Informativni prispevki

VEČ ...|21. 8. 2019
Novinar Andrej Černic o politični krizi v Italiji

Novinar pri slovenskem uredništvu RAI v Trstu Andrej Černic je za Radio Ognjišče spregovoril o odstopu italijanskega premiera Guiseppeja Conteja in potezah notranjega ministra Mattea Salvinija.

Novinar Andrej Černic o politični krizi v Italiji

Novinar pri slovenskem uredništvu RAI v Trstu Andrej Černic je za Radio Ognjišče spregovoril o odstopu italijanskega premiera Guiseppeja Conteja in potezah notranjega ministra Mattea Salvinija.

italijapolitikainfoizobraževanjepogovor

Informativni prispevki

Novinar Andrej Černic o politični krizi v Italiji
Novinar pri slovenskem uredništvu RAI v Trstu Andrej Černic je za Radio Ognjišče spregovoril o odstopu italijanskega premiera Guiseppeja Conteja in potezah notranjega ministra Mattea Salvinija.
VEČ ...|21. 8. 2019
Novinar Andrej Černic o politični krizi v Italiji
Novinar pri slovenskem uredništvu RAI v Trstu Andrej Černic je za Radio Ognjišče spregovoril o odstopu italijanskega premiera Guiseppeja Conteja in potezah notranjega ministra Mattea Salvinija.

Alen Salihović

italijapolitikainfoizobraževanjepogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|14. 8. 2019
Italijanska vladna kriza za zdaj brez epiloga

Usoda italijanske vlade ostaja neznanka. Škofov vikar za Slovence v Gorici Karlo Bolčina je za Radio Ognjišče poudaril, da je spor posledica strankarskih interesov, ki da že iščejo podporo med volivci. Morebitna nova vlada bo po njegovih besedah začrta odnos do tujcev, čaka pa jo tudi soočenje z visokim javnim dolgom.

Italijanska vladna kriza za zdaj brez epiloga

Usoda italijanske vlade ostaja neznanka. Škofov vikar za Slovence v Gorici Karlo Bolčina je za Radio Ognjišče poudaril, da je spor posledica strankarskih interesov, ki da že iščejo podporo med volivci. Morebitna nova vlada bo po njegovih besedah začrta odnos do tujcev, čaka pa jo tudi soočenje z visokim javnim dolgom.

infokomentar

Informativni prispevki

Italijanska vladna kriza za zdaj brez epiloga
Usoda italijanske vlade ostaja neznanka. Škofov vikar za Slovence v Gorici Karlo Bolčina je za Radio Ognjišče poudaril, da je spor posledica strankarskih interesov, ki da že iščejo podporo med volivci. Morebitna nova vlada bo po njegovih besedah začrta odnos do tujcev, čaka pa jo tudi soočenje z visokim javnim dolgom.
VEČ ...|14. 8. 2019
Italijanska vladna kriza za zdaj brez epiloga
Usoda italijanske vlade ostaja neznanka. Škofov vikar za Slovence v Gorici Karlo Bolčina je za Radio Ognjišče poudaril, da je spor posledica strankarskih interesov, ki da že iščejo podporo med volivci. Morebitna nova vlada bo po njegovih besedah začrta odnos do tujcev, čaka pa jo tudi soočenje z visokim javnim dolgom.

Andrej Šinko

infokomentar

Kulturni utrinki

VEČ ...|17. 7. 2019
Festival Shots v Slovenj Gradcu, Bach project na Ljubljana festivalu

Poletno dogajanje v Slovenj Gradcu bo tudi letos obogatil mednarodni festival kratkega filma Shots, na katerem bodo letos predstavili 22 kratkih filmov iz 14 držav. V sklopu Ljubljana festivala je v SNG Opera in balet Ljubljana gostovala italijanska plesna družba Aterballetto s sodobnim baletnim diptihom Bach project koreografov Jiržija Kyliana in Diega Tortellija.

Festival Shots v Slovenj Gradcu, Bach project na Ljubljana festivalu

Poletno dogajanje v Slovenj Gradcu bo tudi letos obogatil mednarodni festival kratkega filma Shots, na katerem bodo letos predstavili 22 kratkih filmov iz 14 držav. V sklopu Ljubljana festivala je v SNG Opera in balet Ljubljana gostovala italijanska plesna družba Aterballetto s sodobnim baletnim diptihom Bach project koreografov Jiržija Kyliana in Diega Tortellija.

kulturafilmfestivalbalet

Kulturni utrinki

Festival Shots v Slovenj Gradcu, Bach project na Ljubljana festivalu
Poletno dogajanje v Slovenj Gradcu bo tudi letos obogatil mednarodni festival kratkega filma Shots, na katerem bodo letos predstavili 22 kratkih filmov iz 14 držav. V sklopu Ljubljana festivala je v SNG Opera in balet Ljubljana gostovala italijanska plesna družba Aterballetto s sodobnim baletnim diptihom Bach project koreografov Jiržija Kyliana in Diega Tortellija.
VEČ ...|17. 7. 2019
Festival Shots v Slovenj Gradcu, Bach project na Ljubljana festivalu
Poletno dogajanje v Slovenj Gradcu bo tudi letos obogatil mednarodni festival kratkega filma Shots, na katerem bodo letos predstavili 22 kratkih filmov iz 14 držav. V sklopu Ljubljana festivala je v SNG Opera in balet Ljubljana gostovala italijanska plesna družba Aterballetto s sodobnim baletnim diptihom Bach project koreografov Jiržija Kyliana in Diega Tortellija.

Marjan Bunič

kulturafilmfestivalbalet

Komentar Časnik.si

VEČ ...|12. 6. 2019
Andrej Marko Poznič: Šarec ima ušesa, gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma

Šarec ima ušesa, gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma, nosi naslov komentarja Andreja Marka Pozniča na spletnem portalu Časnik.si, ki ga bomo prebirali danes. Šarec je v politiki srečko. Vse mu teče kot namazano, ko se zdi, da je končno prišel čas, da bo ljudstvo spregledalo ves blef, pa mu priskočijo na pomoč v tujini s svojo inačico »jugonostalgije«. Kajti kakor pri nas nekateri hrepenijo po Jugoslaviji in si slikajo idealizirano državo in sistem, ki ju ni bilo, tako si na Madžarskem že vsa leta od Trianona naprej ližejo rane ob izgubi 2/3 Madžarske. Pri tem seveda spregledajo, da so izgubili dežele, ki so samo pravno bile madžarske, narodnostno pa niso bile njihove.Italijani doživljajo podobno. Ves proces združevanja Italijanov v eno državo se je končal v napadalnih vojnah na Avstro-Ogrsko ali pa Rusijo na Krimu ali pa Libijo in Etiopijo, itd., ker so prešli iz združevanja v osvajanja stare rimske slave … Sentiment enih, drugih in tretjih pa je popolnoma enak. Gre za zasanjanost v preteklost, ki je po definiciji »boljša, krasna, čudovita«. Gre torej za beg pred sedanjostjo.Ko ti gre kot politiku doma vse narobe, ni nič boljšega, preprostejšega in učinkovitega kakor zunanji sovražnik, ki poenoti ljudstvo, ki ga pripravi do tega, da potrpi, ker je ljubezen do svojega najbolj naravna drža vsakega človeka. Na tem čustvu so svojo oblast ohranjali komunistični režimi! Moje pa ni samo moja lastnina, ampak tudi družina, tudi vas, mesto, tudi narod in država. Ker pa države načeloma nimamo radi, ker je to oblika vladanja, se naša čustva ogrejejo pri narodu, ki je bolj naravna tvorba. Celo komunisti, ki narod sicer zaničujejo, so v drugi svetovni vojni igrali na te strune. Sovjeti so celo prenehali preganjati Rusko pravoslavno Cerkev za časa najhujšega nemškega pritiska, pozabili so vse svoje ideološke parole ter govorili samo še o »Materi Rusiji«. In še danes govorijo o veliki domovinski vojni. Ko so zmagali, pa so nadaljevali po starem ideološkem ključu.Zato razumem Šarčevo domovinsko retoriko v tem ključu. Mož očita sosedom, kar sam doma v miru prenaša in podpira. Ne le, da ni še dvignil glasu zoper tiste, ki nam ponujajo postane rešitve starega režima, ampak jim prepušča prvo nadkoalicijsko mesto. Važno mu je le, da kadruje in »njegovi« ljudje prevzemajo funkcijo za funkcijo. Po drugi strani pa so njegova ušesa potlačena in dolga, torej gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma. Očitati sosedom, da ližejo svoje rane z nostalgijo, pri tem pa sami gojimo ista čustva in delamo iste grehe, ni higienično. Tega bi se moral Šarec zavedati. Še posebej zato, ker pri nas pomeni to lizanje ran pravzaprav ultrakonzervativnost in reakcionarnost tistih, ki jim ti dve besedi pomenita največji psovki, kakor tudi opravičilo za nespoštovanje, zaničevanje in pravo zatiranje drugače mislečih.Pri nas so največji konzervativci in reakcionarji Levica, SD, DeSUS, SMC, SAB in LMŠ. Vsi ti zagovarjajo preteklost totalitarizma, zagovarjajo nasilje gošarjev, zagovarjajo sistem, ki smo ga zavrgli ob prvi svobodni priliki. Vsi ti imajo Slovenijo za talko. Gre jim le za lastne koristi ali v obliki borčevske penzije ali pa v obliki prijateljske pogodbe oz. aneksa. Vsi ti bogatijo na račun raznih TEŠ-ev in podobnih večjih ali manjših državnih investicij. Vse pa okronajo s krivosodjem, ki jih ščiti pred preganjanjem in zaporom. Zakone sicer imamo, imamo celo ustavo, ki pa jo spoštujejo ali pa ne, kakor jim pač paše. Ker obvladajo tudi medije, državljani pa imajo skozi šolanje oprane možgane, kar se kaže v tem, da niso sposobni povezati vzrokov in posledic, da imajo težave z logiko in argumenti, nimajo bojazni, da bi se kaj spremenilo. Gre torej za celovit sistem nedotakljivosti tistih, ki so z revolucijo prišli na oblast in na oblasti ostajajo. Zato so Šarčeve besede tujcem pravzaprav še ena točka stand-up komedije, ki jo je kot Serpentinšek tako dobro obvladal.Ko pa bo premier resno začel vladati, odpravljati krivice in nesorazmerja, ko bo njegova vlada ščitila slovenstvo in delala v prid slovenskemu narodu, ko bodo preganjali notorične kriminalce, pa naj so to župani ali direktorji, ko bodo pri imenovanjih gledali na zasluge in sposobnosti in ne le na »naše«, ko bodo resnično krčili paradržavne agencije in urade, ko bodo decentralizirali državo, da bo tudi izven Ljubljane mogoče dobiti kakšno ugledno službo, potem bom njegove besede tujcu, ki si liže svoje rane (kar bi morali vsi jugonostalgiki z razumevanjem sprejeti), gledal v luči potrebe po zunanjem sovražniku za notranje potrebe, da bi lažje vladal.Če pa bom dobil otipljive dokaze, da je sposoben delati drugače, potem bom pa spremenil svoje mnenje.Je v komentarju na spletnem portalu Časnik.si razmišljal Andrej Marko Poznič.

Andrej Marko Poznič: Šarec ima ušesa, gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma

Šarec ima ušesa, gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma, nosi naslov komentarja Andreja Marka Pozniča na spletnem portalu Časnik.si, ki ga bomo prebirali danes. Šarec je v politiki srečko. Vse mu teče kot namazano, ko se zdi, da je končno prišel čas, da bo ljudstvo spregledalo ves blef, pa mu priskočijo na pomoč v tujini s svojo inačico »jugonostalgije«. Kajti kakor pri nas nekateri hrepenijo po Jugoslaviji in si slikajo idealizirano državo in sistem, ki ju ni bilo, tako si na Madžarskem že vsa leta od Trianona naprej ližejo rane ob izgubi 2/3 Madžarske. Pri tem seveda spregledajo, da so izgubili dežele, ki so samo pravno bile madžarske, narodnostno pa niso bile njihove.Italijani doživljajo podobno. Ves proces združevanja Italijanov v eno državo se je končal v napadalnih vojnah na Avstro-Ogrsko ali pa Rusijo na Krimu ali pa Libijo in Etiopijo, itd., ker so prešli iz združevanja v osvajanja stare rimske slave … Sentiment enih, drugih in tretjih pa je popolnoma enak. Gre za zasanjanost v preteklost, ki je po definiciji »boljša, krasna, čudovita«. Gre torej za beg pred sedanjostjo.Ko ti gre kot politiku doma vse narobe, ni nič boljšega, preprostejšega in učinkovitega kakor zunanji sovražnik, ki poenoti ljudstvo, ki ga pripravi do tega, da potrpi, ker je ljubezen do svojega najbolj naravna drža vsakega človeka. Na tem čustvu so svojo oblast ohranjali komunistični režimi! Moje pa ni samo moja lastnina, ampak tudi družina, tudi vas, mesto, tudi narod in država. Ker pa države načeloma nimamo radi, ker je to oblika vladanja, se naša čustva ogrejejo pri narodu, ki je bolj naravna tvorba. Celo komunisti, ki narod sicer zaničujejo, so v drugi svetovni vojni igrali na te strune. Sovjeti so celo prenehali preganjati Rusko pravoslavno Cerkev za časa najhujšega nemškega pritiska, pozabili so vse svoje ideološke parole ter govorili samo še o »Materi Rusiji«. In še danes govorijo o veliki domovinski vojni. Ko so zmagali, pa so nadaljevali po starem ideološkem ključu.Zato razumem Šarčevo domovinsko retoriko v tem ključu. Mož očita sosedom, kar sam doma v miru prenaša in podpira. Ne le, da ni še dvignil glasu zoper tiste, ki nam ponujajo postane rešitve starega režima, ampak jim prepušča prvo nadkoalicijsko mesto. Važno mu je le, da kadruje in »njegovi« ljudje prevzemajo funkcijo za funkcijo. Po drugi strani pa so njegova ušesa potlačena in dolga, torej gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma. Očitati sosedom, da ližejo svoje rane z nostalgijo, pri tem pa sami gojimo ista čustva in delamo iste grehe, ni higienično. Tega bi se moral Šarec zavedati. Še posebej zato, ker pri nas pomeni to lizanje ran pravzaprav ultrakonzervativnost in reakcionarnost tistih, ki jim ti dve besedi pomenita največji psovki, kakor tudi opravičilo za nespoštovanje, zaničevanje in pravo zatiranje drugače mislečih.Pri nas so največji konzervativci in reakcionarji Levica, SD, DeSUS, SMC, SAB in LMŠ. Vsi ti zagovarjajo preteklost totalitarizma, zagovarjajo nasilje gošarjev, zagovarjajo sistem, ki smo ga zavrgli ob prvi svobodni priliki. Vsi ti imajo Slovenijo za talko. Gre jim le za lastne koristi ali v obliki borčevske penzije ali pa v obliki prijateljske pogodbe oz. aneksa. Vsi ti bogatijo na račun raznih TEŠ-ev in podobnih večjih ali manjših državnih investicij. Vse pa okronajo s krivosodjem, ki jih ščiti pred preganjanjem in zaporom. Zakone sicer imamo, imamo celo ustavo, ki pa jo spoštujejo ali pa ne, kakor jim pač paše. Ker obvladajo tudi medije, državljani pa imajo skozi šolanje oprane možgane, kar se kaže v tem, da niso sposobni povezati vzrokov in posledic, da imajo težave z logiko in argumenti, nimajo bojazni, da bi se kaj spremenilo. Gre torej za celovit sistem nedotakljivosti tistih, ki so z revolucijo prišli na oblast in na oblasti ostajajo. Zato so Šarčeve besede tujcem pravzaprav še ena točka stand-up komedije, ki jo je kot Serpentinšek tako dobro obvladal.Ko pa bo premier resno začel vladati, odpravljati krivice in nesorazmerja, ko bo njegova vlada ščitila slovenstvo in delala v prid slovenskemu narodu, ko bodo preganjali notorične kriminalce, pa naj so to župani ali direktorji, ko bodo pri imenovanjih gledali na zasluge in sposobnosti in ne le na »naše«, ko bodo resnično krčili paradržavne agencije in urade, ko bodo decentralizirali državo, da bo tudi izven Ljubljane mogoče dobiti kakšno ugledno službo, potem bom njegove besede tujcu, ki si liže svoje rane (kar bi morali vsi jugonostalgiki z razumevanjem sprejeti), gledal v luči potrebe po zunanjem sovražniku za notranje potrebe, da bi lažje vladal.Če pa bom dobil otipljive dokaze, da je sposoben delati drugače, potem bom pa spremenil svoje mnenje.Je v komentarju na spletnem portalu Časnik.si razmišljal Andrej Marko Poznič.

