Komentar tedna

VEČ ...|31. 3. 2023
Lure Levart: Kako je lep ta naš »narobe svet«

Razum in vest sta torej tista, ki sta temeljna razsodnika človekovih pravic in njegovega dostojanstva. Koliko razuma, da vesti sploh ne omenjam, je v slovenski debati o človekovih pravicah in sovražnem govoru? Žal zelo, zalo malo. In če se že kje pojavita sta v istem trenutku potlačena in označena za staro in nepotrebno šaro. Če bi ju Slovenci uporabljali in se sklicevali na razum in vest, bi glede sovražnega govora in sistematičnega kršenja človekovih pravic najprej razčistili na zgodovinski ravni in šele nato na strateški. Brez poštene zgodovine, namreč ne more biti prave strategije.

Komentar je pripravil ravnatelj v domu sv. Jožefa v Celju, mag. Jure Levart. 

Lure Levart: Kako je lep ta naš »narobe svet«

Razum in vest sta torej tista, ki sta temeljna razsodnika človekovih pravic in njegovega dostojanstva. Koliko razuma, da vesti sploh ne omenjam, je v slovenski debati o človekovih pravicah in sovražnem govoru? Žal zelo, zalo malo. In če se že kje pojavita sta v istem trenutku potlačena in označena za staro in nepotrebno šaro. Če bi ju Slovenci uporabljali in se sklicevali na razum in vest, bi glede sovražnega govora in sistematičnega kršenja človekovih pravic najprej razčistili na zgodovinski ravni in šele nato na strateški. Brez poštene zgodovine, namreč ne more biti prave strategije.

Komentar je pripravil ravnatelj v domu sv. Jožefa v Celju, mag. Jure Levart. 

komentardružbaodnosipolitikakultura

Komentar tedna

Lure Levart: Kako je lep ta naš »narobe svet«

Razum in vest sta torej tista, ki sta temeljna razsodnika človekovih pravic in njegovega dostojanstva. Koliko razuma, da vesti sploh ne omenjam, je v slovenski debati o človekovih pravicah in sovražnem govoru? Žal zelo, zalo malo. In če se že kje pojavita sta v istem trenutku potlačena in označena za staro in nepotrebno šaro. Če bi ju Slovenci uporabljali in se sklicevali na razum in vest, bi glede sovražnega govora in sistematičnega kršenja človekovih pravic najprej razčistili na zgodovinski ravni in šele nato na strateški. Brez poštene zgodovine, namreč ne more biti prave strategije.

Komentar je pripravil ravnatelj v domu sv. Jožefa v Celju, mag. Jure Levart. 

VEČ ...|31. 3. 2023
Lure Levart: Kako je lep ta naš »narobe svet«

Razum in vest sta torej tista, ki sta temeljna razsodnika človekovih pravic in njegovega dostojanstva. Koliko razuma, da vesti sploh ne omenjam, je v slovenski debati o človekovih pravicah in sovražnem govoru? Žal zelo, zalo malo. In če se že kje pojavita sta v istem trenutku potlačena in označena za staro in nepotrebno šaro. Če bi ju Slovenci uporabljali in se sklicevali na razum in vest, bi glede sovražnega govora in sistematičnega kršenja človekovih pravic najprej razčistili na zgodovinski ravni in šele nato na strateški. Brez poštene zgodovine, namreč ne more biti prave strategije.

Komentar je pripravil ravnatelj v domu sv. Jožefa v Celju, mag. Jure Levart. 

