Praznično jutro smo namenili poudarkom največjega Marijinega praznika. S svojo neutrudno mislijo na vse ostarele in bolnike nam je svoj odnos do Marije, naše velike priprošnjice v mnogih preizkušnjah, zaupal duhovnik Miro Šlibar.
Praznično jutro smo namenili poudarkom največjega Marijinega praznika. S svojo neutrudno mislijo na vse ostarele in bolnike nam je svoj odnos do Marije, naše velike priprošnjice v mnogih preizkušnjah, zaupal duhovnik Miro Šlibar.
Ob današnjem prazniku povejmo najprej to, da so najstarejše Marijine cerkve na Slovenskem posvečene prav Mariji Vnebovzeti …
Ob današnjem prazniku povejmo najprej to, da so najstarejše Marijine cerkve na Slovenskem posvečene prav Mariji Vnebovzeti …
Avgustovske Globine sestavljajo odlomki nekaterih preteklih oddaj. Najprej smo pred velikim šmarnom ponovili nekaj misli o Mariji, našem zaupanju in sprejemanju. Slišali smo tudi odlomke iz oddaje o branju Svetega pisma na počitnicah in razmišljanje o zanimivem vprašanju, kdo bo prišel v nebesa.
Avgustovske Globine sestavljajo odlomki nekaterih preteklih oddaj. Najprej smo pred velikim šmarnom ponovili nekaj misli o Mariji, našem zaupanju in sprejemanju. Slišali smo tudi odlomke iz oddaje o branju Svetega pisma na počitnicah in razmišljanje o zanimivem vprašanju, kdo bo prišel v nebesa.
Na največji Marijin praznik, v cerkvenem koledarju imenovan Marijino vnebovzétje, na Slovenskem poznan tudi kot vélika maša, vélika gospójnica, šmarna maša, šmarna miša, róžnica, velíka Marija, velíka mati božja so v navadi romanja k Marijinim cerkvam, ki so na gosto posejane po naši deželi. Številni kraji so dobili ime po Mariji, legende so se spletale okrog nje in ljudska pesem, v kateri odseva vse, kar je naše ljudstvo v stoletjih doživljalo, mislilo in čutilo, ni moglo mimo Marije.
Prihajajoči praznik - veliki šmaren, spomin Marijine smrti in njenega vnebovzetja, smo z napevi o Mariji obeležili v oddaji o ljudski glasbi.
Na največji Marijin praznik, v cerkvenem koledarju imenovan Marijino vnebovzétje, na Slovenskem poznan tudi kot vélika maša, vélika gospójnica, šmarna maša, šmarna miša, róžnica, velíka Marija, velíka mati božja so v navadi romanja k Marijinim cerkvam, ki so na gosto posejane po naši deželi. Številni kraji so dobili ime po Mariji, legende so se spletale okrog nje in ljudska pesem, v kateri odseva vse, kar je naše ljudstvo v stoletjih doživljalo, mislilo in čutilo, ni moglo mimo Marije.
Prihajajoči praznik - veliki šmaren, spomin Marijine smrti in njenega vnebovzetja, smo z napevi o Mariji obeležili v oddaji o ljudski glasbi.
Nadaljevali smo z odkrivanjem blagodejnih učinkov hoje - tokrat hoje ob peščeni obali, povabili pa smo tudi na Kredarico, kjer bo v najvišjem svetišču pri nas kar nekaj možnosti za obisk svetih maš.
Nadaljevali smo z odkrivanjem blagodejnih učinkov hoje - tokrat hoje ob peščeni obali, povabili pa smo tudi na Kredarico, kjer bo v najvišjem svetišču pri nas kar nekaj možnosti za obisk svetih maš.
Letošnje Marijino Vnebovzetje je bil poseben praznik za dvojezično župnijo Gorje v Ziljski dolini na avstrijskem Koroškem, saj je bil od tam radijski in televizijski prenos svete maše za vso Avstrijo. Maša je bila seveda dvojezična. Župnik Stanko Trap je v pridigi povedal. In tako je med drugim zapel cerkveni zbor Gorje pod vodstvom organistke Cornelie Mörtl. V včerajšnjem prazničnem večeru pa je bila tradicionalna, že 69. ladijska procesija z Marijinim kipom na Vrbskem jezeru. Nagovore na postajah in blagoslov je imel celovški škof Jože Marketz.
Letošnje Marijino Vnebovzetje je bil poseben praznik za dvojezično župnijo Gorje v Ziljski dolini na avstrijskem Koroškem, saj je bil od tam radijski in televizijski prenos svete maše za vso Avstrijo. Maša je bila seveda dvojezična. Župnik Stanko Trap je v pridigi povedal. In tako je med drugim zapel cerkveni zbor Gorje pod vodstvom organistke Cornelie Mörtl. V včerajšnjem prazničnem večeru pa je bila tradicionalna, že 69. ladijska procesija z Marijinim kipom na Vrbskem jezeru. Nagovore na postajah in blagoslov je imel celovški škof Jože Marketz.
Marijino vnebovzetje je najstarejši Marijin praznik. V Jeruzalemu so že v 5. stoletju obhajali 15. avgusta spomin dneva, ko je Marija zaspala. V 6. stoletju se je praznovanje razširilo po vsem Vzhodu. V Rimu so uvedli ta praznik v 7. stoletju z imenom Marijino rojstvo za nebesa. Vnebovzetje blažene Device Marije pa izhaja iz 8. stoletja. Že v 7. stoletju so praznik obhajali z vigilijo. Praznik je postal zelo priljubljen in so ga zato slovesno obhajali. Šele v 20. stoletju, 1. novembra 1950 – to je bilo sveto leto - je papež Pij XII. slovesno razglasil versko resnico, da je bila Marija „po končanem teku svojega zemeljskega življenja s telesom in dušo vzeta v nebeško slavo.“ Duhovni nagovor je pripravil ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik.
