Kulturni utrinki

VEČ ...|13. 2. 2024
Janko Boštjančič o razstavi Feldspital 808 v Pivki

V Parku vojaške zgodovine je na ogled nova razstava »Vojaška poljska bolnišnica – Feldspital 808 in njena kapela v Kosoveljah na Krasu«. Z avtorjem direktorjem Parka vojaške zgodovine mag. Jankom Boštjančičem smo govorili o nastanku in pomenu razstave.

Janko Boštjančič o razstavi Feldspital 808 v Pivki

V Parku vojaške zgodovine je na ogled nova razstava »Vojaška poljska bolnišnica – Feldspital 808 in njena kapela v Kosoveljah na Krasu«. Z avtorjem direktorjem Parka vojaške zgodovine mag. Jankom Boštjančičem smo govorili o nastanku in pomenu razstave.

kulturaJanko BoštjančičPark vojaške zgodovineFeldspital 808

Kulturni utrinki

Janko Boštjančič o razstavi Feldspital 808 v Pivki

V Parku vojaške zgodovine je na ogled nova razstava »Vojaška poljska bolnišnica – Feldspital 808 in njena kapela v Kosoveljah na Krasu«. Z avtorjem direktorjem Parka vojaške zgodovine mag. Jankom Boštjančičem smo govorili o nastanku in pomenu razstave.

VEČ ...|13. 2. 2024
Janko Boštjančič o razstavi Feldspital 808 v Pivki

V Parku vojaške zgodovine je na ogled nova razstava »Vojaška poljska bolnišnica – Feldspital 808 in njena kapela v Kosoveljah na Krasu«. Z avtorjem direktorjem Parka vojaške zgodovine mag. Jankom Boštjančičem smo govorili o nastanku in pomenu razstave.

Jože Bartolj

kulturaJanko BoštjančičPark vojaške zgodovineFeldspital 808

Kulturni utrinki

VEČ ...|8. 11. 2022
Janko Boštjančič izvoljen v izvršilni odbor muzejskih strokovnjakov ICOMAM

Janko Boštjančič izvoljen v izvršilni odbor muzejskih strokovnjakov ICOMAM

kulturaParko vojaške zgodovineJanko Boštjančič

Kulturni utrinki

Janko Boštjančič izvoljen v izvršilni odbor muzejskih strokovnjakov ICOMAM
VEČ ...|8. 11. 2022
Janko Boštjančič izvoljen v izvršilni odbor muzejskih strokovnjakov ICOMAM

Jože Bartolj

kulturaParko vojaške zgodovineJanko Boštjančič

Kulturni utrinki

VEČ ...|11. 3. 2022
Janko Boštjančič o predavanju ddr. Igorja Grdine v Slavini

Župnija Slavina se letos spominja 500 letnice zelo krvavega Turškega vpada. Ob tem so prizadevni župljani pripravili vrsto dogodkov. Eden od njih bo že v ponedeljek m14. 3. 2022 v tamkajšnjem kulturnem domu. To bo predavanje ddr. Igorja Grdine. Več o obletnici in tudi prireditvah v prihodnjih dneh in tednih pa nam je povedal Janko Boštjančič, sicer direktor Vojaškega muzeja v Pivki, ki prihaja iz župnije Slavina.

Janko Boštjančič o predavanju ddr. Igorja Grdine v Slavini

Župnija Slavina se letos spominja 500 letnice zelo krvavega Turškega vpada. Ob tem so prizadevni župljani pripravili vrsto dogodkov. Eden od njih bo že v ponedeljek m14. 3. 2022 v tamkajšnjem kulturnem domu. To bo predavanje ddr. Igorja Grdine. Več o obletnici in tudi prireditvah v prihodnjih dneh in tednih pa nam je povedal Janko Boštjančič, sicer direktor Vojaškega muzeja v Pivki, ki prihaja iz župnije Slavina.