Jure Levart

komentardružbaodnosipolitikakultura

Komentar tedna

VEČ ...|24. 9. 2021
Jure Levart: Drobtinice, ki nasitijo

V tokratnem komentarju ne moremo mimo imena, ki je v koledarju zapisan pod današnji dan, petek, 24. septembra. Iz koledarja prav sije in žari ime prvega slovenskega blaženega Antona Martina Slomška. Danes torej goduje naš Slomšek. In tema komentarja se mi je ponudila sama od sebe, saj tako velikega Slovenca in škofa ne moremo prezreti. Njegove zasluge za naš narod so zelo velike, njegovo delo obsežno, lahko bi rekli tudi usodno, saj je v veliki meri oblikoval slovensko narodno, prosvetno, kulturno in duhovo bit. Koliko talentov in poslanstev se je zvrstilo v njegovem življenju: bil je goreč duhovnik in škof, priznani pridigar, pesnik, pisatelj, pedagog, organizator šolstva in kulturnega dogajanja, narodni buditelj in ponosni Slovenec. Iz svoje duhovniške in domoljubne vneme je že svoje sovrstnike v bogoslovju navduševal za slovenski jezik, širil svoje ideje z ustanavljanjem društev in bratovščin, se zavzemal za šolo na slovenskem podeželju … Lotil se je tudi založništva, njegova Mohorjeva družba je generacije Slovencev naučila brati, jih duhovno in praktično izobraževala in utrjevala narodnostni ponos. In nenazadnje, kot lavantinski škof je leta 1859 dosegel premestitev sedeža škofije v Maribor, kar je združilo velik del štajerskih Slovencev in odločilno vplivalo na ustalitev meja … 

Ravnatelj v domu sv. Jožefa v Celju, mag. Jure Levart. 

Jure Levart: Drobtinice, ki nasitijo

V tokratnem komentarju ne moremo mimo imena, ki je v koledarju zapisan pod današnji dan, petek, 24. septembra. Iz koledarja prav sije in žari ime prvega slovenskega blaženega Antona Martina Slomška. Danes torej goduje naš Slomšek. In tema komentarja se mi je ponudila sama od sebe, saj tako velikega Slovenca in škofa ne moremo prezreti. Njegove zasluge za naš narod so zelo velike, njegovo delo obsežno, lahko bi rekli tudi usodno, saj je v veliki meri oblikoval slovensko narodno, prosvetno, kulturno in duhovo bit. Koliko talentov in poslanstev se je zvrstilo v njegovem življenju: bil je goreč duhovnik in škof, priznani pridigar, pesnik, pisatelj, pedagog, organizator šolstva in kulturnega dogajanja, narodni buditelj in ponosni Slovenec. Iz svoje duhovniške in domoljubne vneme je že svoje sovrstnike v bogoslovju navduševal za slovenski jezik, širil svoje ideje z ustanavljanjem društev in bratovščin, se zavzemal za šolo na slovenskem podeželju … Lotil se je tudi založništva, njegova Mohorjeva družba je generacije Slovencev naučila brati, jih duhovno in praktično izobraževala in utrjevala narodnostni ponos. In nenazadnje, kot lavantinski škof je leta 1859 dosegel premestitev sedeža škofije v Maribor, kar je združilo velik del štajerskih Slovencev in odločilno vplivalo na ustalitev meja … 

Ravnatelj v domu sv. Jožefa v Celju, mag. Jure Levart. 

komentardružbavzgoja

Komentar tedna

Jure Levart: Drobtinice, ki nasitijo

V tokratnem komentarju ne moremo mimo imena, ki je v koledarju zapisan pod današnji dan, petek, 24. septembra. Iz koledarja prav sije in žari ime prvega slovenskega blaženega Antona Martina Slomška. Danes torej goduje naš Slomšek. In tema komentarja se mi je ponudila sama od sebe, saj tako velikega Slovenca in škofa ne moremo prezreti. Njegove zasluge za naš narod so zelo velike, njegovo delo obsežno, lahko bi rekli tudi usodno, saj je v veliki meri oblikoval slovensko narodno, prosvetno, kulturno in duhovo bit. Koliko talentov in poslanstev se je zvrstilo v njegovem življenju: bil je goreč duhovnik in škof, priznani pridigar, pesnik, pisatelj, pedagog, organizator šolstva in kulturnega dogajanja, narodni buditelj in ponosni Slovenec. Iz svoje duhovniške in domoljubne vneme je že svoje sovrstnike v bogoslovju navduševal za slovenski jezik, širil svoje ideje z ustanavljanjem društev in bratovščin, se zavzemal za šolo na slovenskem podeželju … Lotil se je tudi založništva, njegova Mohorjeva družba je generacije Slovencev naučila brati, jih duhovno in praktično izobraževala in utrjevala narodnostni ponos. In nenazadnje, kot lavantinski škof je leta 1859 dosegel premestitev sedeža škofije v Maribor, kar je združilo velik del štajerskih Slovencev in odločilno vplivalo na ustalitev meja … 

Ravnatelj v domu sv. Jožefa v Celju, mag. Jure Levart. 