Marijino vnebovzetje je najstarejši Marijin praznik. V Jeruzalemu so že v 5. stoletju obhajali 15. avgusta spomin dneva, ko je Marija zaspala. V 6. stoletju se je praznovanje razširilo po vsem Vzhodu. V Rimu so uvedli ta praznik v 7. stoletju z imenom Marijino rojstvo za nebesa. Vnebovzetje blažene Device Marije pa izhaja iz 8. stoletja. Že v 7. stoletju so praznik obhajali z vigilijo. Praznik je postal zelo priljubljen in so ga zato slovesno obhajali. Šele v 20. stoletju, 1. novembra 1950 – to je bilo sveto leto - je papež Pij XII. slovesno razglasil versko resnico, da je bila Marija „po končanem teku svojega zemeljskega življenja s telesom in dušo vzeta v nebeško slavo.“ Duhovni nagovor je pripravil ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik.
Marijino vnebovzetje je slovesni in zapovedan praznik, eden izmed največjih krščanskih praznikov. Spominjamo se in praznujemo, da je bila Devica Marija z dušo in telesom vzeta v nebesa. V Prazničnem jutru smo predvajali pogovor s predsednikom nadškofijske Karitas Maribor, župnikom v Svečini in sv. Juriju ob Pesnici Brankom Mačkom in katehistinjo na Ravnah na Koroškem Marijo Prikeržnik, ki ju je pred mikrofon povabil Blaž Lesnik. Slišali smo še nekaj prazničnih misli, ki jih je pred leti ob prazniku pripravil kapucin br. Štefan Kožuh.
Marijino vnebovzetje je slovesni in zapovedan praznik, eden izmed največjih krščanskih praznikov. Spominjamo se in praznujemo, da je bila Devica Marija z dušo in telesom vzeta v nebesa. V Prazničnem jutru smo predvajali pogovor s predsednikom nadškofijske Karitas Maribor, župnikom v Svečini in sv. Juriju ob Pesnici Brankom Mačkom in katehistinjo na Ravnah na Koroškem Marijo Prikeržnik, ki ju je pred mikrofon povabil Blaž Lesnik. Slišali smo še nekaj prazničnih misli, ki jih je pred leti ob prazniku pripravil kapucin br. Štefan Kožuh.
Marko Juhant, specialni pedagog, je odgovarjal na vprašanja poslušalk in poslušalcev. Vprašali pa smo ga tudi po izzivih šole danes.
Neki mož je ugotovil, da bi potreboval slušni aparat, a zanj ...
Iz knjige Zgodbe za veselje do življenja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
Več kot polovica ljudi se v življenju vsaj občasno sreča z bolečinami v hrbtu, mnogi zaradi njih hudo trpijo. Rešitev je v resnici zelo preprosta, kar potrjujejo zdravniki, kirurgi in terapevti. Gre za Alexandrovo tehniko, ki je spremenila življenje tudi avtorju knjige z naslovom Znova v ravnovesju, kjer jo opiše in smo jo predstavili v tokratni oddaji. Avtor knjige je Richard Brennan, izšla pa je pri založbi Primus.
V Kmetijski oddaji smo spregovorili o Združenju kmečkih sirarjev Slovenije, ki v torek, 8. oktobra 2024, v kongresnem centru na Brdu pri Kranju pripravlja že 4. festival slovenskih sirov . V studio smo povabili predsednika Združenja, Milana Brenceta, ki je spregovoril o članstvu, o njihovi dejavnosti, o mladih in našem odnosu do podeželja. Poudaril je pomembnost tradicije in dela ter izpostavil, da prazno podeželje za turizem ne bo zanimivo ter da podeželje potrebuje slovenskega človeka . Pravi: Mladim kmetom je treba omogočiti, da si bodo lahko zagotovili denarna sredstva za svojo družino. Družina daje moč in opravičuje vsa odrekanja!
Prvič sem bila na kolesarjenju, a sem se hitro nalezla romarskega duha. Ne gre le za športno dejavnost, kar dobro povzame izbrano geslo od Marije k Mariji, od prijatelja k prijatelju. V ospredju je vera, živa vera, ki veje, ko smo zbrani skupaj. Odraža se v romarjih in tistih, ki romarje sprejmejo. In kakšne sprejeme smo doživeli!
V oddaji smo predstavili 140 let Godbe Mengeš, ki jo bodo obeležili ta konec tedna z odprtjem razstave, slavnostno akademijo, velikim koncertom z gosti in tudi z nedeljsko slavnostno povorko več Pihalnih godb iz Slovenije in tujine. Gost oddaje bo predsednik mengeške godbe Gregor Žun.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Informatik Andrej Mrak ni kdorkoli. Kljub cerebralni paralizi in drugim oviram v življenju si je ustvaril družino in ima tri otroke. Poleg službe se vrsto let ukvarja z načrtovanjem in izdelavo lesenih izdelkov, ki so sestavljeni brez lepila. Ob začetku novega šolskega leta so v pritličju Škofijske klasične gimnazije v Ljubljani postavili na ogled njegovo razstavo fotografij lesenih izdelkov z naslovom »Delo in srce za dušo in dom«. Kako vse to zmore in na kakšen način dela, je za naš radio povedala organizatorka razstave Bernarda Stenovec, saj Andrej zaradi paralize težko govori.