kulturaIgor GrdinaJanko BoštjančičSlavinaturški vpadi

Kulturni utrinki

Janko Boštjančič o predavanju ddr. Igorja Grdine v Slavini

Župnija Slavina se letos spominja 500 letnice zelo krvavega Turškega vpada. Ob tem so prizadevni župljani pripravili vrsto dogodkov. Eden od njih bo že v ponedeljek m14. 3. 2022 v tamkajšnjem kulturnem domu. To bo predavanje ddr. Igorja Grdine. Več o obletnici in tudi prireditvah v prihodnjih dneh in tednih pa nam je povedal Janko Boštjančič, sicer direktor Vojaškega muzeja v Pivki, ki prihaja iz župnije Slavina.

VEČ ...|11. 3. 2022
Janko Boštjančič o predavanju ddr. Igorja Grdine v Slavini

Župnija Slavina se letos spominja 500 letnice zelo krvavega Turškega vpada. Ob tem so prizadevni župljani pripravili vrsto dogodkov. Eden od njih bo že v ponedeljek m14. 3. 2022 v tamkajšnjem kulturnem domu. To bo predavanje ddr. Igorja Grdine. Več o obletnici in tudi prireditvah v prihodnjih dneh in tednih pa nam je povedal Janko Boštjančič, sicer direktor Vojaškega muzeja v Pivki, ki prihaja iz župnije Slavina.

Jože Bartolj

kulturaIgor GrdinaJanko BoštjančičSlavinaturški vpadi

Kulturni utrinki

VEČ ...|8. 12. 2020
Direktor Vojaškega muzeja Pivka o simpoziju o Svetozarju Borojeviću

Direktor Vojaškega muzeja Pivka o simpoziju o Svetozarju Borojeviću

kulturaJanko BoštjančičSvetozar Borojević

Kulturni utrinki

Direktor Vojaškega muzeja Pivka o simpoziju o Svetozarju Borojeviću

VEČ ...|8. 12. 2020
Direktor Vojaškega muzeja Pivka o simpoziju o Svetozarju Borojeviću

Jože Bartolj

kulturaJanko BoštjančičSvetozar Borojević

Kulturni utrinki

VEČ ...|21. 6. 2019
Park vojaške zgodovine Pivka vpisan v razvid muzejev

Park vojaške zgodovine ni le največji muzejski kompleks v Republiki Sloveniji, je tudi edini evropski vojaški muzej, kjer najdete vse od najstarejših lokov do izjemne zbirke tankov in vojaških letal, nemško vojaško lokomotivo iz II. svetovne vojne, za vrhunec pa še podmornico, ki si jo lahko ogledate tudi odznotraj. Pogovor z direktorjem Parka vojaške zgodovine mag. Jankom Boštjančičem.

Park vojaške zgodovine Pivka vpisan v razvid muzejev

Park vojaške zgodovine ni le največji muzejski kompleks v Republiki Sloveniji, je tudi edini evropski vojaški muzej, kjer najdete vse od najstarejših lokov do izjemne zbirke tankov in vojaških letal, nemško vojaško lokomotivo iz II. svetovne vojne, za vrhunec pa še podmornico, ki si jo lahko ogledate tudi odznotraj. Pogovor z direktorjem Parka vojaške zgodovine mag. Jankom Boštjančičem.