VEČ ...|24. 9. 2021
Jure Levart: Drobtinice, ki nasitijo

V tokratnem komentarju ne moremo mimo imena, ki je v koledarju zapisan pod današnji dan, petek, 24. septembra. Iz koledarja prav sije in žari ime prvega slovenskega blaženega Antona Martina Slomška. Danes torej goduje naš Slomšek. In tema komentarja se mi je ponudila sama od sebe, saj tako velikega Slovenca in škofa ne moremo prezreti. Njegove zasluge za naš narod so zelo velike, njegovo delo obsežno, lahko bi rekli tudi usodno, saj je v veliki meri oblikoval slovensko narodno, prosvetno, kulturno in duhovo bit. Koliko talentov in poslanstev se je zvrstilo v njegovem življenju: bil je goreč duhovnik in škof, priznani pridigar, pesnik, pisatelj, pedagog, organizator šolstva in kulturnega dogajanja, narodni buditelj in ponosni Slovenec. Iz svoje duhovniške in domoljubne vneme je že svoje sovrstnike v bogoslovju navduševal za slovenski jezik, širil svoje ideje z ustanavljanjem društev in bratovščin, se zavzemal za šolo na slovenskem podeželju … Lotil se je tudi založništva, njegova Mohorjeva družba je generacije Slovencev naučila brati, jih duhovno in praktično izobraževala in utrjevala narodnostni ponos. In nenazadnje, kot lavantinski škof je leta 1859 dosegel premestitev sedeža škofije v Maribor, kar je združilo velik del štajerskih Slovencev in odločilno vplivalo na ustalitev meja … 

Ravnatelj v domu sv. Jožefa v Celju, mag. Jure Levart. 

Lure Levart

komentardružbavzgoja

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|8. 5. 2025
Zamejci v ospredju slovenske ljubiteljske kulture

Zamejski Slovenci so v ospredju letošnjih Tednov ljubiteljske kulture. Slogan Brezmejni kulturni prostor so izbrali v duhu Evropske prestolnice kulture v obeh Goricah. Odprtje bo potekalo v Slovenj Gradcu, za ambasadorja pa so izbrali upokojenega etnomuzikologa in profesorja z avstrijske Koroške Engelberta Logarja. Na novinarski konferenci je predstavil razmeroma živahno ljubiteljsko kulturno dogajanje na avstrijskem Koroškem, ki večinoma poteka prek različnih društev, zvez in dogodkov. To je tista vrv, ki se je držimo. Če bomo izpustili to, bomo izgubili tudi jezik, je prepričan. Izpostavil je tudi pomen čezmejnega sodelovanja na prireditvah in z društvi v Sloveniji ter tudi kot strokovnjak poudaril, da so Slovenci pevski narod. Med evropskimi narodi so petju najbolj naklonjeni Slovenci in Irci. Od 15. maja do 17. junija bo potekalo več kot tisoč dogodkov po Sloveniji in v zamejstvu. Javni sklad za kulturne dejavnosti pričakuje okoli 100.000 udeležencev. 