politika

Komentar Časnik.si

Andrej Marko Poznič: Šarec ima ušesa, gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma
Šarec ima ušesa, gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma, nosi naslov komentarja Andreja Marka Pozniča na spletnem portalu Časnik.si, ki ga bomo prebirali danes. Šarec je v politiki srečko. Vse mu teče kot namazano, ko se zdi, da je končno prišel čas, da bo ljudstvo spregledalo ves blef, pa mu priskočijo na pomoč v tujini s svojo inačico »jugonostalgije«. Kajti kakor pri nas nekateri hrepenijo po Jugoslaviji in si slikajo idealizirano državo in sistem, ki ju ni bilo, tako si na Madžarskem že vsa leta od Trianona naprej ližejo rane ob izgubi 2/3 Madžarske. Pri tem seveda spregledajo, da so izgubili dežele, ki so samo pravno bile madžarske, narodnostno pa niso bile njihove.Italijani doživljajo podobno. Ves proces združevanja Italijanov v eno državo se je končal v napadalnih vojnah na Avstro-Ogrsko ali pa Rusijo na Krimu ali pa Libijo in Etiopijo, itd., ker so prešli iz združevanja v osvajanja stare rimske slave … Sentiment enih, drugih in tretjih pa je popolnoma enak. Gre za zasanjanost v preteklost, ki je po definiciji »boljša, krasna, čudovita«. Gre torej za beg pred sedanjostjo.Ko ti gre kot politiku doma vse narobe, ni nič boljšega, preprostejšega in učinkovitega kakor zunanji sovražnik, ki poenoti ljudstvo, ki ga pripravi do tega, da potrpi, ker je ljubezen do svojega najbolj naravna drža vsakega človeka. Na tem čustvu so svojo oblast ohranjali komunistični režimi! Moje pa ni samo moja lastnina, ampak tudi družina, tudi vas, mesto, tudi narod in država. Ker pa države načeloma nimamo radi, ker je to oblika vladanja, se naša čustva ogrejejo pri narodu, ki je bolj naravna tvorba. Celo komunisti, ki narod sicer zaničujejo, so v drugi svetovni vojni igrali na te strune. Sovjeti so celo prenehali preganjati Rusko pravoslavno Cerkev za časa najhujšega nemškega pritiska, pozabili so vse svoje ideološke parole ter govorili samo še o »Materi Rusiji«. In še danes govorijo o veliki domovinski vojni. Ko so zmagali, pa so nadaljevali po starem ideološkem ključu.Zato razumem Šarčevo domovinsko retoriko v tem ključu. Mož očita sosedom, kar sam doma v miru prenaša in podpira. Ne le, da ni še dvignil glasu zoper tiste, ki nam ponujajo postane rešitve starega režima, ampak jim prepušča prvo nadkoalicijsko mesto. Važno mu je le, da kadruje in »njegovi« ljudje prevzemajo funkcijo za funkcijo. Po drugi strani pa so njegova ušesa potlačena in dolga, torej gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma. Očitati sosedom, da ližejo svoje rane z nostalgijo, pri tem pa sami gojimo ista čustva in delamo iste grehe, ni higienično. Tega bi se moral Šarec zavedati. Še posebej zato, ker pri nas pomeni to lizanje ran pravzaprav ultrakonzervativnost in reakcionarnost tistih, ki jim ti dve besedi pomenita največji psovki, kakor tudi opravičilo za nespoštovanje, zaničevanje in pravo zatiranje drugače mislečih.Pri nas so največji konzervativci in reakcionarji Levica, SD, DeSUS, SMC, SAB in LMŠ. Vsi ti zagovarjajo preteklost totalitarizma, zagovarjajo nasilje gošarjev, zagovarjajo sistem, ki smo ga zavrgli ob prvi svobodni priliki. Vsi ti imajo Slovenijo za talko. Gre jim le za lastne koristi ali v obliki borčevske penzije ali pa v obliki prijateljske pogodbe oz. aneksa. Vsi ti bogatijo na račun raznih TEŠ-ev in podobnih večjih ali manjših državnih investicij. Vse pa okronajo s krivosodjem, ki jih ščiti pred preganjanjem in zaporom. Zakone sicer imamo, imamo celo ustavo, ki pa jo spoštujejo ali pa ne, kakor jim pač paše. Ker obvladajo tudi medije, državljani pa imajo skozi šolanje oprane možgane, kar se kaže v tem, da niso sposobni povezati vzrokov in posledic, da imajo težave z logiko in argumenti, nimajo bojazni, da bi se kaj spremenilo. Gre torej za celovit sistem nedotakljivosti tistih, ki so z revolucijo prišli na oblast in na oblasti ostajajo. Zato so Šarčeve besede tujcem pravzaprav še ena točka stand-up komedije, ki jo je kot Serpentinšek tako dobro obvladal.Ko pa bo premier resno začel vladati, odpravljati krivice in nesorazmerja, ko bo njegova vlada ščitila slovenstvo in delala v prid slovenskemu narodu, ko bodo preganjali notorične kriminalce, pa naj so to župani ali direktorji, ko bodo pri imenovanjih gledali na zasluge in sposobnosti in ne le na »naše«, ko bodo resnično krčili paradržavne agencije in urade, ko bodo decentralizirali državo, da bo tudi izven Ljubljane mogoče dobiti kakšno ugledno službo, potem bom njegove besede tujcu, ki si liže svoje rane (kar bi morali vsi jugonostalgiki z razumevanjem sprejeti), gledal v luči potrebe po zunanjem sovražniku za notranje potrebe, da bi lažje vladal.Če pa bom dobil otipljive dokaze, da je sposoben delati drugače, potem bom pa spremenil svoje mnenje.Je v komentarju na spletnem portalu Časnik.si razmišljal Andrej Marko Poznič.
VEČ ...|12. 6. 2019
Andrej Marko Poznič: Šarec ima ušesa, gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma
Šarec ima ušesa, gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma, nosi naslov komentarja Andreja Marka Pozniča na spletnem portalu Časnik.si, ki ga bomo prebirali danes. Šarec je v politiki srečko. Vse mu teče kot namazano, ko se zdi, da je končno prišel čas, da bo ljudstvo spregledalo ves blef, pa mu priskočijo na pomoč v tujini s svojo inačico »jugonostalgije«. Kajti kakor pri nas nekateri hrepenijo po Jugoslaviji in si slikajo idealizirano državo in sistem, ki ju ni bilo, tako si na Madžarskem že vsa leta od Trianona naprej ližejo rane ob izgubi 2/3 Madžarske. Pri tem seveda spregledajo, da so izgubili dežele, ki so samo pravno bile madžarske, narodnostno pa niso bile njihove.Italijani doživljajo podobno. Ves proces združevanja Italijanov v eno državo se je končal v napadalnih vojnah na Avstro-Ogrsko ali pa Rusijo na Krimu ali pa Libijo in Etiopijo, itd., ker so prešli iz združevanja v osvajanja stare rimske slave … Sentiment enih, drugih in tretjih pa je popolnoma enak. Gre za zasanjanost v preteklost, ki je po definiciji »boljša, krasna, čudovita«. Gre torej za beg pred sedanjostjo.Ko ti gre kot politiku doma vse narobe, ni nič boljšega, preprostejšega in učinkovitega kakor zunanji sovražnik, ki poenoti ljudstvo, ki ga pripravi do tega, da potrpi, ker je ljubezen do svojega najbolj naravna drža vsakega človeka. Na tem čustvu so svojo oblast ohranjali komunistični režimi! Moje pa ni samo moja lastnina, ampak tudi družina, tudi vas, mesto, tudi narod in država. Ker pa države načeloma nimamo radi, ker je to oblika vladanja, se naša čustva ogrejejo pri narodu, ki je bolj naravna tvorba. Celo komunisti, ki narod sicer zaničujejo, so v drugi svetovni vojni igrali na te strune. Sovjeti so celo prenehali preganjati Rusko pravoslavno Cerkev za časa najhujšega nemškega pritiska, pozabili so vse svoje ideološke parole ter govorili samo še o »Materi Rusiji«. In še danes govorijo o veliki domovinski vojni. Ko so zmagali, pa so nadaljevali po starem ideološkem ključu.Zato razumem Šarčevo domovinsko retoriko v tem ključu. Mož očita sosedom, kar sam doma v miru prenaša in podpira. Ne le, da ni še dvignil glasu zoper tiste, ki nam ponujajo postane rešitve starega režima, ampak jim prepušča prvo nadkoalicijsko mesto. Važno mu je le, da kadruje in »njegovi« ljudje prevzemajo funkcijo za funkcijo. Po drugi strani pa so njegova ušesa potlačena in dolga, torej gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma. Očitati sosedom, da ližejo svoje rane z nostalgijo, pri tem pa sami gojimo ista čustva in delamo iste grehe, ni higienično. Tega bi se moral Šarec zavedati. Še posebej zato, ker pri nas pomeni to lizanje ran pravzaprav ultrakonzervativnost in reakcionarnost tistih, ki jim ti dve besedi pomenita največji psovki, kakor tudi opravičilo za nespoštovanje, zaničevanje in pravo zatiranje drugače mislečih.Pri nas so največji konzervativci in reakcionarji Levica, SD, DeSUS, SMC, SAB in LMŠ. Vsi ti zagovarjajo preteklost totalitarizma, zagovarjajo nasilje gošarjev, zagovarjajo sistem, ki smo ga zavrgli ob prvi svobodni priliki. Vsi ti imajo Slovenijo za talko. Gre jim le za lastne koristi ali v obliki borčevske penzije ali pa v obliki prijateljske pogodbe oz. aneksa. Vsi ti bogatijo na račun raznih TEŠ-ev in podobnih večjih ali manjših državnih investicij. Vse pa okronajo s krivosodjem, ki jih ščiti pred preganjanjem in zaporom. Zakone sicer imamo, imamo celo ustavo, ki pa jo spoštujejo ali pa ne, kakor jim pač paše. Ker obvladajo tudi medije, državljani pa imajo skozi šolanje oprane možgane, kar se kaže v tem, da niso sposobni povezati vzrokov in posledic, da imajo težave z logiko in argumenti, nimajo bojazni, da bi se kaj spremenilo. Gre torej za celovit sistem nedotakljivosti tistih, ki so z revolucijo prišli na oblast in na oblasti ostajajo. Zato so Šarčeve besede tujcem pravzaprav še ena točka stand-up komedije, ki jo je kot Serpentinšek tako dobro obvladal.Ko pa bo premier resno začel vladati, odpravljati krivice in nesorazmerja, ko bo njegova vlada ščitila slovenstvo in delala v prid slovenskemu narodu, ko bodo preganjali notorične kriminalce, pa naj so to župani ali direktorji, ko bodo pri imenovanjih gledali na zasluge in sposobnosti in ne le na »naše«, ko bodo resnično krčili paradržavne agencije in urade, ko bodo decentralizirali državo, da bo tudi izven Ljubljane mogoče dobiti kakšno ugledno službo, potem bom njegove besede tujcu, ki si liže svoje rane (kar bi morali vsi jugonostalgiki z razumevanjem sprejeti), gledal v luči potrebe po zunanjem sovražniku za notranje potrebe, da bi lažje vladal.Če pa bom dobil otipljive dokaze, da je sposoben delati drugače, potem bom pa spremenil svoje mnenje.Je v komentarju na spletnem portalu Časnik.si razmišljal Andrej Marko Poznič.

Andrej Marko Poznič

politika

Moja zgodba

VEČ ...|2. 6. 2019
Zadnja bitka na Soči - 1917

Oddaja je posvečena zadnji bitki na Soški fronti. O tem govori knjiga Blaža Torkarja in Miha Kuharja z naslovom Zadnja bitka na Soči 1917. Gre za poglobljen prikaz pomena 12. soške ofenzive, ki je bila nedvomno kompleksna in zahtevna vojaška operacija tako z vidika načrtovanja in organizacije kot tudi načina izvedbe. V oddaji lahko slišite tudi natančno analizo vzrokov za nemško-avstro-ogrsko zmago in italijanski poraz, predstavili pa smo tudi izstopajoče osebnosti tega spopada.

Zadnja bitka na Soči - 1917

Oddaja je posvečena zadnji bitki na Soški fronti. O tem govori knjiga Blaža Torkarja in Miha Kuharja z naslovom Zadnja bitka na Soči 1917. Gre za poglobljen prikaz pomena 12. soške ofenzive, ki je bila nedvomno kompleksna in zahtevna vojaška operacija tako z vidika načrtovanja in organizacije kot tudi načina izvedbe. V oddaji lahko slišite tudi natančno analizo vzrokov za nemško-avstro-ogrsko zmago in italijanski poraz, predstavili pa smo tudi izstopajoče osebnosti tega spopada.

Blaž TorkarMiha KuharZadnja bitka na Soči12 soška ofenziva

Moja zgodba

Zadnja bitka na Soči - 1917
Oddaja je posvečena zadnji bitki na Soški fronti. O tem govori knjiga Blaža Torkarja in Miha Kuharja z naslovom Zadnja bitka na Soči 1917. Gre za poglobljen prikaz pomena 12. soške ofenzive, ki je bila nedvomno kompleksna in zahtevna vojaška operacija tako z vidika načrtovanja in organizacije kot tudi načina izvedbe. V oddaji lahko slišite tudi natančno analizo vzrokov za nemško-avstro-ogrsko zmago in italijanski poraz, predstavili pa smo tudi izstopajoče osebnosti tega spopada.
VEČ ...|2. 6. 2019
Zadnja bitka na Soči - 1917
Oddaja je posvečena zadnji bitki na Soški fronti. O tem govori knjiga Blaža Torkarja in Miha Kuharja z naslovom Zadnja bitka na Soči 1917. Gre za poglobljen prikaz pomena 12. soške ofenzive, ki je bila nedvomno kompleksna in zahtevna vojaška operacija tako z vidika načrtovanja in organizacije kot tudi načina izvedbe. V oddaji lahko slišite tudi natančno analizo vzrokov za nemško-avstro-ogrsko zmago in italijanski poraz, predstavili pa smo tudi izstopajoče osebnosti tega spopada.

Jože Bartolj

Blaž TorkarMiha KuharZadnja bitka na Soči12 soška ofenziva

Komentar Časnik.si

VEČ ...|29. 5. 2019
Mesec maj v zgodovini Slovencev – kdor ima preteklost, ima prihodnost!