Park vojaške zgodovineJanko Boštjančič

Kulturni utrinki

Park vojaške zgodovine Pivka vpisan v razvid muzejev
Park vojaške zgodovine ni le največji muzejski kompleks v Republiki Sloveniji, je tudi edini evropski vojaški muzej, kjer najdete vse od najstarejših lokov do izjemne zbirke tankov in vojaških letal, nemško vojaško lokomotivo iz II. svetovne vojne, za vrhunec pa še podmornico, ki si jo lahko ogledate tudi odznotraj. Pogovor z direktorjem Parka vojaške zgodovine mag. Jankom Boštjančičem.
VEČ ...|21. 6. 2019
Park vojaške zgodovine Pivka vpisan v razvid muzejev
Park vojaške zgodovine ni le največji muzejski kompleks v Republiki Sloveniji, je tudi edini evropski vojaški muzej, kjer najdete vse od najstarejših lokov do izjemne zbirke tankov in vojaških letal, nemško vojaško lokomotivo iz II. svetovne vojne, za vrhunec pa še podmornico, ki si jo lahko ogledate tudi odznotraj. Pogovor z direktorjem Parka vojaške zgodovine mag. Jankom Boštjančičem.

Jože Bartolj

Park vojaške zgodovineJanko Boštjančič

Kulturni utrinki

VEČ ...|12. 11. 2018
Mohorjan Prevalje nagrada v Pragi - Janko Boštjančič o razstavi življenje za c(es)arja v Pivki

Mohorjan Prevalje nagrada v Pragi - Janko Boštjančič o razstavi življenje za c(es)arja v Pivki

kulturamohorjan Prevaljemag. Janko Boštjančič

Kulturni utrinki

Mohorjan Prevalje nagrada v Pragi - Janko Boštjančič o razstavi življenje za c(es)arja v Pivki
VEČ ...|12. 11. 2018
Mohorjan Prevalje nagrada v Pragi - Janko Boštjančič o razstavi življenje za c(es)arja v Pivki

Jože Bartolj

kulturamohorjan Prevaljemag. Janko Boštjančič

Kulturni utrinki

VEČ ...|13. 9. 2018
o Slavinskem misalu (1481) v pogovoru z ddr. Natašo Golob in domačinom mag. Jankom Boštjančičem

Po daljših prizadevanjih je konec avgusta Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) s podporo Ministrstva za kulturo odkupila pomemben iluminirani rokopisni kodeks iz leta 1481. Rokopis je bil za Slovenijo dolgo časa izgubljen, saj je prišel v roke zasebnih zbiralcev v tujini, domov pa se vrača v letu, ki ga posebej posvečamo kulturni dediščini.Več o posebni pridobitvi, Misalu oglejskega obreda, naročen leta 1481 za cerkev sv. Danijela v Zalogu, župnija Slavina pa v pogovoru z umetnostno zgodovinarko profesorico, dvakratno dr. Natašo Golob in z domačinom iz Slavine, direktorjem Parka Vojaške zgodovine Pivka mag. Jankom Boštjančičem.

o Slavinskem misalu (1481) v pogovoru z ddr. Natašo Golob in domačinom mag. Jankom Boštjančičem

Po daljših prizadevanjih je konec avgusta Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) s podporo Ministrstva za kulturo odkupila pomemben iluminirani rokopisni kodeks iz leta 1481. Rokopis je bil za Slovenijo dolgo časa izgubljen, saj je prišel v roke zasebnih zbiralcev v tujini, domov pa se vrača v letu, ki ga posebej posvečamo kulturni dediščini.Več o posebni pridobitvi, Misalu oglejskega obreda, naročen leta 1481 za cerkev sv. Danijela v Zalogu, župnija Slavina pa v pogovoru z umetnostno zgodovinarko profesorico, dvakratno dr. Natašo Golob in z domačinom iz Slavine, direktorjem Parka Vojaške zgodovine Pivka mag. Jankom Boštjančičem.