Zamejci v ospredju slovenske ljubiteljske kulture

Zamejski Slovenci so v ospredju letošnjih Tednov ljubiteljske kulture. Slogan Brezmejni kulturni prostor so izbrali v duhu Evropske prestolnice kulture v obeh Goricah. Odprtje bo potekalo v Slovenj Gradcu, za ambasadorja pa so izbrali upokojenega etnomuzikologa in profesorja z avstrijske Koroške Engelberta Logarja. Na novinarski konferenci je predstavil razmeroma živahno ljubiteljsko kulturno dogajanje na avstrijskem Koroškem, ki večinoma poteka prek različnih društev, zvez in dogodkov. To je tista vrv, ki se je držimo. Če bomo izpustili to, bomo izgubili tudi jezik, je prepričan. Izpostavil je tudi pomen čezmejnega sodelovanja na prireditvah in z društvi v Sloveniji ter tudi kot strokovnjak poudaril, da so Slovenci pevski narod. Med evropskimi narodi so petju najbolj naklonjeni Slovenci in Irci. Od 15. maja do 17. junija bo potekalo več kot tisoč dogodkov po Sloveniji in v zamejstvu. Javni sklad za kulturne dejavnosti pričakuje okoli 100.000 udeležencev. 

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Svetovalnica

VEČ ...|9. 5. 2025
Vsak vdih šteje - o pljučni hipertenziji

Pljučna hipertenzija svojih bolnikov ne izbira glede na starost in spol. Gre za bolezen, ki prizadene pljuča in srce. Nastane lahko zaradi številnih vzrokov, vsem pa je skupno, da vodijo do zoženja ali zamašitve pljučnih arterij. Kdaj pomisliti na to, da gre lahko za pljučno hipertenzijo in kakšne so možnosti zdravljenja? Naša gostja je bila specialistka interne medicine dr. Polona Mlakar

Vsak vdih šteje - o pljučni hipertenziji

Pljučna hipertenzija svojih bolnikov ne izbira glede na starost in spol. Gre za bolezen, ki prizadene pljuča in srce. Nastane lahko zaradi številnih vzrokov, vsem pa je skupno, da vodijo do zoženja ali zamašitve pljučnih arterij. Kdaj pomisliti na to, da gre lahko za pljučno hipertenzijo in kakšne so možnosti zdravljenja? Naša gostja je bila specialistka interne medicine dr. Polona Mlakar

Blaž Lesnik

zdravjepljučasrcezadihanostdihanjepresaditev pljučsvetovanje

Kmetijska oddaja

VEČ ...|4. 5. 2025
Mag. Lea Žnidarič o realnih izzivih pridelave zelenjave

O izzivih pridelave zelenjave, kot jih je na marčevskem posvetu o »Prihodnosti kmetijstva in hrane v luči novih izzivov«, nanizala mag. Lea Žnidarič s kmetije Lesarovi. Pa o novem nemškem kmetijskem ministru in apelu ZZS, za vključitev prepovedi prodaje kmetijskih in prehrambnih izdelkov pod nabavno ceno v novi Zakon o hrani.

Mag. Lea Žnidarič o realnih izzivih pridelave zelenjave

O izzivih pridelave zelenjave, kot jih je na marčevskem posvetu o »Prihodnosti kmetijstva in hrane v luči novih izzivov«, nanizala mag. Lea Žnidarič s kmetije Lesarovi. Pa o novem nemškem kmetijskem ministru in apelu ZZS, za vključitev prepovedi prodaje kmetijskih in prehrambnih izdelkov pod nabavno ceno v novi Zakon o hrani.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrtninezelenjava

Za življenje

VEČ ...|3. 5. 2025
Kako živeti z negotovostjo in bolečino ob izgubi otroka?

Gostili smo frančiškana in kliničnega psihologa p. dr. Christiana Gostečnika. Spregovorili smo o primerih, ko so materam pred desetletji v porodnišnici povedali, da je njihov otrok ob porodu umrl, vendar ga niso imele možnosti videti. Ob sumu, da je bil njihov otrok morda prodan, se odpirajo velike bolečine in rane. Kako živeti z njimi? Resnice namreč večini ne bo uspelo nikoli izvedeti. Svoje vprašanje gostu za naslednjo oddajo lahko pošljete na za.zivljenje@ognjice.si

Kako živeti z negotovostjo in bolečino ob izgubi otroka?