Maj je mesec kot vsi drugi, res pa je, da so se v tem mesecu v slovenski novejši zgodovini zgodile nekatere stvari, ki so se kasneje izkazale kot usodne.Peticija za Združeno SlovenijoNa celjski železniški postaji so se predstavniki dunajske Slovenije, nekakšnega takratnega vrhovnega slovenskega predstavništva, maja 1848. leta srečali z južnoštajerskimi narodnjaki. Ti so potem najbolj množično med vsemi Slovenci podpisovali peticijo za Združeno Slovenijo. Z njo so takratnim nemškim sodržavljanom in vsej ostali javnosti monarhije sporočili nič drugega kot to, da želijo biti narod kot vsi drugi, ki bodo imeli pravico in možnost v zahtevani Sloveniji živeti po slovensko. Poudarjali so, da v celoti podpirajo revolucijo, da nikomur ne želijo nič slabega. Želijo zgolj in samo biti in ostati Slovenci.Slovenski narodni program, ki se je oblikoval v prvi polovici 19. stoletja in je bil prvič javno predstavljen spomladi 1848. leta, je postal trajna politična opredelitev Slovencev. Je politično najbolj povezovalna vsebina slovenskega bitja in žitja. Sprejeli in priznavali in so jo tako levi kot desni. Zgodovina več kot poldrugega stoletja nam je dokazala, da lahko narod razglaša in uresničuje svoje temeljne pravice le v demokraciji.Majsko taborsko gibanjeMaja 1869, to se pravi pred 150. leti, so bili v Sloveniji kar trije tabori: v Sevnici, na Kalcu na Notranjskem in v Vižmarjih, kjer se je zbralo okoli 30. 000 ljudi. V bistvu so avstrijski in posredno mednarodni javnosti sporočili, da še vedno vztrajajo na zamisli iz 1848. leta. Veličina taborov ni samo v potrjevanju ideje Združene Slovenije, ampak tudi v sporočilu, da nobena politična ureditev, mišljen je takratni parlamentarizem, ki je samo nekaterim dajal volilno pravico, ni nad splošno narodno voljo, nad ljudsko suverenostjo.Organizatorji slovenskih taborov so si posebno prizadevali, da so se jih udeleževale tudi ženske, mladi in starejši. Prihajali so vsi Slovenci od dekle in viničarja do slovenskega graščaka, kajti ko gre za temeljna eksistencialna vprašanja, imajo pravico vsi govoriti in izražati svojo voljo. Takrat ostajajo samo Slovenci in neslovenci. Nihče ne more in ne sme temeljnega nacionalnega interesa, to pa je življenje na podlagi lastne in najširše narodne kulture, privatizirati ali podrediti lastni ideologiji ali stranki.Majniška deklaracija 1917Z majniško deklaracijo leta 1917 so Slovenci takratnim neslovenskim sodržavljanom povedali, da so obupali nad možnostjo iskanja narodnega preživetja v dotakratni državni obliki. Izcimilo se je, tudi zaradi mednarodnih okoliščin in konca I. svetovne vojne, da je to postala karadjordjevska Jugoslavija. Zaradi Londonskega pakta in kasneje koroškega plebiscita, je bila, kljub temu, da se je po tisoč letih upravnopolitično združilo tudi Prekmurje, daleč od slovenskih sanj in narodnih pravic. Ne glede na vse, pa je takrat prvič v javnost tudi uradno vstopila Slovenija kot državna enota. Leta 1919 smo dobili slovensko univerzo, ki so jo zahtevali že 1848. leta in še vrsto inštitucij, ki so nam dale upanje dolgoročnega preživetja.Maj 1945 pomeni predvsem konec svetovnega pobijanjaPogledi na maj 1945 so zaradi njegovega krvavega nadaljevanja med Slovenci različni, ni pa mogoče zanikati velikega pomena konca svetovnega pobijanja, obdobja, v katerem so nam okupatorji namenjali narodno smrt. Med II. svetovno vojno se med Slovenci temeljni idejni nasprotniki niso zavzemali za slovensko samostojno državo, ampak za različno notranjepolitično ureditev in značaj povojne Jugoslavije. Vsak je v njej iskal svojo zamisel uresničevanja slovenske prihodnosti.Nova Jugoslavija v mnogem ni uresničila številnih pričakovanj njenih državljanov in Slovencev posebej. Nihče ne more zanikati gospodarskega in socialnega napredka. Toda tega realno lahko ocenjujemo samo v primerjavi z napredkom sosednjih Avstrijcev in Italijanov. Dejstvo je, da smo za njimi čedalje bolj stopnjevano zaostajali. Danes je vsakemu Slovencu bolj ali manj jasno, da je bil največji greh povojne Jugoslavije podcenjevanje tehnološkega razvoja in človeškega potenciala, zaradi katerih je blizu sto tisoč Slovencev odšlo na, kot smo takrat rekli, začasno delo v tujini. Danes nam jih povsod primanjkuje.Majniška deklaracija 1989 – odločitev za lastno državoZaradi gospodarskih in socialnih težav in izjemnega naraščanja vpliva nedemokratičnih pogledov in zahtev so morali Slovenci svojo dotedanjo zgodovino temeljito preanalizirati in pretehtati ter se odločiti za tisto, kar ja za vsak dozorel in samozavesten narod osnovno: lastna država. Že na mirovnih pogajanjih po I. svetovni vojni je bilo delu slovenskih udeležencev jasno, da narod brez lastne države nima dolgoročne perspektive. Res pa je, da jo lahko rešuje le v okviru globalnih mednarodnih sprememb. Po I. in II. svetovni vojni so bile zamujene oziroma Slovenci zaradi nepripravljenosti niso imeli realnih možnosti za uresničitev samostojnosti, ob evropskem zlomu komunizma ob koncu osemdesetih let, pa so se te ponudile. Naklonjene so ji bile tako domače kot mednarodne razmere. Slovenci kot dozorel narod jih niso zamudili.Majniška deklaracija, ki jo je sestavil del vodilnih slovenskih izobražencev tistega časa, je zahtevala suvereno državo slovenskega naroda, ki bo slonela na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, demokraciji, ki vključuje politični pluralizem in takšni družbeni ureditvi, ki bo zagotavljala duhovno in gmotno blaginjo v skladu z naravnimi danostmi in v skladu s človeškimi zmožnostmi državljanov Slovenije. Svojo množično podporo je dobila najprej s podpisi, nato z plebiscitno odločitvijo 23. decembra 1990 in uresničitvijo z razglasitvijo neodvisne, demokratične in samostojne Republike 26. junija 1991. leta. Proces, začet v pomladi narodov 1848 se je po stopetdesetih letih končal. Žal ni zajel vse Slovenije in vseh Slovencev.Samostojna slovenska država je v mnogih vsebinskih ciljih še daleč od svoje uresničitve. Očitno ta zahteva veliko več časa, kot so mnogi pričakovali. Njena najboljša popotnica je v tem, da ni nastala iz sovraštva proti komur koli, ampak samo na podlagi želje po demokraciji in pravice živeti v Sloveniji po slovensko.

Mesec maj v zgodovini Slovencev – kdor ima preteklost, ima prihodnost!

Maj je mesec kot vsi drugi, res pa je, da so se v tem mesecu v slovenski novejši zgodovini zgodile nekatere stvari, ki so se kasneje izkazale kot usodne.Peticija za Združeno SlovenijoNa celjski železniški postaji so se predstavniki dunajske Slovenije, nekakšnega takratnega vrhovnega slovenskega predstavništva, maja 1848. leta srečali z južnoštajerskimi narodnjaki. Ti so potem najbolj množično med vsemi Slovenci podpisovali peticijo za Združeno Slovenijo. Z njo so takratnim nemškim sodržavljanom in vsej ostali javnosti monarhije sporočili nič drugega kot to, da želijo biti narod kot vsi drugi, ki bodo imeli pravico in možnost v zahtevani Sloveniji živeti po slovensko. Poudarjali so, da v celoti podpirajo revolucijo, da nikomur ne želijo nič slabega. Želijo zgolj in samo biti in ostati Slovenci.Slovenski narodni program, ki se je oblikoval v prvi polovici 19. stoletja in je bil prvič javno predstavljen spomladi 1848. leta, je postal trajna politična opredelitev Slovencev. Je politično najbolj povezovalna vsebina slovenskega bitja in žitja. Sprejeli in priznavali in so jo tako levi kot desni. Zgodovina več kot poldrugega stoletja nam je dokazala, da lahko narod razglaša in uresničuje svoje temeljne pravice le v demokraciji.Majsko taborsko gibanjeMaja 1869, to se pravi pred 150. leti, so bili v Sloveniji kar trije tabori: v Sevnici, na Kalcu na Notranjskem in v Vižmarjih, kjer se je zbralo okoli 30. 000 ljudi. V bistvu so avstrijski in posredno mednarodni javnosti sporočili, da še vedno vztrajajo na zamisli iz 1848. leta. Veličina taborov ni samo v potrjevanju ideje Združene Slovenije, ampak tudi v sporočilu, da nobena politična ureditev, mišljen je takratni parlamentarizem, ki je samo nekaterim dajal volilno pravico, ni nad splošno narodno voljo, nad ljudsko suverenostjo.Organizatorji slovenskih taborov so si posebno prizadevali, da so se jih udeleževale tudi ženske, mladi in starejši. Prihajali so vsi Slovenci od dekle in viničarja do slovenskega graščaka, kajti ko gre za temeljna eksistencialna vprašanja, imajo pravico vsi govoriti in izražati svojo voljo. Takrat ostajajo samo Slovenci in neslovenci. Nihče ne more in ne sme temeljnega nacionalnega interesa, to pa je življenje na podlagi lastne in najširše narodne kulture, privatizirati ali podrediti lastni ideologiji ali stranki.Majniška deklaracija 1917Z majniško deklaracijo leta 1917 so Slovenci takratnim neslovenskim sodržavljanom povedali, da so obupali nad možnostjo iskanja narodnega preživetja v dotakratni državni obliki. Izcimilo se je, tudi zaradi mednarodnih okoliščin in konca I. svetovne vojne, da je to postala karadjordjevska Jugoslavija. Zaradi Londonskega pakta in kasneje koroškega plebiscita, je bila, kljub temu, da se je po tisoč letih upravnopolitično združilo tudi Prekmurje, daleč od slovenskih sanj in narodnih pravic. Ne glede na vse, pa je takrat prvič v javnost tudi uradno vstopila Slovenija kot državna enota. Leta 1919 smo dobili slovensko univerzo, ki so jo zahtevali že 1848. leta in še vrsto inštitucij, ki so nam dale upanje dolgoročnega preživetja.Maj 1945 pomeni predvsem konec svetovnega pobijanjaPogledi na maj 1945 so zaradi njegovega krvavega nadaljevanja med Slovenci različni, ni pa mogoče zanikati velikega pomena konca svetovnega pobijanja, obdobja, v katerem so nam okupatorji namenjali narodno smrt. Med II. svetovno vojno se med Slovenci temeljni idejni nasprotniki niso zavzemali za slovensko samostojno državo, ampak za različno notranjepolitično ureditev in značaj povojne Jugoslavije. Vsak je v njej iskal svojo zamisel uresničevanja slovenske prihodnosti.Nova Jugoslavija v mnogem ni uresničila številnih pričakovanj njenih državljanov in Slovencev posebej. Nihče ne more zanikati gospodarskega in socialnega napredka. Toda tega realno lahko ocenjujemo samo v primerjavi z napredkom sosednjih Avstrijcev in Italijanov. Dejstvo je, da smo za njimi čedalje bolj stopnjevano zaostajali. Danes je vsakemu Slovencu bolj ali manj jasno, da je bil največji greh povojne Jugoslavije podcenjevanje tehnološkega razvoja in človeškega potenciala, zaradi katerih je blizu sto tisoč Slovencev odšlo na, kot smo takrat rekli, začasno delo v tujini. Danes nam jih povsod primanjkuje.Majniška deklaracija 1989 – odločitev za lastno državoZaradi gospodarskih in socialnih težav in izjemnega naraščanja vpliva nedemokratičnih pogledov in zahtev so morali Slovenci svojo dotedanjo zgodovino temeljito preanalizirati in pretehtati ter se odločiti za tisto, kar ja za vsak dozorel in samozavesten narod osnovno: lastna država. Že na mirovnih pogajanjih po I. svetovni vojni je bilo delu slovenskih udeležencev jasno, da narod brez lastne države nima dolgoročne perspektive. Res pa je, da jo lahko rešuje le v okviru globalnih mednarodnih sprememb. Po I. in II. svetovni vojni so bile zamujene oziroma Slovenci zaradi nepripravljenosti niso imeli realnih možnosti za uresničitev samostojnosti, ob evropskem zlomu komunizma ob koncu osemdesetih let, pa so se te ponudile. Naklonjene so ji bile tako domače kot mednarodne razmere. Slovenci kot dozorel narod jih niso zamudili.Majniška deklaracija, ki jo je sestavil del vodilnih slovenskih izobražencev tistega časa, je zahtevala suvereno državo slovenskega naroda, ki bo slonela na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, demokraciji, ki vključuje politični pluralizem in takšni družbeni ureditvi, ki bo zagotavljala duhovno in gmotno blaginjo v skladu z naravnimi danostmi in v skladu s človeškimi zmožnostmi državljanov Slovenije. Svojo množično podporo je dobila najprej s podpisi, nato z plebiscitno odločitvijo 23. decembra 1990 in uresničitvijo z razglasitvijo neodvisne, demokratične in samostojne Republike 26. junija 1991. leta. Proces, začet v pomladi narodov 1848 se je po stopetdesetih letih končal. Žal ni zajel vse Slovenije in vseh Slovencev.Samostojna slovenska država je v mnogih vsebinskih ciljih še daleč od svoje uresničitve. Očitno ta zahteva veliko več časa, kot so mnogi pričakovali. Njena najboljša popotnica je v tem, da ni nastala iz sovraštva proti komur koli, ampak samo na podlagi želje po demokraciji in pravice živeti v Sloveniji po slovensko.

