bo leto 2021 leto bratske solidarnosti in miru.
Na najdaljšo noč v letu reševalci in policisti kljub vsemu imeli polne roke dela.
Tla na Hrvaškem se še vedno tresejo.
Nekaj smučišč znova zagnalo naprave, nekatera bodo to storila jutri.
Prve ure po izstopu Otoka iz carinske unije in enotnega trga EU brez večjih težav in zamud.
Šport: Lampičeva zaradi oviranja tekmice ob drugo mesto v Švici.
Vreme: Na zahodu znova dež, na vzhodu nekaj sonca in vetra.
Informativne oddaje
Marta Jerebič je povzela dogodke v Cerkvi doma in po svetu v letu 2020, Petra Stopar prizadevanja Slovenske karitas, Tone Gojup pa se je spomnil pomembnejših obletnic.
Informativne oddaje
Marta Jerebič je povzela dogodke v Cerkvi doma in po svetu v letu 2020, Petra Stopar prizadevanja Slovenske karitas, Tone Gojup pa se je spomnil pomembnejših obletnic.
Iz življenja vesoljne Cerkve
V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste slišali pogovor s slovenskim veleposlanikom pri Svetem sedežu, Jakobom Štunfom. Spregovoril je o tem, kako slovenska smreka in njeni okraski odmevajo v večnem mestu. Komentiral je tudi najbolj izstopajoče dogodke v Vatikanu letos.
Iz življenja vesoljne Cerkve
Iz življenja vesoljne Cerkve
Kako je z udeležbo pri svetih mašah pri naših sosednjih državah? Pogledali smo v Italijo, Avstrijo in na Hrvaško. V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste lahko slišali, kako se pripravljajo na božič in v kakšnih razmerah potekajo svete maše. Odpravili smo se tudi čez ocean, kjer nam je življenje v Venezueli približala s. Andreja Godnič.
Iz življenja vesoljne Cerkve
Srečanja
Zavod Živim prek svojega programa Preživim pomaga družinam, ki so se kljub težki situaciji v nosečnosti pogumno odločile za ohranitev življenja otroka in v nosečnosti ter po porodu potrebujejo pomoč na različnih področjih. V oddaji Srečanja smo govorili o tej pomoči in tudi o tem, kaj projekt prinaša prostovoljcem, ki sodelujejo v njem.
Srečanja
Iz življenja vesoljne Cerkve
V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste slišali pogovor z novim nadškofom v turškem Izmirju, p. Martinom Kmetcem. Vabljeni k poslušanju.
Iz življenja vesoljne Cerkve
V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste slišali pogovor z novim nadškofom v turškem Izmirju, p. Martinom Kmetcem. Vabljeni k poslušanju.
Informativni prispevki
Svete maše za domovino v vatikanski baziliki se je udeležil tudi veleposlanik RS pri Svetem sedežu, Jakob Štunf. Pred mašo je imel naslednji nagovor
Informativni prispevki
Informativni prispevki
Današnji dan v Vatikanu je slovenski. Popoldne bodo osvetlili 30metrov visoko kočevsko lepotico, ki so jo okrasili pod vodstvom dr.Sabine Šegula in Petra Ribiča. Že ob 8. uri je bila v vatikanski baziliki slovenska maša, ki jo jena grobu sv. Janeza Pavla II. daroval mariborski nadškof AlojzijCvikl. V nagovoru je poudaril, da je bil poljski papež tesno povezanz življenjem Cerkve v Sloveniji, prvi je priznal tudi našosamostojnost.
Informativni prispevki
Današnji dan v Vatikanu je slovenski. Popoldne bodo osvetlili 30metrov visoko kočevsko lepotico, ki so jo okrasili pod vodstvom dr.Sabine Šegula in Petra Ribiča. Že ob 8. uri je bila v vatikanski baziliki slovenska maša, ki jo jena grobu sv. Janeza Pavla II. daroval mariborski nadškof AlojzijCvikl. V nagovoru je poudaril, da je bil poljski papež tesno povezanz življenjem Cerkve v Sloveniji, prvi je priznal tudi našosamostojnost.
Iz življenja vesoljne Cerkve
Predstavili smo projekt postavitve božičnega drevesa v Vatikanu, o čemer je več povedala floristka Sabina Šegula.
Iz življenja vesoljne Cerkve
Predstavili smo projekt postavitve božičnega drevesa v Vatikanu, o čemer je več povedala floristka Sabina Šegula.
Utrip Cerkve v Sloveniji
V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji ste slišali poudarke s pogrebne slovesnosti za škofa Jožefa Smeja. Pogovarjali pa smo se tudi z novim vodjem slovenskih kapucinov br. Primožem Kovačem. Vabljeni k poslušanju.