Gostili smo frančiškana in kliničnega psihologa p. dr. Christiana Gostečnika. Spregovorili smo o primerih, ko so materam pred desetletji v porodnišnici povedali, da je njihov otrok ob porodu umrl, vendar ga niso imele možnosti videti. Ob sumu, da je bil njihov otrok morda prodan, se odpirajo velike bolečine in rane. Kako živeti z njimi? Resnice namreč večini ne bo uspelo nikoli izvedeti. Svoje vprašanje gostu za naslednjo oddajo lahko pošljete na za.zivljenje@ognjice.si

Blaž Lesnik

odnosimaterinstvoporodotrokduhovnost

Sol in luč

VEČ ...|6. 5. 2025
Jordan B. Peterson: Delajte, kar je smiselno, ne, kar je prikladno.

Delati kar je prikladno, pomeni slediti slepemu impulzu. Je kratkoročna korist. Je ozko in sebično. Laže, da doseže svoje. Ničesar ne upošteva. Nezrelo je in neodgovorno. 

To je le delček vsebine tokratne oddaje v kateri smo slišali nekaj odlomkov iz knjige Jordana B. Petersona12 Pravil za življenje.

Jordan B. Peterson: Delajte, kar je smiselno, ne, kar je prikladno.

Delati kar je prikladno, pomeni slediti slepemu impulzu. Je kratkoročna korist. Je ozko in sebično. Laže, da doseže svoje. Ničesar ne upošteva. Nezrelo je in neodgovorno. 

To je le delček vsebine tokratne oddaje v kateri smo slišali nekaj odlomkov iz knjige Jordana B. Petersona12 Pravil za življenje.

Tadej Sadar

duhovnost

Kolokvij

VEČ ...|9. 5. 2025
Organizacija Living peace

Z gostjama Petro Vončina in Rebeko Krt smo spoznali organizacijo Living peace. Slišali smo kaj lahko mladi naredijo v svetu za mir.

Organizacija Living peace

Z gostjama Petro Vončina in Rebeko Krt smo spoznali organizacijo Living peace. Slišali smo kaj lahko mladi naredijo v svetu za mir.

Maja Morela

duhovnostmladiLiving peace

Petkov večer

VEČ ...|9. 5. 2025
Domen Kljun in Ritem srca 2025

V tokratni oddaji o tem, kaj je novega pri pevcu Domnu Kljunu, kaj dela Peter Prohart trio, kako tečejo priprave na festival Ritem srca 2025 ...

Domen Kljun in Ritem srca 2025

V tokratni oddaji o tem, kaj je novega pri pevcu Domnu Kljunu, kaj dela Peter Prohart trio, kako tečejo priprave na festival Ritem srca 2025 ...

Marjan Bunič

glasbafestivalpogovor

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|9. 5. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 9. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 9. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Doživetja narave

VEČ ...|9. 5. 2025
Zemljevid poti v Svetem letu in 25 let Jakobovih romarjev

Predstavili smo interaktivni zemljevid svetoletnih poti, namenjen romarjem pri načrtovanju svojih poti v Svetem letu. V romarskem utripu smo nadaljevali, saj je bila naša gostja novoizvoljena predsednica Društva prijateljev poti Sv. Jakoba Andreja Grahek, pridružila se ji je članica društva Franceska Žumer. Dvojni jubilej - letos mineva 25 let od ustanovitve društva in blagoslova Šentjakobske poti - bodo obeležili s skupnim romanjem 17. maja.

Zemljevid poti v Svetem letu in 25 let Jakobovih romarjev

Predstavili smo interaktivni zemljevid svetoletnih poti, namenjen romarjem pri načrtovanju svojih poti v Svetem letu. V romarskem utripu smo nadaljevali, saj je bila naša gostja novoizvoljena predsednica Društva prijateljev poti Sv. Jakoba Andreja Grahek, pridružila se ji je članica društva Franceska Žumer. Dvojni jubilej - letos mineva 25 let od ustanovitve društva in blagoslova Šentjakobske poti - bodo obeležili s skupnim romanjem 17. maja.

Blaž Lesnik

romanjesveto letozemljevidsv. JakobJakobovi romarji