kulturaslavinski misaljanko boštjančičddr nataša golob

Kulturni utrinki

o Slavinskem misalu (1481) v pogovoru z ddr. Natašo Golob in domačinom mag. Jankom Boštjančičem
Po daljših prizadevanjih je konec avgusta Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) s podporo Ministrstva za kulturo odkupila pomemben iluminirani rokopisni kodeks iz leta 1481. Rokopis je bil za Slovenijo dolgo časa izgubljen, saj je prišel v roke zasebnih zbiralcev v tujini, domov pa se vrača v letu, ki ga posebej posvečamo kulturni dediščini.Več o posebni pridobitvi, Misalu oglejskega obreda, naročen leta 1481 za cerkev sv. Danijela v Zalogu, župnija Slavina pa v pogovoru z umetnostno zgodovinarko profesorico, dvakratno dr. Natašo Golob in z domačinom iz Slavine, direktorjem Parka Vojaške zgodovine Pivka mag. Jankom Boštjančičem.
VEČ ...|13. 9. 2018
o Slavinskem misalu (1481) v pogovoru z ddr. Natašo Golob in domačinom mag. Jankom Boštjančičem
Po daljših prizadevanjih je konec avgusta Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) s podporo Ministrstva za kulturo odkupila pomemben iluminirani rokopisni kodeks iz leta 1481. Rokopis je bil za Slovenijo dolgo časa izgubljen, saj je prišel v roke zasebnih zbiralcev v tujini, domov pa se vrača v letu, ki ga posebej posvečamo kulturni dediščini.Več o posebni pridobitvi, Misalu oglejskega obreda, naročen leta 1481 za cerkev sv. Danijela v Zalogu, župnija Slavina pa v pogovoru z umetnostno zgodovinarko profesorico, dvakratno dr. Natašo Golob in z domačinom iz Slavine, direktorjem Parka Vojaške zgodovine Pivka mag. Jankom Boštjančičem.

Jože Bartolj

kulturaslavinski misaljanko boštjančičddr nataša golob

Priporočamo
|
Aktualno

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|26. 2. 2024
Umor Alekseja Navalnega in pomen njegovega zgleda

Več kot teden dni po umoru ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega so njegovo truplo vendarle izročili njegovi materi. V oddaji Spoznanje več, predsodek manj popoldne smo se ustavili ob pogledu na tega izjemnega borca za drugačno Rusijo, pa tudi ob volitvah v Belorusiji in prihajajočih volitvah v Rusiji. Naš gost je bil zgodovinar in politični analitik dr. Aleš Maver.

Umor Alekseja Navalnega in pomen njegovega zgleda

Več kot teden dni po umoru ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega so njegovo truplo vendarle izročili njegovi materi. V oddaji Spoznanje več, predsodek manj popoldne smo se ustavili ob pogledu na tega izjemnega borca za drugačno Rusijo, pa tudi ob volitvah v Belorusiji in prihajajočih volitvah v Rusiji. Naš gost je bil zgodovinar in politični analitik dr. Aleš Maver.

Robert Božič

politika

Globine

VEČ ...|13. 2. 2024
Bolezen kot sestavina življenja

V Globinah smo tokrat razmišljali o sestavini človeškega življenja, ki ji malokdo uide - to je bolezni. Je spremljevalka naše človeške realnosti, ki vsakega sreča v njegovi lastni resničnosti na delu njegove poti. Smo lahko pripravljeni nanjo? Kaj pomeni sprejeti bolezen in objeti trpljenje? Kakšno vlogo ima molitev za bolne, kaj pomeni zdravljenje z vero in kako sprejeti trpljenje? Z nami sta bila salezijanec Franc Brečko in župnik na Ptujski gori Toni Brinjovc.

Bolezen kot sestavina življenja

V Globinah smo tokrat razmišljali o sestavini človeškega življenja, ki ji malokdo uide - to je bolezni. Je spremljevalka naše človeške realnosti, ki vsakega sreča v njegovi lastni resničnosti na delu njegove poti. Smo lahko pripravljeni nanjo? Kaj pomeni sprejeti bolezen in objeti trpljenje? Kakšno vlogo ima molitev za bolne, kaj pomeni zdravljenje z vero in kako sprejeti trpljenje? Z nami sta bila salezijanec Franc Brečko in župnik na Ptujski gori Toni Brinjovc.