Utrip Cerkve v Sloveniji
V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji ste slišali poudarke s pogrebne slovesnosti za škofa Jožefa Smeja. Pogovarjali pa smo se tudi z novim vodjem slovenskih kapucinov br. Primožem Kovačem. Vabljeni k poslušanju.
Utrip Cerkve v Sloveniji
O zaporu imamo velikokrat le filmsko podobo, pravi zaporniški vikar Robert Friškovec. Z njim smo se ob tednu zaporov pogovarjali za oddajo Utrip Cerkve v Sloveniji. V njej ste lahko prisluhnili tudi škofu Francu Šuštarju, ki ima za sabo izkušnjo covida. Vabljeni k poslušanju.
Utrip Cerkve v Sloveniji
O zaporu imamo velikokrat le filmsko podobo, pravi zaporniški vikar Robert Friškovec. Z njim smo se ob tednu zaporov pogovarjali za oddajo Utrip Cerkve v Sloveniji. V njej ste lahko prisluhnili tudi škofu Francu Šuštarju, ki ima za sabo izkušnjo covida. Vabljeni k poslušanju.
Informativni prispevki
Škof Franc Šuštar o tem kako ga je spremenila bolezen Covid-19.
Več pa si lahko preberete na sletni strani Radia Ognjišče.
Informativni prispevki
Škof Franc Šuštar o tem kako ga je spremenila bolezen Covid-19.
Več pa si lahko preberete na sletni strani Radia Ognjišče.
Utrip Cerkve v Sloveniji
Pogvor s škofom Antonom Jamnikom o simpoziju ob 100-letnici rojstva pokojnega ljubljanskega nadškofa Alojzija Šuštarja.
Utrip Cerkve v Sloveniji
Naš pogled
Marta Jerebič je v komentarju govorila o tem, kako nam tehnologija danes omogoča, da vsakdo pove, kar hoče. Nekoč so se iz Noeta norčevali, ko je povedal, zakaj gradi barko. Danes podobno nekateri delajo v tej pandemiji. Tehnologija pa prinaša tudi pozitivne stvari – Radiu Ognjišče širitev medijske svobode.
Naš pogled
Utrip Cerkve v Sloveniji
Kako naj se obnašamo pri spremljanju prenosa svete maše prek spleta? Kaj bi rekel tistim, ki dvomijo o virusu? Na vprašanja je odgovarjal predsednik slovenske škofovske konference, ljubljanski nadškof Stanislav Zore.
Utrip Cerkve v Sloveniji
Kako naj se obnašamo pri spremljanju prenosa svete maše prek spleta? Kaj bi rekel tistim, ki dvomijo o virusu? Na vprašanja je odgovarjal predsednik slovenske škofovske konference, ljubljanski nadškof Stanislav Zore.
Iz življenja vesoljne Cerkve
Kako je Slovenija povezana z vatikanskim finančnim škandalom? Dogajanje je komentiral škofov vikar za Slovence v Gorici, Karlo Bolčina. Prisluhnite oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve.
Iz življenja vesoljne Cerkve
Kako je Slovenija povezana z vatikanskim finančnim škandalom? Dogajanje je komentiral škofov vikar za Slovence v Gorici, Karlo Bolčina. Prisluhnite oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve.
Utrip Cerkve v Sloveniji
V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo govorili o pastorali razvezanih in študentski pastorali. Vabljeni k poslušanju.
Utrip Cerkve v Sloveniji
V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo govorili o pastorali razvezanih in študentski pastorali. Vabljeni k poslušanju.
Utrip Cerkve v Sloveniji
Kaj se je dogajalo z našo vernostjo, ko so bile cerkve v prvem valu epidemije novega koronavirusa zaprte? Raziskavo je opravil dr. Vinko Potočnik. Izsledke ste slišali v tokratni oddaji.
Utrip Cerkve v Sloveniji
Kaj se je dogajalo z našo vernostjo, ko so bile cerkve v prvem valu epidemije novega koronavirusa zaprte? Raziskavo je opravil dr. Vinko Potočnik. Izsledke ste slišali v tokratni oddaji.
Iz življenja vesoljne Cerkve
Kaj novega prinaša vatikanski dokument o evtanaziji? O tem smo govoril z moralnim teologom Gabrielom Kavčičem. Slišali smo pa tudi, da bo za letošnji božič v Vatikanu stala slovenska smreka.
Iz življenja vesoljne Cerkve
Utrip Cerkve v Sloveniji
Govorili smo kako bo potekal letošnji Teden za življenje in kaj je nuncij Jean-Mari Speich povedal ob obisku v župniji Slovenj Gradec.