časnikkomentarslovenijadomoljubjevolitve

Komentar Časnik.si

Mesec maj v zgodovini Slovencev – kdor ima preteklost, ima prihodnost!
Maj je mesec kot vsi drugi, res pa je, da so se v tem mesecu v slovenski novejši zgodovini zgodile nekatere stvari, ki so se kasneje izkazale kot usodne.Peticija za Združeno SlovenijoNa celjski železniški postaji so se predstavniki dunajske Slovenije, nekakšnega takratnega vrhovnega slovenskega predstavništva, maja 1848. leta srečali z južnoštajerskimi narodnjaki. Ti so potem najbolj množično med vsemi Slovenci podpisovali peticijo za Združeno Slovenijo. Z njo so takratnim nemškim sodržavljanom in vsej ostali javnosti monarhije sporočili nič drugega kot to, da želijo biti narod kot vsi drugi, ki bodo imeli pravico in možnost v zahtevani Sloveniji živeti po slovensko. Poudarjali so, da v celoti podpirajo revolucijo, da nikomur ne želijo nič slabega. Želijo zgolj in samo biti in ostati Slovenci.Slovenski narodni program, ki se je oblikoval v prvi polovici 19. stoletja in je bil prvič javno predstavljen spomladi 1848. leta, je postal trajna politična opredelitev Slovencev. Je politično najbolj povezovalna vsebina slovenskega bitja in žitja. Sprejeli in priznavali in so jo tako levi kot desni. Zgodovina več kot poldrugega stoletja nam je dokazala, da lahko narod razglaša in uresničuje svoje temeljne pravice le v demokraciji.Majsko taborsko gibanjeMaja 1869, to se pravi pred 150. leti, so bili v Sloveniji kar trije tabori: v Sevnici, na Kalcu na Notranjskem in v Vižmarjih, kjer se je zbralo okoli 30. 000 ljudi. V bistvu so avstrijski in posredno mednarodni javnosti sporočili, da še vedno vztrajajo na zamisli iz 1848. leta. Veličina taborov ni samo v potrjevanju ideje Združene Slovenije, ampak tudi v sporočilu, da nobena politična ureditev, mišljen je takratni parlamentarizem, ki je samo nekaterim dajal volilno pravico, ni nad splošno narodno voljo, nad ljudsko suverenostjo.Organizatorji slovenskih taborov so si posebno prizadevali, da so se jih udeleževale tudi ženske, mladi in starejši. Prihajali so vsi Slovenci od dekle in viničarja do slovenskega graščaka, kajti ko gre za temeljna eksistencialna vprašanja, imajo pravico vsi govoriti in izražati svojo voljo. Takrat ostajajo samo Slovenci in neslovenci. Nihče ne more in ne sme temeljnega nacionalnega interesa, to pa je življenje na podlagi lastne in najširše narodne kulture, privatizirati ali podrediti lastni ideologiji ali stranki.Majniška deklaracija 1917Z majniško deklaracijo leta 1917 so Slovenci takratnim neslovenskim sodržavljanom povedali, da so obupali nad možnostjo iskanja narodnega preživetja v dotakratni državni obliki. Izcimilo se je, tudi zaradi mednarodnih okoliščin in konca I. svetovne vojne, da je to postala karadjordjevska Jugoslavija. Zaradi Londonskega pakta in kasneje koroškega plebiscita, je bila, kljub temu, da se je po tisoč letih upravnopolitično združilo tudi Prekmurje, daleč od slovenskih sanj in narodnih pravic. Ne glede na vse, pa je takrat prvič v javnost tudi uradno vstopila Slovenija kot državna enota. Leta 1919 smo dobili slovensko univerzo, ki so jo zahtevali že 1848. leta in še vrsto inštitucij, ki so nam dale upanje dolgoročnega preživetja.Maj 1945 pomeni predvsem konec svetovnega pobijanjaPogledi na maj 1945 so zaradi njegovega krvavega nadaljevanja med Slovenci različni, ni pa mogoče zanikati velikega pomena konca svetovnega pobijanja, obdobja, v katerem so nam okupatorji namenjali narodno smrt. Med II. svetovno vojno se med Slovenci temeljni idejni nasprotniki niso zavzemali za slovensko samostojno državo, ampak za različno notranjepolitično ureditev in značaj povojne Jugoslavije. Vsak je v njej iskal svojo zamisel uresničevanja slovenske prihodnosti.Nova Jugoslavija v mnogem ni uresničila številnih pričakovanj njenih državljanov in Slovencev posebej. Nihče ne more zanikati gospodarskega in socialnega napredka. Toda tega realno lahko ocenjujemo samo v primerjavi z napredkom sosednjih Avstrijcev in Italijanov. Dejstvo je, da smo za njimi čedalje bolj stopnjevano zaostajali. Danes je vsakemu Slovencu bolj ali manj jasno, da je bil največji greh povojne Jugoslavije podcenjevanje tehnološkega razvoja in človeškega potenciala, zaradi katerih je blizu sto tisoč Slovencev odšlo na, kot smo takrat rekli, začasno delo v tujini. Danes nam jih povsod primanjkuje.Majniška deklaracija 1989 – odločitev za lastno državoZaradi gospodarskih in socialnih težav in izjemnega naraščanja vpliva nedemokratičnih pogledov in zahtev so morali Slovenci svojo dotedanjo zgodovino temeljito preanalizirati in pretehtati ter se odločiti za tisto, kar ja za vsak dozorel in samozavesten narod osnovno: lastna država. Že na mirovnih pogajanjih po I. svetovni vojni je bilo delu slovenskih udeležencev jasno, da narod brez lastne države nima dolgoročne perspektive. Res pa je, da jo lahko rešuje le v okviru globalnih mednarodnih sprememb. Po I. in II. svetovni vojni so bile zamujene oziroma Slovenci zaradi nepripravljenosti niso imeli realnih možnosti za uresničitev samostojnosti, ob evropskem zlomu komunizma ob koncu osemdesetih let, pa so se te ponudile. Naklonjene so ji bile tako domače kot mednarodne razmere. Slovenci kot dozorel narod jih niso zamudili.Majniška deklaracija, ki jo je sestavil del vodilnih slovenskih izobražencev tistega časa, je zahtevala suvereno državo slovenskega naroda, ki bo slonela na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, demokraciji, ki vključuje politični pluralizem in takšni družbeni ureditvi, ki bo zagotavljala duhovno in gmotno blaginjo v skladu z naravnimi danostmi in v skladu s človeškimi zmožnostmi državljanov Slovenije. Svojo množično podporo je dobila najprej s podpisi, nato z plebiscitno odločitvijo 23. decembra 1990 in uresničitvijo z razglasitvijo neodvisne, demokratične in samostojne Republike 26. junija 1991. leta. Proces, začet v pomladi narodov 1848 se je po stopetdesetih letih končal. Žal ni zajel vse Slovenije in vseh Slovencev.Samostojna slovenska država je v mnogih vsebinskih ciljih še daleč od svoje uresničitve. Očitno ta zahteva veliko več časa, kot so mnogi pričakovali. Njena najboljša popotnica je v tem, da ni nastala iz sovraštva proti komur koli, ampak samo na podlagi želje po demokraciji in pravice živeti v Sloveniji po slovensko.
VEČ ...|29. 5. 2019
Mesec maj v zgodovini Slovencev – kdor ima preteklost, ima prihodnost!
Maj je mesec kot vsi drugi, res pa je, da so se v tem mesecu v slovenski novejši zgodovini zgodile nekatere stvari, ki so se kasneje izkazale kot usodne.Peticija za Združeno SlovenijoNa celjski železniški postaji so se predstavniki dunajske Slovenije, nekakšnega takratnega vrhovnega slovenskega predstavništva, maja 1848. leta srečali z južnoštajerskimi narodnjaki. Ti so potem najbolj množično med vsemi Slovenci podpisovali peticijo za Združeno Slovenijo. Z njo so takratnim nemškim sodržavljanom in vsej ostali javnosti monarhije sporočili nič drugega kot to, da želijo biti narod kot vsi drugi, ki bodo imeli pravico in možnost v zahtevani Sloveniji živeti po slovensko. Poudarjali so, da v celoti podpirajo revolucijo, da nikomur ne želijo nič slabega. Želijo zgolj in samo biti in ostati Slovenci.Slovenski narodni program, ki se je oblikoval v prvi polovici 19. stoletja in je bil prvič javno predstavljen spomladi 1848. leta, je postal trajna politična opredelitev Slovencev. Je politično najbolj povezovalna vsebina slovenskega bitja in žitja. Sprejeli in priznavali in so jo tako levi kot desni. Zgodovina več kot poldrugega stoletja nam je dokazala, da lahko narod razglaša in uresničuje svoje temeljne pravice le v demokraciji.Majsko taborsko gibanjeMaja 1869, to se pravi pred 150. leti, so bili v Sloveniji kar trije tabori: v Sevnici, na Kalcu na Notranjskem in v Vižmarjih, kjer se je zbralo okoli 30. 000 ljudi. V bistvu so avstrijski in posredno mednarodni javnosti sporočili, da še vedno vztrajajo na zamisli iz 1848. leta. Veličina taborov ni samo v potrjevanju ideje Združene Slovenije, ampak tudi v sporočilu, da nobena politična ureditev, mišljen je takratni parlamentarizem, ki je samo nekaterim dajal volilno pravico, ni nad splošno narodno voljo, nad ljudsko suverenostjo.Organizatorji slovenskih taborov so si posebno prizadevali, da so se jih udeleževale tudi ženske, mladi in starejši. Prihajali so vsi Slovenci od dekle in viničarja do slovenskega graščaka, kajti ko gre za temeljna eksistencialna vprašanja, imajo pravico vsi govoriti in izražati svojo voljo. Takrat ostajajo samo Slovenci in neslovenci. Nihče ne more in ne sme temeljnega nacionalnega interesa, to pa je življenje na podlagi lastne in najširše narodne kulture, privatizirati ali podrediti lastni ideologiji ali stranki.Majniška deklaracija 1917Z majniško deklaracijo leta 1917 so Slovenci takratnim neslovenskim sodržavljanom povedali, da so obupali nad možnostjo iskanja narodnega preživetja v dotakratni državni obliki. Izcimilo se je, tudi zaradi mednarodnih okoliščin in konca I. svetovne vojne, da je to postala karadjordjevska Jugoslavija. Zaradi Londonskega pakta in kasneje koroškega plebiscita, je bila, kljub temu, da se je po tisoč letih upravnopolitično združilo tudi Prekmurje, daleč od slovenskih sanj in narodnih pravic. Ne glede na vse, pa je takrat prvič v javnost tudi uradno vstopila Slovenija kot državna enota. Leta 1919 smo dobili slovensko univerzo, ki so jo zahtevali že 1848. leta in še vrsto inštitucij, ki so nam dale upanje dolgoročnega preživetja.Maj 1945 pomeni predvsem konec svetovnega pobijanjaPogledi na maj 1945 so zaradi njegovega krvavega nadaljevanja med Slovenci različni, ni pa mogoče zanikati velikega pomena konca svetovnega pobijanja, obdobja, v katerem so nam okupatorji namenjali narodno smrt. Med II. svetovno vojno se med Slovenci temeljni idejni nasprotniki niso zavzemali za slovensko samostojno državo, ampak za različno notranjepolitično ureditev in značaj povojne Jugoslavije. Vsak je v njej iskal svojo zamisel uresničevanja slovenske prihodnosti.Nova Jugoslavija v mnogem ni uresničila številnih pričakovanj njenih državljanov in Slovencev posebej. Nihče ne more zanikati gospodarskega in socialnega napredka. Toda tega realno lahko ocenjujemo samo v primerjavi z napredkom sosednjih Avstrijcev in Italijanov. Dejstvo je, da smo za njimi čedalje bolj stopnjevano zaostajali. Danes je vsakemu Slovencu bolj ali manj jasno, da je bil največji greh povojne Jugoslavije podcenjevanje tehnološkega razvoja in človeškega potenciala, zaradi katerih je blizu sto tisoč Slovencev odšlo na, kot smo takrat rekli, začasno delo v tujini. Danes nam jih povsod primanjkuje.Majniška deklaracija 1989 – odločitev za lastno državoZaradi gospodarskih in socialnih težav in izjemnega naraščanja vpliva nedemokratičnih pogledov in zahtev so morali Slovenci svojo dotedanjo zgodovino temeljito preanalizirati in pretehtati ter se odločiti za tisto, kar ja za vsak dozorel in samozavesten narod osnovno: lastna država. Že na mirovnih pogajanjih po I. svetovni vojni je bilo delu slovenskih udeležencev jasno, da narod brez lastne države nima dolgoročne perspektive. Res pa je, da jo lahko rešuje le v okviru globalnih mednarodnih sprememb. Po I. in II. svetovni vojni so bile zamujene oziroma Slovenci zaradi nepripravljenosti niso imeli realnih možnosti za uresničitev samostojnosti, ob evropskem zlomu komunizma ob koncu osemdesetih let, pa so se te ponudile. Naklonjene so ji bile tako domače kot mednarodne razmere. Slovenci kot dozorel narod jih niso zamudili.Majniška deklaracija, ki jo je sestavil del vodilnih slovenskih izobražencev tistega časa, je zahtevala suvereno državo slovenskega naroda, ki bo slonela na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, demokraciji, ki vključuje politični pluralizem in takšni družbeni ureditvi, ki bo zagotavljala duhovno in gmotno blaginjo v skladu z naravnimi danostmi in v skladu s človeškimi zmožnostmi državljanov Slovenije. Svojo množično podporo je dobila najprej s podpisi, nato z plebiscitno odločitvijo 23. decembra 1990 in uresničitvijo z razglasitvijo neodvisne, demokratične in samostojne Republike 26. junija 1991. leta. Proces, začet v pomladi narodov 1848 se je po stopetdesetih letih končal. Žal ni zajel vse Slovenije in vseh Slovencev.Samostojna slovenska država je v mnogih vsebinskih ciljih še daleč od svoje uresničitve. Očitno ta zahteva veliko več časa, kot so mnogi pričakovali. Njena najboljša popotnica je v tem, da ni nastala iz sovraštva proti komur koli, ampak samo na podlagi želje po demokraciji in pravice živeti v Sloveniji po slovensko.

dr. Stane Granda

časnikkomentarslovenijadomoljubjevolitve

Kulturni utrinki

VEČ ...|9. 5. 2019
15. novomeški likovni dnevi - Druga godba - Glasba z vrtov sv. Frančiška - Fra Angelicovo Oznanjenje

V Novem mestu že od nedelje poteka šestdnevna likovna kolonija 15. Novomeški likovni dnevi.Mednarodni festival Druga godba bo letos gostoval v Mariboru.Na Kostanjevici v Novi Gorici bo v torek drugi koncert letošnje sezone cikla Glasba z vrtov sv. Frančiška.V madridskem muzeju Prado so restavrirali oltarno sliko Oznanjenje italijanskega renesančnega umetnika Fra Angelica.

15. novomeški likovni dnevi - Druga godba - Glasba z vrtov sv. Frančiška - Fra Angelicovo Oznanjenje

V Novem mestu že od nedelje poteka šestdnevna likovna kolonija 15. Novomeški likovni dnevi.Mednarodni festival Druga godba bo letos gostoval v Mariboru.Na Kostanjevici v Novi Gorici bo v torek drugi koncert letošnje sezone cikla Glasba z vrtov sv. Frančiška.V madridskem muzeju Prado so restavrirali oltarno sliko Oznanjenje italijanskega renesančnega umetnika Fra Angelica.

Janko OračVladimir Rikavina

Kulturni utrinki

15. novomeški likovni dnevi - Druga godba - Glasba z vrtov sv. Frančiška - Fra Angelicovo Oznanjenje
V Novem mestu že od nedelje poteka šestdnevna likovna kolonija 15. Novomeški likovni dnevi.Mednarodni festival Druga godba bo letos gostoval v Mariboru.Na Kostanjevici v Novi Gorici bo v torek drugi koncert letošnje sezone cikla Glasba z vrtov sv. Frančiška.V madridskem muzeju Prado so restavrirali oltarno sliko Oznanjenje italijanskega renesančnega umetnika Fra Angelica.
VEČ ...|9. 5. 2019
15. novomeški likovni dnevi - Druga godba - Glasba z vrtov sv. Frančiška - Fra Angelicovo Oznanjenje
V Novem mestu že od nedelje poteka šestdnevna likovna kolonija 15. Novomeški likovni dnevi.Mednarodni festival Druga godba bo letos gostoval v Mariboru.Na Kostanjevici v Novi Gorici bo v torek drugi koncert letošnje sezone cikla Glasba z vrtov sv. Frančiška.V madridskem muzeju Prado so restavrirali oltarno sliko Oznanjenje italijanskega renesančnega umetnika Fra Angelica.

Jože Bartolj

Janko OračVladimir Rikavina

Moja zgodba

VEČ ...|14. 4. 2019
Bogomir Bizjak - pričevanje

Poslušate lahko pričevanje Bogomirja Bizjaka iz Skrilj v Vipavski dolini, ki je bil leta 1942 mobiliziran v italijnsko vojsko. Poslan je bil v Grčijo na otok Samos, kjer je tudi dočakal kapitualcijo Italije. Zatem so ga, do leta 1944, v ujetništvu zadrževali Nemci, Takrat je uspel pobegniti in se je še z nekaterimi soujetniki pridružiti partizanom. Oddajo je pripravila kustosinja Muzeja novejše zgodovine Irena Uršič.

Bogomir Bizjak - pričevanje

Poslušate lahko pričevanje Bogomirja Bizjaka iz Skrilj v Vipavski dolini, ki je bil leta 1942 mobiliziran v italijnsko vojsko. Poslan je bil v Grčijo na otok Samos, kjer je tudi dočakal kapitualcijo Italije. Zatem so ga, do leta 1944, v ujetništvu zadrževali Nemci, Takrat je uspel pobegniti in se je še z nekaterimi soujetniki pridružiti partizanom. Oddajo je pripravila kustosinja Muzeja novejše zgodovine Irena Uršič.

Bogomir Bizjakmobiliziranec v italijansko vojsko

Moja zgodba

Bogomir Bizjak - pričevanje
Poslušate lahko pričevanje Bogomirja Bizjaka iz Skrilj v Vipavski dolini, ki je bil leta 1942 mobiliziran v italijnsko vojsko. Poslan je bil v Grčijo na otok Samos, kjer je tudi dočakal kapitualcijo Italije. Zatem so ga, do leta 1944, v ujetništvu zadrževali Nemci, Takrat je uspel pobegniti in se je še z nekaterimi soujetniki pridružiti partizanom. Oddajo je pripravila kustosinja Muzeja novejše zgodovine Irena Uršič.
VEČ ...|14. 4. 2019
Bogomir Bizjak - pričevanje
Poslušate lahko pričevanje Bogomirja Bizjaka iz Skrilj v Vipavski dolini, ki je bil leta 1942 mobiliziran v italijnsko vojsko. Poslan je bil v Grčijo na otok Samos, kjer je tudi dočakal kapitualcijo Italije. Zatem so ga, do leta 1944, v ujetništvu zadrževali Nemci, Takrat je uspel pobegniti in se je še z nekaterimi soujetniki pridružiti partizanom. Oddajo je pripravila kustosinja Muzeja novejše zgodovine Irena Uršič.