Blaž Lesnik

duhovnostbolezenzdravjemolitevbolniško maziljenjeverasmrt

Komentar tedna

VEČ ...|23. 2. 2024
doc. dr. Igor Bahovec: Post in vprašanje pravičnosti, svobode in upanja.

Avtor se je posvetili razpravi o pomembnosti posta in njegovem povezovanju z pravičnostjo, osvoboditvijo in miloščino;  o religioznem razumevanju posta ter poudaril pomen molitve in miloščine v osebni veri. Dotaknil  se je tudi vloge množičnih medijev pri prenašanju informacij ter poudaril, da je odrešenje dejstvo, ki zahteva pozornost in vpogled v realnost. Papež Frančišek nas spodbuja k konkretnim korakom in odločitvam za dosego pravičnosti in svobode v družbi. Skupno delovanje za nove vrednote je ključno za ustvarjanje pozitivnih sprememb v svetu.

doc. dr. Igor Bahovec: Post in vprašanje pravičnosti, svobode in upanja.

Avtor se je posvetili razpravi o pomembnosti posta in njegovem povezovanju z pravičnostjo, osvoboditvijo in miloščino;  o religioznem razumevanju posta ter poudaril pomen molitve in miloščine v osebni veri. Dotaknil  se je tudi vloge množičnih medijev pri prenašanju informacij ter poudaril, da je odrešenje dejstvo, ki zahteva pozornost in vpogled v realnost. Papež Frančišek nas spodbuja k konkretnim korakom in odločitvam za dosego pravičnosti in svobode v družbi. Skupno delovanje za nove vrednote je ključno za ustvarjanje pozitivnih sprememb v svetu.

doc. dr. Igor Bahovec

komentar

Dogodki

VEČ ...|6. 1. 2024
Radijska igra: Stopinje na vodi

Božični čas je prinesel novo avtorsko radijsko igro Maje Morela z naslovom Stopinje na vodi. Vstopili smo v pripoved angela Gabrijela, ki nas je popeljal v zgodbo rojstva nebogljenega otroka - Odrešenika - pred več kot dva tisoč leti. Popelje nas po stopinjah, ki sta jih za seboj pustila Jožef in Marija, ko sta utirala pot novorojenemu.

Radijska igra: Stopinje na vodi

Božični čas je prinesel novo avtorsko radijsko igro Maje Morela z naslovom Stopinje na vodi. Vstopili smo v pripoved angela Gabrijela, ki nas je popeljal v zgodbo rojstva nebogljenega otroka - Odrešenika - pred več kot dva tisoč leti. Popelje nas po stopinjah, ki sta jih za seboj pustila Jožef in Marija, ko sta utirala pot novorojenemu.

Maja Morela, Jakob Čuk

božičrojstvoJezusradijska igra

Duhovna misel

VEČ ...|27. 2. 2024
Seme staro 2000 let

Zdi se neverjetno, vendar resnično. Januarja ...

Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Seme staro 2000 let

Zdi se neverjetno, vendar resnično. Januarja ...

Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Mateja Subotičanec

duhovnost

Od slike do besede

VEČ ...|27. 2. 2024
Goriški večer z gostjo Alenko Puhar

V oddaji  ste slišali posnetek pogovora z raziskovalno novinarko, publicistko in pisateljico Alenko Puhar.

Goriški večer z gostjo Alenko Puhar

V oddaji  ste slišali posnetek pogovora z raziskovalno novinarko, publicistko in pisateljico Alenko Puhar.

Mateja Subotičanec

pogovordružbaspomin

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|27. 2. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 27. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 27. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Modrost v očeh

VEČ ...|27. 2. 2024
Cirkus za seniorje

V prvi letošnji oddaji Modrost v očeh je vodja cirkusa Fuskabo Zef Berišaj predstavil cirkus za seniorje: pilotni program za učenje cirkuških veščin, namenjen vsem, ki so stari 60 let ali več in ob tem povabil vse starejše, da se jim pridružijo tudi kot gledalci cirkuške predstave Cirkodejeva piščal. V drugem delu oddaje pa je odgovorna urednica revije Vzajemnost Jožica Dorniž predstavila zadnjo številko in povabila k branju revije, ki nepretrgoma izhaja že 50 let .