Utrip Cerkve v Sloveniji
Informativni prispevki
V Katoliški cerkvi v Sloveniji smo začeli Teden za življenje. Organizatorji so ob 100-letnici rojstva nadškofa Alojzija Šuštarja za vodilno geslo izbrali njegovo misel »Da bi si bili dobri sopotniki na poti v prihodnost.«
Informativni prispevki
Utrip Cerkve v Sloveniji
V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji ste izvedeli, kako je s postopkom za kanonizacijo blaženega Antona Martina Slomška in kako ta v današnjem času nagovarja učitelje. Sv. Hieronimu pa se bodo odslej priporočali v koprski škofiji, saj je postal njen glavni zavetnik. Prisluhnite.
Utrip Cerkve v Sloveniji
Iz življenja vesoljne Cerkve
Vatikan upa, da bo prišlo do podaljšanja dogovora s Kitajsko o imenovanju škofov. O tem smo govorili v oddaji , v kateri ste slišali tudi, kako živijo kristjani v Jordaniji.
Iz življenja vesoljne Cerkve
Utrip Cerkve v Sloveniji
V oddaji smo se na nedeljo svetniških kandidatov ljubljanske metropolije ustavili ob primeru dveletnega Metoda z Iga, ki je bil čudežno ozdravljen na priprošnjo škofa Vovka. Vojaški vikariat pa praznuje 20. obletnico ustanovitve.
Utrip Cerkve v Sloveniji
Pogovor o
Oblačila so naš vsakdan, so poceni, in trendi hitre mode povečujejo nepremišljene nakupe, kar negativno vpliva tako na okolje kot povečuje socialne nepravičnosti. Kako lahko s spremembo življenjskih navad prispevamo k izboljšanju, boste slišali v oddaji Pogovor o.
Naš pogled
Je obhajilo to-go ok? Lahko bi razmišljala o levosučnih sodržavljanih in o njihovih kritikah zdajšnje politike, ukrepov, cepljenja, pa ne bom. Omejila se bom predvsem na cerkveno občestvo, saj imamo lastni prag in lastne smeti!
Naš gost
Brat Stane Bešter je redovnik, provincialni vikar slovenskih kapucinov, predstojnik in voditelj Doma duhovnosti Kančevci, tudi glasbenik, predvsem pa duhovnik.
Za življenje
Zakonca dr. Verena in dr. Andrej Perko sta govorila o tem, kako smo se dolžni nekaterih zavez postnega časa držati tudi danes. Zakaj je pomembno negovati izročilo?
Prisluhnite oddaji.
Duhovna misel
Od nekdaj človek išče nekakšen eliksir za neumrljivost, trudi se, da bi v nedogled …
Radijski misijon 2021
Krajši misijonski nagovor je pripravila psihologinja in terapevtka Silva Matos. Geslo dneva ima za našo gostjo poseben pomen, saj izhaja iz osebne izkušnje.
Radijski roman
Bernardka ob hudi bolezni doživlja tudi blodnje in boj s satanom. Iz samostana jo odpeljejo v bolnišnico ...
Ob radijskem ognjišču
Predvajali smo skladbe: Vrni se še kdaj v Ljubljano - Marjana Deržaj, Oh pretty woman - Roy Orbison, I tuoi occhi verdi - Franco Tozzi, Kje je kdo, ki bi znal - Nada Žgur in Strune, Malo reči treba kad se voli - Gaby Novak, Runaway - Del Shannon, Presenečenja - Bele vrane, Küsse gegen Einsamkeit - Karel Gott, Ill never fall in love again - Dionne Warwick, Tu soltanto tu - Al Bano & Romina Power, Tu ten vas - Alain Barriere & Mireille Mathieu, You belong to me - Kelly family ...
Via positiva
Kdo je kriv? Zmoti takšno naglaševanje ob stiskah po družinah, ki so žal pogosto skrite, čeprav hude in dolgotrajne? Ni rešitev v iskanju krivca. To lahko težavo le še poglobi. Alkoholizem je velik problem, zaznamuje vse, tiste, ki preveč pijejo in njihove bližnje, posebej nedolžne otroke, ki v tem globokem breznu naredijo vse, da bi našli oporo ter bilke rešitve. Alkoholizem posredno prizadane vsakega v družbi. Pogosto otroci alkoholikov prevzamejo nase krivdo in odgovornost. Iskreno je zmogla spregovoriti o tem Erika Novak, tudi sama deležna trpljenja v primarni družini zaradi pretiranega pitja.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.