Jože Bartolj

Bogomir Bizjakmobiliziranec v italijansko vojsko

Informativni prispevki

VEČ ...|8. 4. 2019
Profesor Miro Haček o porastu ekstremnih strank pred Evropskimi volitvami

Italijanski notranji minister in predsednik stranke Liga Matteo Salvini je v Milanu predstavil zavezništvo več evropskih desnih populističnih strank za volitve v Evropski parlament. Poimenovali so ga Evropsko zavezništvo ljudstev in narodov, njegov cilj pa je postati najmočnejša politična skupina v Evropskem parlamentu. O ekstremih, ki se pojavljajo pred volitvami se je Alen Salihović pogovarjal z Mirotom Hačkom s Fakultete za družbene vede.

Profesor Miro Haček o porastu ekstremnih strank pred Evropskimi volitvami

Italijanski notranji minister in predsednik stranke Liga Matteo Salvini je v Milanu predstavil zavezništvo več evropskih desnih populističnih strank za volitve v Evropski parlament. Poimenovali so ga Evropsko zavezništvo ljudstev in narodov, njegov cilj pa je postati najmočnejša politična skupina v Evropskem parlamentu. O ekstremih, ki se pojavljajo pred volitvami se je Alen Salihović pogovarjal z Mirotom Hačkom s Fakultete za družbene vede.

infoeuvolitvepolitika

Informativni prispevki

Profesor Miro Haček o porastu ekstremnih strank pred Evropskimi volitvami
Italijanski notranji minister in predsednik stranke Liga Matteo Salvini je v Milanu predstavil zavezništvo več evropskih desnih populističnih strank za volitve v Evropski parlament. Poimenovali so ga Evropsko zavezništvo ljudstev in narodov, njegov cilj pa je postati najmočnejša politična skupina v Evropskem parlamentu. O ekstremih, ki se pojavljajo pred volitvami se je Alen Salihović pogovarjal z Mirotom Hačkom s Fakultete za družbene vede.
VEČ ...|8. 4. 2019
Profesor Miro Haček o porastu ekstremnih strank pred Evropskimi volitvami
Italijanski notranji minister in predsednik stranke Liga Matteo Salvini je v Milanu predstavil zavezništvo več evropskih desnih populističnih strank za volitve v Evropski parlament. Poimenovali so ga Evropsko zavezništvo ljudstev in narodov, njegov cilj pa je postati najmočnejša politična skupina v Evropskem parlamentu. O ekstremih, ki se pojavljajo pred volitvami se je Alen Salihović pogovarjal z Mirotom Hačkom s Fakultete za družbene vede.

Alen Salihović

infoeuvolitvepolitika

Komentar Časnik.si

VEČ ...|13. 3. 2019
Franci Feltrin: Tito na Sabotinu nas vrača v totalitarni čas

Ogromni napis TITO na Sabotinu še vedno zbuja spomin na povojne dogodke, ko je jugoslovanski komunistični režim pod vodstvom Tita pobil na tisoče italijanskih državljanov. To je ovira za dobre medsosedske odnose med Italijo in Slovenijo. Žal italijanski državljani ne vedo dovolj o fašističnem nasilju, ki so ga bili deležni Slovenci. Sovraštvo rodi sovraštvo. Zgradimo raje ogromno katedralo, ki naj postane dom vseh vojnih in povojnih žrtev - v opomin današnjim in prihodnjim rodovom, ter v spodbudo za dobre sosedske odnose.

Franci Feltrin: Tito na Sabotinu nas vrača v totalitarni čas

Ogromni napis TITO na Sabotinu še vedno zbuja spomin na povojne dogodke, ko je jugoslovanski komunistični režim pod vodstvom Tita pobil na tisoče italijanskih državljanov. To je ovira za dobre medsosedske odnose med Italijo in Slovenijo. Žal italijanski državljani ne vedo dovolj o fašističnem nasilju, ki so ga bili deležni Slovenci. Sovraštvo rodi sovraštvo. Zgradimo raje ogromno katedralo, ki naj postane dom vseh vojnih in povojnih žrtev - v opomin današnjim in prihodnjim rodovom, ter v spodbudo za dobre sosedske odnose.

Italijavojna

Komentar Časnik.si

Franci Feltrin: Tito na Sabotinu nas vrača v totalitarni čas
Ogromni napis TITO na Sabotinu še vedno zbuja spomin na povojne dogodke, ko je jugoslovanski komunistični režim pod vodstvom Tita pobil na tisoče italijanskih državljanov. To je ovira za dobre medsosedske odnose med Italijo in Slovenijo. Žal italijanski državljani ne vedo dovolj o fašističnem nasilju, ki so ga bili deležni Slovenci. Sovraštvo rodi sovraštvo. Zgradimo raje ogromno katedralo, ki naj postane dom vseh vojnih in povojnih žrtev - v opomin današnjim in prihodnjim rodovom, ter v spodbudo za dobre sosedske odnose.
VEČ ...|13. 3. 2019
Franci Feltrin: Tito na Sabotinu nas vrača v totalitarni čas
Ogromni napis TITO na Sabotinu še vedno zbuja spomin na povojne dogodke, ko je jugoslovanski komunistični režim pod vodstvom Tita pobil na tisoče italijanskih državljanov. To je ovira za dobre medsosedske odnose med Italijo in Slovenijo. Žal italijanski državljani ne vedo dovolj o fašističnem nasilju, ki so ga bili deležni Slovenci. Sovraštvo rodi sovraštvo. Zgradimo raje ogromno katedralo, ki naj postane dom vseh vojnih in povojnih žrtev - v opomin današnjim in prihodnjim rodovom, ter v spodbudo za dobre sosedske odnose.

Franci Feltrin

Italijavojna

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|28. 2. 2019
193. oddaja

Zadnjo februarsko oddajo s popevkami in zimzelenimi melodijami smo predvajali: Moje orglice – Janko Ropret, Wenn unser Vater glücklich ist – Lolita, Sailor - Petula Clark, Španski harlem - Irena Kohont; Poupee de cire, poupee de son – France Gall, Bodulska balada - Vice Vukov, Prodajalka cvetja - Beti Jurkovič, Knock Three Times - Tony Orlando s skupino Dawn, Čibu-Čiba - Ljupka Dimitrovska; Kiss me, honey honey, kiss me – Shirley Bassey, O sole mio - Enrico Caruso, A little bit of soap – Showaddaywaddy, Blueberry hill - Fats Domino, pustni mix: Račke v italijanščini, francoščini in slovenščini (Romina Power, Ketamine in 12. nadstropje).

193. oddaja

Zadnjo februarsko oddajo s popevkami in zimzelenimi melodijami smo predvajali: Moje orglice – Janko Ropret, Wenn unser Vater glücklich ist – Lolita, Sailor - Petula Clark, Španski harlem - Irena Kohont; Poupee de cire, poupee de son – France Gall, Bodulska balada - Vice Vukov, Prodajalka cvetja - Beti Jurkovič, Knock Three Times - Tony Orlando s skupino Dawn, Čibu-Čiba - Ljupka Dimitrovska; Kiss me, honey honey, kiss me – Shirley Bassey, O sole mio - Enrico Caruso, A little bit of soap – Showaddaywaddy, Blueberry hill - Fats Domino, pustni mix: Račke v italijanščini, francoščini in slovenščini (Romina Power, Ketamine in 12. nadstropje).

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

193. oddaja
Zadnjo februarsko oddajo s popevkami in zimzelenimi melodijami smo predvajali: Moje orglice – Janko Ropret, Wenn unser Vater glücklich ist – Lolita, Sailor - Petula Clark, Španski harlem - Irena Kohont; Poupee de cire, poupee de son – France Gall, Bodulska balada - Vice Vukov, Prodajalka cvetja - Beti Jurkovič, Knock Three Times - Tony Orlando s skupino Dawn, Čibu-Čiba - Ljupka Dimitrovska; Kiss me, honey honey, kiss me – Shirley Bassey, O sole mio - Enrico Caruso, A little bit of soap – Showaddaywaddy, Blueberry hill - Fats Domino, pustni mix: Račke v italijanščini, francoščini in slovenščini (Romina Power, Ketamine in 12. nadstropje).
VEČ ...|28. 2. 2019
193. oddaja
Zadnjo februarsko oddajo s popevkami in zimzelenimi melodijami smo predvajali: Moje orglice – Janko Ropret, Wenn unser Vater glücklich ist – Lolita, Sailor - Petula Clark, Španski harlem - Irena Kohont; Poupee de cire, poupee de son – France Gall, Bodulska balada - Vice Vukov, Prodajalka cvetja - Beti Jurkovič, Knock Three Times - Tony Orlando s skupino Dawn, Čibu-Čiba - Ljupka Dimitrovska; Kiss me, honey honey, kiss me – Shirley Bassey, O sole mio - Enrico Caruso, A little bit of soap – Showaddaywaddy, Blueberry hill - Fats Domino, pustni mix: Račke v italijanščini, francoščini in slovenščini (Romina Power, Ketamine in 12. nadstropje).

Matjaž Merljak

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|21. 2. 2019
192. oddaja

Večer popevk in zimzelenih melodij je prinese: Na vrhu nebotičnika – Bele vrane (21. februarja 1933 so v Ljubljani odprli nebotičnik), venček italijanskih – Rocco Granata, When I Need You - Leo Sayer, Pesem za dinar - Marjana i Nino, Dans le blue de ciel blue – Dalida, It hurts to be in love - Gene Pitney, Hopelessly devoted to you – Olivia Newton John, Ljubav - Olivera Katarina, The best is yet to come - Nancy Wilson, v oddaji smo se spomnili pokojne pevke Šerbi (pesmi Ljubi me, divja zve, Paradni tango in Dober hrance si želim) in slišali slovensko in hrvaško evrovizijsko predstavnico (Sebi in The Dream).

192. oddaja

Večer popevk in zimzelenih melodij je prinese: Na vrhu nebotičnika – Bele vrane (21. februarja 1933 so v Ljubljani odprli nebotičnik), venček italijanskih – Rocco Granata, When I Need You - Leo Sayer, Pesem za dinar - Marjana i Nino, Dans le blue de ciel blue – Dalida, It hurts to be in love - Gene Pitney, Hopelessly devoted to you – Olivia Newton John, Ljubav - Olivera Katarina, The best is yet to come - Nancy Wilson, v oddaji smo se spomnili pokojne pevke Šerbi (pesmi Ljubi me, divja zve, Paradni tango in Dober hrance si želim) in slišali slovensko in hrvaško evrovizijsko predstavnico (Sebi in The Dream).

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

192. oddaja
Večer popevk in zimzelenih melodij je prinese: Na vrhu nebotičnika – Bele vrane (21. februarja 1933 so v Ljubljani odprli nebotičnik), venček italijanskih – Rocco Granata, When I Need You - Leo Sayer, Pesem za dinar - Marjana i Nino, Dans le blue de ciel blue – Dalida, It hurts to be in love - Gene Pitney, Hopelessly devoted to you – Olivia Newton John, Ljubav - Olivera Katarina, The best is yet to come - Nancy Wilson, v oddaji smo se spomnili pokojne pevke Šerbi (pesmi Ljubi me, divja zve, Paradni tango in Dober hrance si želim) in slišali slovensko in hrvaško evrovizijsko predstavnico (Sebi in The Dream).
VEČ ...|21. 2. 2019
192. oddaja
Večer popevk in zimzelenih melodij je prinese: Na vrhu nebotičnika – Bele vrane (21. februarja 1933 so v Ljubljani odprli nebotičnik), venček italijanskih – Rocco Granata, When I Need You - Leo Sayer, Pesem za dinar - Marjana i Nino, Dans le blue de ciel blue – Dalida, It hurts to be in love - Gene Pitney, Hopelessly devoted to you – Olivia Newton John, Ljubav - Olivera Katarina, The best is yet to come - Nancy Wilson, v oddaji smo se spomnili pokojne pevke Šerbi (pesmi Ljubi me, divja zve, Paradni tango in Dober hrance si želim) in slišali slovensko in hrvaško evrovizijsko predstavnico (Sebi in The Dream).

Matjaž Merljak

glasbaspomin

Pogovor o

VEČ ...|20. 2. 2019
Ali lahko, tako kot Italija, v recesijo zdrsne tudi Slovenija?

Gostje: ekonomist, izr. prof. dr. Anže Burger, izvršni direktor Kluba slovenskih podjetnikov SBC Goran Novković in novinar na RAI v Trstu Andrej Černic.

Ali lahko, tako kot Italija, v recesijo zdrsne tudi Slovenija?

Gostje: ekonomist, izr. prof. dr. Anže Burger, izvršni direktor Kluba slovenskih podjetnikov SBC Goran Novković in novinar na RAI v Trstu Andrej Černic.

pogovor opolitikaekonomijainfoizobraževanjerecesija

Pogovor o

Ali lahko, tako kot Italija, v recesijo zdrsne tudi Slovenija?
Gostje: ekonomist, izr. prof. dr. Anže Burger, izvršni direktor Kluba slovenskih podjetnikov SBC Goran Novković in novinar na RAI v Trstu Andrej Černic.
VEČ ...|20. 2. 2019
Ali lahko, tako kot Italija, v recesijo zdrsne tudi Slovenija?
Gostje: ekonomist, izr. prof. dr. Anže Burger, izvršni direktor Kluba slovenskih podjetnikov SBC Goran Novković in novinar na RAI v Trstu Andrej Černic.

Alen Salihović

pogovor opolitikaekonomijainfoizobraževanjerecesija

Informativni prispevki

VEČ ...|19. 2. 2019
Slovenija razmišlja o tožbah proti Italiji zaradi radijskih frekvenc

Še naprej odmevajo težave slovenskih radijskih postaj, ki oddajajo ob meji z Italijo. Ta za zdaj ni pokazala pripravljenosti za rešitev vprašanja motenja frekvenc. Za več pojasnil smo se obrnili na ministrstvo za javno upravo. Na naša vprašanja je odgovarjal generalni direktor direktorata za informacijsko družbo, dr. Uroš Svete.

Slovenija razmišlja o tožbah proti Italiji zaradi radijskih frekvenc

Še naprej odmevajo težave slovenskih radijskih postaj, ki oddajajo ob meji z Italijo. Ta za zdaj ni pokazala pripravljenosti za rešitev vprašanja motenja frekvenc. Za več pojasnil smo se obrnili na ministrstvo za javno upravo. Na naša vprašanja je odgovarjal generalni direktor direktorata za informacijsko družbo, dr. Uroš Svete.

infopogovorpolitika

Informativni prispevki

Slovenija razmišlja o tožbah proti Italiji zaradi radijskih frekvenc
Še naprej odmevajo težave slovenskih radijskih postaj, ki oddajajo ob meji z Italijo. Ta za zdaj ni pokazala pripravljenosti za rešitev vprašanja motenja frekvenc. Za več pojasnil smo se obrnili na ministrstvo za javno upravo. Na naša vprašanja je odgovarjal generalni direktor direktorata za informacijsko družbo, dr. Uroš Svete.
VEČ ...|19. 2. 2019
Slovenija razmišlja o tožbah proti Italiji zaradi radijskih frekvenc
Še naprej odmevajo težave slovenskih radijskih postaj, ki oddajajo ob meji z Italijo. Ta za zdaj ni pokazala pripravljenosti za rešitev vprašanja motenja frekvenc. Za več pojasnil smo se obrnili na ministrstvo za javno upravo. Na naša vprašanja je odgovarjal generalni direktor direktorata za informacijsko družbo, dr. Uroš Svete.