Cirkus za seniorje

V prvi letošnji oddaji Modrost v očeh je vodja cirkusa Fuskabo Zef Berišaj predstavil cirkus za seniorje: pilotni program za učenje cirkuških veščin, namenjen vsem, ki so stari 60 let ali več in ob tem povabil vse starejše, da se jim pridružijo tudi kot gledalci cirkuške predstave Cirkodejeva piščal. V drugem delu oddaje pa je odgovorna urednica revije Vzajemnost Jožica Dorniž predstavila zadnjo številko in povabila k branju revije, ki nepretrgoma izhaja že 50 let .

Damijana Medved

FuskabocirkusstarejšiCirkodejeva piščalVzajemnost

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|27. 2. 2024
70 let Slovenske kulturne akcije

Slovenska kulturna akcija v Argentini neprekinjeno deluje že 70 let. Obletnico so obeležili z zahvalno sveto mašo v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši v središču prestolnice. Za jubilejno leto v prvi polovici načrtujejo še koncert v Buenos Airesu, simpozij v prostorih Slovenske matice in NUK-u ter priložnostno tudi v Državnem zboru v Ljubljani. V drugi polovici leta bo osrednja obeležitev in peščica kulturnih večerov v Buenos Airesu ter tri nove publikacije v Trstu, Sloveniji in Buenos Airesu. Rednima glasiloma Glas SKA in Meddobje se bo pridružil tudi zbornik, je za Svobodno Slovenijo povedal predsednik Damijan Ahlin. V Meddobju so v vseh teh desetletjih objavljali najpomembnejši slovenski kulturni delavci v zdomstvu, a tudi zamejstvu, revija je znana tudi po prilogah izvrstnih umetnikov. Meddobje še danes ohranja odlično kakovost, pa čeprav so se vrste zdomskih piscev v slovenskem jeziku zredčile, mlajše generacije vse manj obvladajo knjižni jezik in jih vse več piše v drugem jeziku. A kljub temu zadnje Meddobje premore 230 strani, ki jih je sooblikovalo približno dvajset peres od Koroške do Primorske, Argentine in ZDA, Mehike, vse do Peruja, pa tudi iz Slovenije. 

70 let Slovenske kulturne akcije

Slovenska kulturna akcija v Argentini neprekinjeno deluje že 70 let. Obletnico so obeležili z zahvalno sveto mašo v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši v središču prestolnice. Za jubilejno leto v prvi polovici načrtujejo še koncert v Buenos Airesu, simpozij v prostorih Slovenske matice in NUK-u ter priložnostno tudi v Državnem zboru v Ljubljani. V drugi polovici leta bo osrednja obeležitev in peščica kulturnih večerov v Buenos Airesu ter tri nove publikacije v Trstu, Sloveniji in Buenos Airesu. Rednima glasiloma Glas SKA in Meddobje se bo pridružil tudi zbornik, je za Svobodno Slovenijo povedal predsednik Damijan Ahlin. V Meddobju so v vseh teh desetletjih objavljali najpomembnejši slovenski kulturni delavci v zdomstvu, a tudi zamejstvu, revija je znana tudi po prilogah izvrstnih umetnikov. Meddobje še danes ohranja odlično kakovost, pa čeprav so se vrste zdomskih piscev v slovenskem jeziku zredčile, mlajše generacije vse manj obvladajo knjižni jezik in jih vse več piše v drugem jeziku. A kljub temu zadnje Meddobje premore 230 strani, ki jih je sooblikovalo približno dvajset peres od Koroške do Primorske, Argentine in ZDA, Mehike, vse do Peruja, pa tudi iz Slovenije. 

Matjaž Merljak

družbarojakikultura