Helena Škrlec

infopogovorpolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|14. 2. 2019
Bolčina predlaga Tajaniju, kako se lahko opraviči

Predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani razburil z besedami, ki jih je izrekel v Bazovici pri Trstu ob dnevu spomina na žrtve fojb in eksodus Italijanov iz Istre, Reke in Dalmacije. Številni so jih razumeli kot neke vrste ozemeljske zahteve. Tajani je zagotovil, da to ni bil njegov namen, obžaloval jih je in se opravičil vsem, ki jih je s tem prizadel. Za komentar smo poklicali župnika v Štandrežu pri Gorici in škofovega vikarja za Slovence v Italiji Karla Bolčino.

Bolčina predlaga Tajaniju, kako se lahko opraviči

Predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani razburil z besedami, ki jih je izrekel v Bazovici pri Trstu ob dnevu spomina na žrtve fojb in eksodus Italijanov iz Istre, Reke in Dalmacije. Številni so jih razumeli kot neke vrste ozemeljske zahteve. Tajani je zagotovil, da to ni bil njegov namen, obžaloval jih je in se opravičil vsem, ki jih je s tem prizadel. Za komentar smo poklicali župnika v Štandrežu pri Gorici in škofovega vikarja za Slovence v Italiji Karla Bolčino.

infopogovorpolitika

Informativni prispevki

Bolčina predlaga Tajaniju, kako se lahko opraviči
Predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani razburil z besedami, ki jih je izrekel v Bazovici pri Trstu ob dnevu spomina na žrtve fojb in eksodus Italijanov iz Istre, Reke in Dalmacije. Številni so jih razumeli kot neke vrste ozemeljske zahteve. Tajani je zagotovil, da to ni bil njegov namen, obžaloval jih je in se opravičil vsem, ki jih je s tem prizadel. Za komentar smo poklicali župnika v Štandrežu pri Gorici in škofovega vikarja za Slovence v Italiji Karla Bolčino.
VEČ ...|14. 2. 2019
Bolčina predlaga Tajaniju, kako se lahko opraviči
Predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani razburil z besedami, ki jih je izrekel v Bazovici pri Trstu ob dnevu spomina na žrtve fojb in eksodus Italijanov iz Istre, Reke in Dalmacije. Številni so jih razumeli kot neke vrste ozemeljske zahteve. Tajani je zagotovil, da to ni bil njegov namen, obžaloval jih je in se opravičil vsem, ki jih je s tem prizadel. Za komentar smo poklicali župnika v Štandrežu pri Gorici in škofovega vikarja za Slovence v Italiji Karla Bolčino.

Helena Škrlec

infopogovorpolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|13. 2. 2019
Besede predsednika Evropskega parlamenta v Bazovici so mnoge razočarale

Naj živi Trst, naj živi italijanska Istra, naj živi italijanska Dalmacija, naj živijo italijanski izgnanci. To so besede predsednika Evropskega parlamenta Antonia Tajanija na slovesnosti v Bazovíci ob italijanskem dnevu spomina na žrtve fojb in eksodusa. Globoko so užalile tako slovenske kot tudi hrvaške državljane. Poklicali smo tajnika Slovenske skupnosti v Gorici Julijana Čavdka.

Besede predsednika Evropskega parlamenta v Bazovici so mnoge razočarale

Naj živi Trst, naj živi italijanska Istra, naj živi italijanska Dalmacija, naj živijo italijanski izgnanci. To so besede predsednika Evropskega parlamenta Antonia Tajanija na slovesnosti v Bazovíci ob italijanskem dnevu spomina na žrtve fojb in eksodusa. Globoko so užalile tako slovenske kot tudi hrvaške državljane. Poklicali smo tajnika Slovenske skupnosti v Gorici Julijana Čavdka.

pogovorpolitikainfo

Informativni prispevki

Besede predsednika Evropskega parlamenta v Bazovici so mnoge razočarale
Naj živi Trst, naj živi italijanska Istra, naj živi italijanska Dalmacija, naj živijo italijanski izgnanci. To so besede predsednika Evropskega parlamenta Antonia Tajanija na slovesnosti v Bazovíci ob italijanskem dnevu spomina na žrtve fojb in eksodusa. Globoko so užalile tako slovenske kot tudi hrvaške državljane. Poklicali smo tajnika Slovenske skupnosti v Gorici Julijana Čavdka.
VEČ ...|13. 2. 2019
Besede predsednika Evropskega parlamenta v Bazovici so mnoge razočarale
Naj živi Trst, naj živi italijanska Istra, naj živi italijanska Dalmacija, naj živijo italijanski izgnanci. To so besede predsednika Evropskega parlamenta Antonia Tajanija na slovesnosti v Bazovíci ob italijanskem dnevu spomina na žrtve fojb in eksodusa. Globoko so užalile tako slovenske kot tudi hrvaške državljane. Poklicali smo tajnika Slovenske skupnosti v Gorici Julijana Čavdka.

Helena Škrlec

pogovorpolitikainfo

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|31. 1. 2019
189. oddaja

V oddaji z zimzeleno glasbo smo se spomnili afroameriške gospel pevke Mahalie Jackson, kraljice gospela (v nedeljo je bila 47. obletnica smrti), ameriškega pevca in igralca italijanskega rodu Maria Lanze (včeraj je bila 98. obletnica njegovega rojstva) in Iva Robića (v torek je bila 93. obletnica njegovega rojstva). Ploščo Morgen je prodal v več kot milijon primerkih, zato ga kličejo Mister Morgen.Jutri bo tretje obletnica smrti Dušana Velkarvrha in v oddaji smo predvajali pesmi: Ljubi, ljubi, ljubi - Eva Sršen, Mini maxi - Belevrane, Mlade oči - Ditka Haberl, Ljubljančanke -Janko Ropret, Ti si rekla sonce - Ivo Mojzer, Vsak je sam - Hazard, Dnevi sreče, dnevi žalosti - Elda Viler, Dekle iz Zlate ladjice - Pepel in kri ...

189. oddaja

V oddaji z zimzeleno glasbo smo se spomnili afroameriške gospel pevke Mahalie Jackson, kraljice gospela (v nedeljo je bila 47. obletnica smrti), ameriškega pevca in igralca italijanskega rodu Maria Lanze (včeraj je bila 98. obletnica njegovega rojstva) in Iva Robića (v torek je bila 93. obletnica njegovega rojstva). Ploščo Morgen je prodal v več kot milijon primerkih, zato ga kličejo Mister Morgen.Jutri bo tretje obletnica smrti Dušana Velkarvrha in v oddaji smo predvajali pesmi: Ljubi, ljubi, ljubi - Eva Sršen, Mini maxi - Belevrane, Mlade oči - Ditka Haberl, Ljubljančanke -Janko Ropret, Ti si rekla sonce - Ivo Mojzer, Vsak je sam - Hazard, Dnevi sreče, dnevi žalosti - Elda Viler, Dekle iz Zlate ladjice - Pepel in kri ...

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

189. oddaja
V oddaji z zimzeleno glasbo smo se spomnili afroameriške gospel pevke Mahalie Jackson, kraljice gospela (v nedeljo je bila 47. obletnica smrti), ameriškega pevca in igralca italijanskega rodu Maria Lanze (včeraj je bila 98. obletnica njegovega rojstva) in Iva Robića (v torek je bila 93. obletnica njegovega rojstva). Ploščo Morgen je prodal v več kot milijon primerkih, zato ga kličejo Mister Morgen.Jutri bo tretje obletnica smrti Dušana Velkarvrha in v oddaji smo predvajali pesmi: Ljubi, ljubi, ljubi - Eva Sršen, Mini maxi - Belevrane, Mlade oči - Ditka Haberl, Ljubljančanke -Janko Ropret, Ti si rekla sonce - Ivo Mojzer, Vsak je sam - Hazard, Dnevi sreče, dnevi žalosti - Elda Viler, Dekle iz Zlate ladjice - Pepel in kri ...
VEČ ...|31. 1. 2019
189. oddaja
V oddaji z zimzeleno glasbo smo se spomnili afroameriške gospel pevke Mahalie Jackson, kraljice gospela (v nedeljo je bila 47. obletnica smrti), ameriškega pevca in igralca italijanskega rodu Maria Lanze (včeraj je bila 98. obletnica njegovega rojstva) in Iva Robića (v torek je bila 93. obletnica njegovega rojstva). Ploščo Morgen je prodal v več kot milijon primerkih, zato ga kličejo Mister Morgen.Jutri bo tretje obletnica smrti Dušana Velkarvrha in v oddaji smo predvajali pesmi: Ljubi, ljubi, ljubi - Eva Sršen, Mini maxi - Belevrane, Mlade oči - Ditka Haberl, Ljubljančanke -Janko Ropret, Ti si rekla sonce - Ivo Mojzer, Vsak je sam - Hazard, Dnevi sreče, dnevi žalosti - Elda Viler, Dekle iz Zlate ladjice - Pepel in kri ...

Matjaž Merljak

glasbaspomin

Kulturni utrinki

VEČ ...|22. 1. 2019
Renato Podbersič predava o Judih ob Soči - V Ljubljani nastop MeMPZ iz Italije - Obnova mozaika v Kostanjevici na Krki

Pokrajinski arhiv Maribor pripravlja v četrtek, 24. januarja, ob 16.h, v razstavišče Archivum, predstavitev knjige dr. Renata Podbersiča JERUZALEM OB SOČI - Judovska skupnost na Goriškem od 1867 do danes.V soboto, 26. januarja, ob 20.00, bo Ljubljano obiskal Italijanski državni mešani mladinski zbor, ki se bo predstavil na enkratnem koncertu v Šentjakobski cerkvi v Ljubljani.Kostanjeviški občinski svetniki so potrdili sanacijo leta 1982 na pročelje tamkajšnje Osnovne šole Jožeta Gorjupa vzidanega največjega slovenskega sodobnega stenskega mozaika. Gre za mozaik s prizorom bitke na Krškem polju med kmečkim uporom leta 1573. Več o njem pa je povedala ravnateljica Melita Skušek.

Renato Podbersič predava o Judih ob Soči - V Ljubljani nastop MeMPZ iz Italije - Obnova mozaika v Kostanjevici na Krki

Pokrajinski arhiv Maribor pripravlja v četrtek, 24. januarja, ob 16.h, v razstavišče Archivum, predstavitev knjige dr. Renata Podbersiča JERUZALEM OB SOČI - Judovska skupnost na Goriškem od 1867 do danes.V soboto, 26. januarja, ob 20.00, bo Ljubljano obiskal Italijanski državni mešani mladinski zbor, ki se bo predstavil na enkratnem koncertu v Šentjakobski cerkvi v Ljubljani.Kostanjeviški občinski svetniki so potrdili sanacijo leta 1982 na pročelje tamkajšnje Osnovne šole Jožeta Gorjupa vzidanega največjega slovenskega sodobnega stenskega mozaika. Gre za mozaik s prizorom bitke na Krškem polju med kmečkim uporom leta 1573. Več o njem pa je povedala ravnateljica Melita Skušek.

Renato PodbersičMelita Skušekkultura

Kulturni utrinki

Renato Podbersič predava o Judih ob Soči - V Ljubljani nastop MeMPZ iz Italije - Obnova mozaika v Kostanjevici na Krki
Pokrajinski arhiv Maribor pripravlja v četrtek, 24. januarja, ob 16.h, v razstavišče Archivum, predstavitev knjige dr. Renata Podbersiča JERUZALEM OB SOČI - Judovska skupnost na Goriškem od 1867 do danes.V soboto, 26. januarja, ob 20.00, bo Ljubljano obiskal Italijanski državni mešani mladinski zbor, ki se bo predstavil na enkratnem koncertu v Šentjakobski cerkvi v Ljubljani.Kostanjeviški občinski svetniki so potrdili sanacijo leta 1982 na pročelje tamkajšnje Osnovne šole Jožeta Gorjupa vzidanega največjega slovenskega sodobnega stenskega mozaika. Gre za mozaik s prizorom bitke na Krškem polju med kmečkim uporom leta 1573. Več o njem pa je povedala ravnateljica Melita Skušek.
VEČ ...|22. 1. 2019
Renato Podbersič predava o Judih ob Soči - V Ljubljani nastop MeMPZ iz Italije - Obnova mozaika v Kostanjevici na Krki
Pokrajinski arhiv Maribor pripravlja v četrtek, 24. januarja, ob 16.h, v razstavišče Archivum, predstavitev knjige dr. Renata Podbersiča JERUZALEM OB SOČI - Judovska skupnost na Goriškem od 1867 do danes.V soboto, 26. januarja, ob 20.00, bo Ljubljano obiskal Italijanski državni mešani mladinski zbor, ki se bo predstavil na enkratnem koncertu v Šentjakobski cerkvi v Ljubljani.Kostanjeviški občinski svetniki so potrdili sanacijo leta 1982 na pročelje tamkajšnje Osnovne šole Jožeta Gorjupa vzidanega največjega slovenskega sodobnega stenskega mozaika. Gre za mozaik s prizorom bitke na Krškem polju med kmečkim uporom leta 1573. Več o njem pa je povedala ravnateljica Melita Skušek.

Jože Bartolj

Renato PodbersičMelita Skušekkultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|18. 1. 2019
Koncert v Filharmoniji - Začetek 30. tržaškefa filmskega festivala - Pripovedovanje v Etnogrrafskem muzeju - BumFest Žalec

Na koncertu Štiri invencije pod vodstvom dirigenta Philippa von Steinaeckerja bodo danes ob 19.30 v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji, na sporedu štiri skladbe, v katerih se bodo predstavili njihovi solisti Aleš Kacjan flavta, Massimiliano Miani klarinet in Paolo Calligaris fagot.V Trstu se danes začenja 30. tržaški filmski festival. Na festivalu, ki velja za najpomembnejši italijanski festival filmov iz Srednje in Vzhodne Evrope.Tudi v tem letu bodo v Slovenskem etnografskem muzeju nadaljevali s ciklom pripovedovalskih in glasbenih večerov vSEM se poje, vSEM pripoveduje. V Žalcu bo od 25. do 27. januarja potekal 13. mednarodni festival tolkalnih skupin BUMfest. Na odru tamkajšnjega Doma II. slovenskega tabora bodo nastopile skupine iz ZDA, Avstrije in Slovenije.

Koncert v Filharmoniji - Začetek 30. tržaškefa filmskega festivala - Pripovedovanje v Etnogrrafskem muzeju - BumFest Žalec

Na koncertu Štiri invencije pod vodstvom dirigenta Philippa von Steinaeckerja bodo danes ob 19.30 v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji, na sporedu štiri skladbe, v katerih se bodo predstavili njihovi solisti Aleš Kacjan flavta, Massimiliano Miani klarinet in Paolo Calligaris fagot.V Trstu se danes začenja 30. tržaški filmski festival. Na festivalu, ki velja za najpomembnejši italijanski festival filmov iz Srednje in Vzhodne Evrope.Tudi v tem letu bodo v Slovenskem etnografskem muzeju nadaljevali s ciklom pripovedovalskih in glasbenih večerov vSEM se poje, vSEM pripoveduje. V Žalcu bo od 25. do 27. januarja potekal 13. mednarodni festival tolkalnih skupin BUMfest. Na odru tamkajšnjega Doma II. slovenskega tabora bodo nastopile skupine iz ZDA, Avstrije in Slovenije.

kulturaV novo leto z novo glasbo30 tržaški filmski festivalSEM pripovedujeBumfest

Kulturni utrinki

Koncert v Filharmoniji - Začetek 30. tržaškefa filmskega festivala - Pripovedovanje v Etnogrrafskem muzeju - BumFest Žalec
Na koncertu Štiri invencije pod vodstvom dirigenta Philippa von Steinaeckerja bodo danes ob 19.30 v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji, na sporedu štiri skladbe, v katerih se bodo predstavili njihovi solisti Aleš Kacjan flavta, Massimiliano Miani klarinet in Paolo Calligaris fagot.V Trstu se danes začenja 30. tržaški filmski festival. Na festivalu, ki velja za najpomembnejši italijanski festival filmov iz Srednje in Vzhodne Evrope.Tudi v tem letu bodo v Slovenskem etnografskem muzeju nadaljevali s ciklom pripovedovalskih in glasbenih večerov vSEM se poje, vSEM pripoveduje. V Žalcu bo od 25. do 27. januarja potekal 13. mednarodni festival tolkalnih skupin BUMfest. Na odru tamkajšnjega Doma II. slovenskega tabora bodo nastopile skupine iz ZDA, Avstrije in Slovenije.
VEČ ...|18. 1. 2019
Koncert v Filharmoniji - Začetek 30. tržaškefa filmskega festivala - Pripovedovanje v Etnogrrafskem muzeju - BumFest Žalec
Na koncertu Štiri invencije pod vodstvom dirigenta Philippa von Steinaeckerja bodo danes ob 19.30 v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji, na sporedu štiri skladbe, v katerih se bodo predstavili njihovi solisti Aleš Kacjan flavta, Massimiliano Miani klarinet in Paolo Calligaris fagot.V Trstu se danes začenja 30. tržaški filmski festival. Na festivalu, ki velja za najpomembnejši italijanski festival filmov iz Srednje in Vzhodne Evrope.Tudi v tem letu bodo v Slovenskem etnografskem muzeju nadaljevali s ciklom pripovedovalskih in glasbenih večerov vSEM se poje, vSEM pripoveduje. V Žalcu bo od 25. do 27. januarja potekal 13. mednarodni festival tolkalnih skupin BUMfest. Na odru tamkajšnjega Doma II. slovenskega tabora bodo nastopile skupine iz ZDA, Avstrije in Slovenije.

Jože Bartolj

kulturaV novo leto z novo glasbo30 tržaški filmski festivalSEM pripovedujeBumfest

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|10. 1. 2019
186. oddaja

Večerna oddaja z zimzeleno glasbo in popevkami se je začela s spominom na Urbana Kodra. Zavrteli smo njegovo Vse rože sveta, ki jo je Lado Leskovar pel na Evroviziji leta 1967, nato pa še glasbo iz filma Cvetje v jeseni in to original vinilko iz leta 1973. V nadaljevanju še Tu si ti, ki jo zapela Elda Viler. Ota Pestnerja, ki je 4. januarja praznoval rojstni dan, smo slišali v Lepše ni nikjer na svetu (iz leta 1968) in Ča su pisma (Split 1972). Seveda ni šlo brez Elvisa (8. januarja je bila obletnica rojstva), In the ghetto smo zavrteli z Albertove vinilne plošče … Zavrteli smo tudi italijanskega Elvisa, Adriana Celentana (rodil se je 6. januarja 1938). Peli so še: Ronny (Kenn ein Land), Long John Baldry (Let the Heartaches Begin), Herve Vilard (Reviens), Ricky Nelson – A teenager’s romance, Helen Shapiro ‎– Queen For Tonight ...

186. oddaja

Večerna oddaja z zimzeleno glasbo in popevkami se je začela s spominom na Urbana Kodra. Zavrteli smo njegovo Vse rože sveta, ki jo je Lado Leskovar pel na Evroviziji leta 1967, nato pa še glasbo iz filma Cvetje v jeseni in to original vinilko iz leta 1973. V nadaljevanju še Tu si ti, ki jo zapela Elda Viler. Ota Pestnerja, ki je 4. januarja praznoval rojstni dan, smo slišali v Lepše ni nikjer na svetu (iz leta 1968) in Ča su pisma (Split 1972). Seveda ni šlo brez Elvisa (8. januarja je bila obletnica rojstva), In the ghetto smo zavrteli z Albertove vinilne plošče … Zavrteli smo tudi italijanskega Elvisa, Adriana Celentana (rodil se je 6. januarja 1938). Peli so še: Ronny (Kenn ein Land), Long John Baldry (Let the Heartaches Begin), Herve Vilard (Reviens), Ricky Nelson – A teenager’s romance, Helen Shapiro ‎– Queen For Tonight ...

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

186. oddaja
Večerna oddaja z zimzeleno glasbo in popevkami se je začela s spominom na Urbana Kodra. Zavrteli smo njegovo Vse rože sveta, ki jo je Lado Leskovar pel na Evroviziji leta 1967, nato pa še glasbo iz filma Cvetje v jeseni in to original vinilko iz leta 1973. V nadaljevanju še Tu si ti, ki jo zapela Elda Viler. Ota Pestnerja, ki je 4. januarja praznoval rojstni dan, smo slišali v Lepše ni nikjer na svetu (iz leta 1968) in Ča su pisma (Split 1972). Seveda ni šlo brez Elvisa (8. januarja je bila obletnica rojstva), In the ghetto smo zavrteli z Albertove vinilne plošče … Zavrteli smo tudi italijanskega Elvisa, Adriana Celentana (rodil se je 6. januarja 1938). Peli so še: Ronny (Kenn ein Land), Long John Baldry (Let the Heartaches Begin), Herve Vilard (Reviens), Ricky Nelson – A teenager’s romance, Helen Shapiro ‎– Queen For Tonight ...
VEČ ...|10. 1. 2019
186. oddaja
Večerna oddaja z zimzeleno glasbo in popevkami se je začela s spominom na Urbana Kodra. Zavrteli smo njegovo Vse rože sveta, ki jo je Lado Leskovar pel na Evroviziji leta 1967, nato pa še glasbo iz filma Cvetje v jeseni in to original vinilko iz leta 1973. V nadaljevanju še Tu si ti, ki jo zapela Elda Viler. Ota Pestnerja, ki je 4. januarja praznoval rojstni dan, smo slišali v Lepše ni nikjer na svetu (iz leta 1968) in Ča su pisma (Split 1972). Seveda ni šlo brez Elvisa (8. januarja je bila obletnica rojstva), In the ghetto smo zavrteli z Albertove vinilne plošče … Zavrteli smo tudi italijanskega Elvisa, Adriana Celentana (rodil se je 6. januarja 1938). Peli so še: Ronny (Kenn ein Land), Long John Baldry (Let the Heartaches Begin), Herve Vilard (Reviens), Ricky Nelson – A teenager’s romance, Helen Shapiro ‎– Queen For Tonight ...

Matjaž Merljak

glasbaspomin

Informativni prispevki

VEČ ...|7. 12. 2018
O bonbončkih vlade v Rimu, hipokriziji Bruslja in temu, kdaj je država polnoletna

V več državah Evropske unije se te dni vrstijo protesti. Marsikje, na primer v Franciji, niso zadovoljni z nekaterimi vladnimi ukrepi. V Italiji medtem nasprotujejo zahtevam Bruslja. Na ulice naj bi povabil kar sam notranji minister Matteo Salvini. Pred nami je tudi meddržavna konferenca v Maroku, kjer bo v ospredju potrjevanje globalnega dogovora Združenih narodov o upravljanju migracij. O vsem tem smo govorili z raziskovalcem na Univerzi George Washington v ZDA Igorjem Kovačem. Z njim smo se pogovarjali ob robu okrogle mize o odnosih med Evropsko unijo in ZDA, ki jo je pripravilo Slovensko panevropsko gibanje in je bila del projekta Združene moči državljanov - skupna evropska prihodnost, financira ga program Evropa za državljane.

O bonbončkih vlade v Rimu, hipokriziji Bruslja in temu, kdaj je država polnoletna

V več državah Evropske unije se te dni vrstijo protesti. Marsikje, na primer v Franciji, niso zadovoljni z nekaterimi vladnimi ukrepi. V Italiji medtem nasprotujejo zahtevam Bruslja. Na ulice naj bi povabil kar sam notranji minister Matteo Salvini. Pred nami je tudi meddržavna konferenca v Maroku, kjer bo v ospredju potrjevanje globalnega dogovora Združenih narodov o upravljanju migracij. O vsem tem smo govorili z raziskovalcem na Univerzi George Washington v ZDA Igorjem Kovačem. Z njim smo se pogovarjali ob robu okrogle mize o odnosih med Evropsko unijo in ZDA, ki jo je pripravilo Slovensko panevropsko gibanje in je bila del projekta Združene moči državljanov - skupna evropska prihodnost, financira ga program Evropa za državljane.

politikainfopogovor

Informativni prispevki

O bonbončkih vlade v Rimu, hipokriziji Bruslja in temu, kdaj je država polnoletna
V več državah Evropske unije se te dni vrstijo protesti. Marsikje, na primer v Franciji, niso zadovoljni z nekaterimi vladnimi ukrepi. V Italiji medtem nasprotujejo zahtevam Bruslja. Na ulice naj bi povabil kar sam notranji minister Matteo Salvini. Pred nami je tudi meddržavna konferenca v Maroku, kjer bo v ospredju potrjevanje globalnega dogovora Združenih narodov o upravljanju migracij. O vsem tem smo govorili z raziskovalcem na Univerzi George Washington v ZDA Igorjem Kovačem. Z njim smo se pogovarjali ob robu okrogle mize o odnosih med Evropsko unijo in ZDA, ki jo je pripravilo Slovensko panevropsko gibanje in je bila del projekta Združene moči državljanov - skupna evropska prihodnost, financira ga program Evropa za državljane.
VEČ ...|7. 12. 2018
O bonbončkih vlade v Rimu, hipokriziji Bruslja in temu, kdaj je država polnoletna
V več državah Evropske unije se te dni vrstijo protesti. Marsikje, na primer v Franciji, niso zadovoljni z nekaterimi vladnimi ukrepi. V Italiji medtem nasprotujejo zahtevam Bruslja. Na ulice naj bi povabil kar sam notranji minister Matteo Salvini. Pred nami je tudi meddržavna konferenca v Maroku, kjer bo v ospredju potrjevanje globalnega dogovora Združenih narodov o upravljanju migracij. O vsem tem smo govorili z raziskovalcem na Univerzi George Washington v ZDA Igorjem Kovačem. Z njim smo se pogovarjali ob robu okrogle mize o odnosih med Evropsko unijo in ZDA, ki jo je pripravilo Slovensko panevropsko gibanje in je bila del projekta Združene moči državljanov - skupna evropska prihodnost, financira ga program Evropa za državljane.

Helena Škrlec

politikainfopogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|13. 11. 2018
Kaj lahko prinese mednarodna konferenca o Libiji, ki jo gosti Italija?

Italija gosti mednarodno konferenco o Libiji. Namen je obuditi zastale politične procese v nemirni severnoafriški državi ter doreči pripravo parlamentarnih in predsedniških volitev. Čeprav je napovedal bojkot srečanja, je v Palermo na Sicilijo prišel tudi general Halifa Haftar, ki ima pod nadzorom vzhodno Libijo. To utegne dati določen zagon prizadevanjem za razrešitev zapletenih razmer, čeprav geopolitični analitik dr. Laris Gaiser opozarja, da je treba ostati na realnih tleh.

Kaj lahko prinese mednarodna konferenca o Libiji, ki jo gosti Italija?

Italija gosti mednarodno konferenco o Libiji. Namen je obuditi zastale politične procese v nemirni severnoafriški državi ter doreči pripravo parlamentarnih in predsedniških volitev. Čeprav je napovedal bojkot srečanja, je v Palermo na Sicilijo prišel tudi general Halifa Haftar, ki ima pod nadzorom vzhodno Libijo. To utegne dati določen zagon prizadevanjem za razrešitev zapletenih razmer, čeprav geopolitični analitik dr. Laris Gaiser opozarja, da je treba ostati na realnih tleh.

pogovorinfopolitikakomentar

Informativni prispevki

Kaj lahko prinese mednarodna konferenca o Libiji, ki jo gosti Italija?
Italija gosti mednarodno konferenco o Libiji. Namen je obuditi zastale politične procese v nemirni severnoafriški državi ter doreči pripravo parlamentarnih in predsedniških volitev. Čeprav je napovedal bojkot srečanja, je v Palermo na Sicilijo prišel tudi general Halifa Haftar, ki ima pod nadzorom vzhodno Libijo. To utegne dati določen zagon prizadevanjem za razrešitev zapletenih razmer, čeprav geopolitični analitik dr. Laris Gaiser opozarja, da je treba ostati na realnih tleh.
VEČ ...|13. 11. 2018
Kaj lahko prinese mednarodna konferenca o Libiji, ki jo gosti Italija?
Italija gosti mednarodno konferenco o Libiji. Namen je obuditi zastale politične procese v nemirni severnoafriški državi ter doreči pripravo parlamentarnih in predsedniških volitev. Čeprav je napovedal bojkot srečanja, je v Palermo na Sicilijo prišel tudi general Halifa Haftar, ki ima pod nadzorom vzhodno Libijo. To utegne dati določen zagon prizadevanjem za razrešitev zapletenih razmer, čeprav geopolitični analitik dr. Laris Gaiser opozarja, da je treba ostati na realnih tleh.

Helena Škrlec

pogovorinfopolitikakomentar

Moja zgodba

VEČ ...|11. 11. 2018
Danilo Oražem pričevanje

V oddaji Moja zgodba ste lahko spoznali življenjsko zgodbo Danila Oražma, rojenega 1925, ki je vse svoje življenje posvetil delu s konji v Kobilarni Lipica. Med drugo svetovno vojno je bil odpeljan v posebne bataljone italijanske vojske, po kapitulaciji se je pridružil zaveznikom in 1. prekomorski brigadi. Nato so ga zajeli Nemci in kot ujetnika odpeljali v Nemčijo. Od tam, se je v domovino vrnil šele avgusta 1945.

Danilo Oražem pričevanje

V oddaji Moja zgodba ste lahko spoznali življenjsko zgodbo Danila Oražma, rojenega 1925, ki je vse svoje življenje posvetil delu s konji v Kobilarni Lipica. Med drugo svetovno vojno je bil odpeljan v posebne bataljone italijanske vojske, po kapitulaciji se je pridružil zaveznikom in 1. prekomorski brigadi. Nato so ga zajeli Nemci in kot ujetnika odpeljali v Nemčijo. Od tam, se je v domovino vrnil šele avgusta 1945.

danilo oražem

Moja zgodba

Danilo Oražem pričevanje
V oddaji Moja zgodba ste lahko spoznali življenjsko zgodbo Danila Oražma, rojenega 1925, ki je vse svoje življenje posvetil delu s konji v Kobilarni Lipica. Med drugo svetovno vojno je bil odpeljan v posebne bataljone italijanske vojske, po kapitulaciji se je pridružil zaveznikom in 1. prekomorski brigadi. Nato so ga zajeli Nemci in kot ujetnika odpeljali v Nemčijo. Od tam, se je v domovino vrnil šele avgusta 1945.
VEČ ...|11. 11. 2018
Danilo Oražem pričevanje
V oddaji Moja zgodba ste lahko spoznali življenjsko zgodbo Danila Oražma, rojenega 1925, ki je vse svoje življenje posvetil delu s konji v Kobilarni Lipica. Med drugo svetovno vojno je bil odpeljan v posebne bataljone italijanske vojske, po kapitulaciji se je pridružil zaveznikom in 1. prekomorski brigadi. Nato so ga zajeli Nemci in kot ujetnika odpeljali v Nemčijo. Od tam, se je v domovino vrnil šele avgusta 1945.

Jože Bartolj

danilo oražem

Komentar tedna

VEČ ...|26. 10. 2018
Cerkev pred zahtevami časa

Tudi slovenski škofje so se očitno odločili, da bodo začeli ukinjati župnije in jih združevati v večje. Razlog: pomanjkanje duhovnikov in premajhna zavzetost vernih. Tako sledijo zgledom škofov v tujini, ki že uveljavljajo ta postopek. V koprski škofiji so ga izpeljali, odmevi so različni. Nedavno je odmevalo preoblikovanje župnij v sosednji Italiji, saj naj bi videmski nadškof po mnenju poznavalcev to izvedel tako, da ni upošteval samostojnosti slovenskih župnij, pač pa jih je kar priključil italijanskim.

Cerkev pred zahtevami časa

Tudi slovenski škofje so se očitno odločili, da bodo začeli ukinjati župnije in jih združevati v večje. Razlog: pomanjkanje duhovnikov in premajhna zavzetost vernih. Tako sledijo zgledom škofov v tujini, ki že uveljavljajo ta postopek. V koprski škofiji so ga izpeljali, odmevi so različni. Nedavno je odmevalo preoblikovanje župnij v sosednji Italiji, saj naj bi videmski nadškof po mnenju poznavalcev to izvedel tako, da ni upošteval samostojnosti slovenskih župnij, pač pa jih je kar priključil italijanskim.

komentarpapežjanez juhantcerkevžupnijemladi

Komentar tedna

Cerkev pred zahtevami časa
Tudi slovenski škofje so se očitno odločili, da bodo začeli ukinjati župnije in jih združevati v večje. Razlog: pomanjkanje duhovnikov in premajhna zavzetost vernih. Tako sledijo zgledom škofov v tujini, ki že uveljavljajo ta postopek. V koprski škofiji so ga izpeljali, odmevi so različni. Nedavno je odmevalo preoblikovanje župnij v sosednji Italiji, saj naj bi videmski nadškof po mnenju poznavalcev to izvedel tako, da ni upošteval samostojnosti slovenskih župnij, pač pa jih je kar priključil italijanskim.
VEČ ...|26. 10. 2018
Cerkev pred zahtevami časa
Tudi slovenski škofje so se očitno odločili, da bodo začeli ukinjati župnije in jih združevati v večje. Razlog: pomanjkanje duhovnikov in premajhna zavzetost vernih. Tako sledijo zgledom škofov v tujini, ki že uveljavljajo ta postopek. V koprski škofiji so ga izpeljali, odmevi so različni. Nedavno je odmevalo preoblikovanje župnij v sosednji Italiji, saj naj bi videmski nadškof po mnenju poznavalcev to izvedel tako, da ni upošteval samostojnosti slovenskih župnij, pač pa jih je kar priključil italijanskim.

dr. Janez Juhant

komentarpapežjanez juhantcerkevžupnijemladi

Informativni prispevki

VEČ ...|24. 10. 2018
Italiji rdeča luč Bruslja za proračunski načrt, Slovenija ga mora čim prej posodobiti

Evropska komisija naj bi 8. novembra predstavila jesensko gospodarsko napoved, nato naj bi 21. novembra sledil jesenski sve·enj znotraj evropskega semestra. Ta naj bi med drugim vklju·eval ocene prora·unskih na·rtov, ki so jih morale posredovati ·lanice evrskega obmo·ja. Kot je znano, so v Bruslju pri·gali rde·o lu· dokumentu, ki ga je pripravila Italija. Slovenija se je zna·la med dr·avami, od katerih Evropska komisija pri·akuje nekatere popravke. A med njimi in na·o zahodno sosedo je po navedbah Bruslja precej·nja razlika. Za pojasnila smo poklicali ekonomista dr. An·eta Burgerja.

Italiji rdeča luč Bruslja za proračunski načrt, Slovenija ga mora čim prej posodobiti

Evropska komisija naj bi 8. novembra predstavila jesensko gospodarsko napoved, nato naj bi 21. novembra sledil jesenski sve·enj znotraj evropskega semestra. Ta naj bi med drugim vklju·eval ocene prora·unskih na·rtov, ki so jih morale posredovati ·lanice evrskega obmo·ja. Kot je znano, so v Bruslju pri·gali rde·o lu· dokumentu, ki ga je pripravila Italija. Slovenija se je zna·la med dr·avami, od katerih Evropska komisija pri·akuje nekatere popravke. A med njimi in na·o zahodno sosedo je po navedbah Bruslja precej·nja razlika. Za pojasnila smo poklicali ekonomista dr. An·eta Burgerja.

Informativni prispevki

Italiji rdeča luč Bruslja za proračunski načrt, Slovenija ga mora čim prej posodobiti
Evropska komisija naj bi 8. novembra predstavila jesensko gospodarsko napoved, nato naj bi 21. novembra sledil jesenski sve·enj znotraj evropskega semestra. Ta naj bi med drugim vklju·eval ocene prora·unskih na·rtov, ki so jih morale posredovati ·lanice evrskega obmo·ja. Kot je znano, so v Bruslju pri·gali rde·o lu· dokumentu, ki ga je pripravila Italija. Slovenija se je zna·la med dr·avami, od katerih Evropska komisija pri·akuje nekatere popravke. A med njimi in na·o zahodno sosedo je po navedbah Bruslja precej·nja razlika. Za pojasnila smo poklicali ekonomista dr. An·eta Burgerja.
VEČ ...|24. 10. 2018
Italiji rdeča luč Bruslja za proračunski načrt, Slovenija ga mora čim prej posodobiti
Evropska komisija naj bi 8. novembra predstavila jesensko gospodarsko napoved, nato naj bi 21. novembra sledil jesenski sve·enj znotraj evropskega semestra. Ta naj bi med drugim vklju·eval ocene prora·unskih na·rtov, ki so jih morale posredovati ·lanice evrskega obmo·ja. Kot je znano, so v Bruslju pri·gali rde·o lu· dokumentu, ki ga je pripravila Italija. Slovenija se je zna·la med dr·avami, od katerih Evropska komisija pri·akuje nekatere popravke. A med njimi in na·o zahodno sosedo je po navedbah Bruslja precej·nja razlika. Za pojasnila smo poklicali ekonomista dr. An·eta Burgerja.

Helena Škrlec

Informativni prispevki

VEČ ...|19. 10. 2018
Aktualni dogodki v Italiji - Karlo Bolčina

V Italiji, zlasti v naši neposredni bližini, v Trstu, vse pogosteje prihaja do incidentov v zvezi z migranti. Država je tarča kritik tudi zaradi svojega predloga proračuna. razplamtela pa se je še razprava v zvezi s splavom in z umetno oploditvijo, kjer se postavlja vprašanje, kje je končalo več kot 60 tisoč zamrznjenih zarodkov. O tem se je z dekanom v Štandrežu in škofovim vikarjem za Slovence v Gorici, Karlom Bolčino, pogovarjala Marta Jerebič.

Aktualni dogodki v Italiji - Karlo Bolčina

V Italiji, zlasti v naši neposredni bližini, v Trstu, vse pogosteje prihaja do incidentov v zvezi z migranti. Država je tarča kritik tudi zaradi svojega predloga proračuna. razplamtela pa se je še razprava v zvezi s splavom in z umetno oploditvijo, kjer se postavlja vprašanje, kje je končalo več kot 60 tisoč zamrznjenih zarodkov. O tem se je z dekanom v Štandrežu in škofovim vikarjem za Slovence v Gorici, Karlom Bolčino, pogovarjala Marta Jerebič.

infopolitika

Informativni prispevki

Aktualni dogodki v Italiji - Karlo Bolčina
V Italiji, zlasti v naši neposredni bližini, v Trstu, vse pogosteje prihaja do incidentov v zvezi z migranti. Država je tarča kritik tudi zaradi svojega predloga proračuna. razplamtela pa se je še razprava v zvezi s splavom in z umetno oploditvijo, kjer se postavlja vprašanje, kje je končalo več kot 60 tisoč zamrznjenih zarodkov. O tem se je z dekanom v Štandrežu in škofovim vikarjem za Slovence v Gorici, Karlom Bolčino, pogovarjala Marta Jerebič.
VEČ ...|19. 10. 2018
Aktualni dogodki v Italiji - Karlo Bolčina
V Italiji, zlasti v naši neposredni bližini, v Trstu, vse pogosteje prihaja do incidentov v zvezi z migranti. Država je tarča kritik tudi zaradi svojega predloga proračuna. razplamtela pa se je še razprava v zvezi s splavom in z umetno oploditvijo, kjer se postavlja vprašanje, kje je končalo več kot 60 tisoč zamrznjenih zarodkov. O tem se je z dekanom v Štandrežu in škofovim vikarjem za Slovence v Gorici, Karlom Bolčino, pogovarjala Marta Jerebič.

Marta Jerebič

infopolitika

Moja zgodba

VEČ ...|26. 8. 2018
Pogovor z Marijo Treven o knjigi Grenki spomini z Vrha Svetih Treh Kraljev

Predstavili smo knjigo Grenki spomini z Vrha Svetih Treh Kraljev, v kateri je Marija Treven v besedi in sliki prikazala nepopisno trpljenje in nasilje v krajih med Rovtami in Žirmi v času pred, med in po drugi svetovni vojni. Ne Nemci, ne Italijani se niso ozirali na prejšnji, stoletja trajajoči tok življenja v oddaljeni hribovski vasici. No, nasilni okupaciji pa je kmalu sledila še bolj krvava revolucija.

Pogovor z Marijo Treven o knjigi Grenki spomini z Vrha Svetih Treh Kraljev

Predstavili smo knjigo Grenki spomini z Vrha Svetih Treh Kraljev, v kateri je Marija Treven v besedi in sliki prikazala nepopisno trpljenje in nasilje v krajih med Rovtami in Žirmi v času pred, med in po drugi svetovni vojni. Ne Nemci, ne Italijani se niso ozirali na prejšnji, stoletja trajajoči tok življenja v oddaljeni hribovski vasici. No, nasilni okupaciji pa je kmalu sledila še bolj krvava revolucija.

marija mojca trevenGrenki spomini z Vrha Svetih Treh Kraljev

Moja zgodba

Pogovor z Marijo Treven o knjigi Grenki spomini z Vrha Svetih Treh Kraljev
Predstavili smo knjigo Grenki spomini z Vrha Svetih Treh Kraljev, v kateri je Marija Treven v besedi in sliki prikazala nepopisno trpljenje in nasilje v krajih med Rovtami in Žirmi v času pred, med in po drugi svetovni vojni. Ne Nemci, ne Italijani se niso ozirali na prejšnji, stoletja trajajoči tok življenja v oddaljeni hribovski vasici. No, nasilni okupaciji pa je kmalu sledila še bolj krvava revolucija.
VEČ ...|26. 8. 2018
Pogovor z Marijo Treven o knjigi Grenki spomini z Vrha Svetih Treh Kraljev
Predstavili smo knjigo Grenki spomini z Vrha Svetih Treh Kraljev, v kateri je Marija Treven v besedi in sliki prikazala nepopisno trpljenje in nasilje v krajih med Rovtami in Žirmi v času pred, med in po drugi svetovni vojni. Ne Nemci, ne Italijani se niso ozirali na prejšnji, stoletja trajajoči tok življenja v oddaljeni hribovski vasici. No, nasilni okupaciji pa je kmalu sledila še bolj krvava revolucija.

Jože Bartolj

marija mojca trevenGrenki spomini z Vrha Svetih Treh Kraljev

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|12. 8. 2018
Aktualno o vesoljni Cerkvi

V oddaji smo spregovorili o romanju italijanske mladine v Rim. V Latinski Ameriki odmeva novica, da je argentinski senat zavrnil uzakonitev splava, čilski škofje pa so se opravičili, ker so se izneverili svojim dolžnostim v primeru spolnih zlorab.

Aktualno o vesoljni Cerkvi

V oddaji smo spregovorili o romanju italijanske mladine v Rim. V Latinski Ameriki odmeva novica, da je argentinski senat zavrnil uzakonitev splava, čilski škofje pa so se opravičili, ker so se izneverili svojim dolžnostim v primeru spolnih zlorab.

duhovnostdružba

Iz življenja vesoljne Cerkve

Aktualno o vesoljni Cerkvi
V oddaji smo spregovorili o romanju italijanske mladine v Rim. V Latinski Ameriki odmeva novica, da je argentinski senat zavrnil uzakonitev splava, čilski škofje pa so se opravičili, ker so se izneverili svojim dolžnostim v primeru spolnih zlorab.
VEČ ...|12. 8. 2018
Aktualno o vesoljni Cerkvi
V oddaji smo spregovorili o romanju italijanske mladine v Rim. V Latinski Ameriki odmeva novica, da je argentinski senat zavrnil uzakonitev splava, čilski škofje pa so se opravičili, ker so se izneverili svojim dolžnostim v primeru spolnih zlorab.

Marta Jerebič

duhovnostdružba

Kulturni utrinki

VEČ ...|9. 8. 2018
Režiser Bogdan Žerjal o novi predstavi na prostem gledališča Medvedje Brdo

Amaterska gledališka skupina z Medvedjega Brda, pod režisersko taktirko Bogdana Žerjala, bo letos uprizorila še eno slovensko klasiko Tistega lepega dne, ki je povzeta po istoimesknki noveli Cirila Kosmača. Zgodba je postavljena v čas Rapalske meje, torej v obdobje med prvo in drugo svetovno vojno, ko so Italijani zasedali slovensko ozemlje. Rdeča nit se vleče skozi nenavadno ljubezensko zgodbo, ki pa se navsezadnje srečno konča.Premierna predstava bo 11. avgusta na Medvedjem Brdu ob 20.30., ponovitve pa 12., 14., 17., 18., 19., 24., 25., 26. in 31. avgusta.

Režiser Bogdan Žerjal o novi predstavi na prostem gledališča Medvedje Brdo

Amaterska gledališka skupina z Medvedjega Brda, pod režisersko taktirko Bogdana Žerjala, bo letos uprizorila še eno slovensko klasiko Tistega lepega dne, ki je povzeta po istoimesknki noveli Cirila Kosmača. Zgodba je postavljena v čas Rapalske meje, torej v obdobje med prvo in drugo svetovno vojno, ko so Italijani zasedali slovensko ozemlje. Rdeča nit se vleče skozi nenavadno ljubezensko zgodbo, ki pa se navsezadnje srečno konča.Premierna predstava bo 11. avgusta na Medvedjem Brdu ob 20.30., ponovitve pa 12., 14., 17., 18., 19., 24., 25., 26. in 31. avgusta.

kulturapredstava na prostembogdan žerjal

Kulturni utrinki

Režiser Bogdan Žerjal o novi predstavi na prostem gledališča Medvedje Brdo
Amaterska gledališka skupina z Medvedjega Brda, pod režisersko taktirko Bogdana Žerjala, bo letos uprizorila še eno slovensko klasiko Tistega lepega dne, ki je povzeta po istoimesknki noveli Cirila Kosmača. Zgodba je postavljena v čas Rapalske meje, torej v obdobje med prvo in drugo svetovno vojno, ko so Italijani zasedali slovensko ozemlje. Rdeča nit se vleče skozi nenavadno ljubezensko zgodbo, ki pa se navsezadnje srečno konča.Premierna predstava bo 11. avgusta na Medvedjem Brdu ob 20.30., ponovitve pa 12., 14., 17., 18., 19., 24., 25., 26. in 31. avgusta.
VEČ ...|9. 8. 2018
Režiser Bogdan Žerjal o novi predstavi na prostem gledališča Medvedje Brdo
Amaterska gledališka skupina z Medvedjega Brda, pod režisersko taktirko Bogdana Žerjala, bo letos uprizorila še eno slovensko klasiko Tistega lepega dne, ki je povzeta po istoimesknki noveli Cirila Kosmača. Zgodba je postavljena v čas Rapalske meje, torej v obdobje med prvo in drugo svetovno vojno, ko so Italijani zasedali slovensko ozemlje. Rdeča nit se vleče skozi nenavadno ljubezensko zgodbo, ki pa se navsezadnje srečno konča.Premierna predstava bo 11. avgusta na Medvedjem Brdu ob 20.30., ponovitve pa 12., 14., 17., 18., 19., 24., 25., 26. in 31. avgusta.

Jože Bartolj

kulturapredstava na prostembogdan žerjal

Kulturni utrinki

VEČ ...|23. 7. 2018
Etno festival Okarina na Bledu, V Pulju nagrada Maruši Majer, Rossini v Kopru

Na Bledu se začenja etno festival Okarina, na katerem se bo zvrstilo 15 koncertov izvajalcev iz Evrope, Afrike, Južne Amerike in Hong Konga. Na filmskem festivalu v Pulju je slovenska igralka Maruša Majer prejela zlato areno za glavno žensko vlogo v filmu Ivan. Dvorana sv. Frančiška Asiškega v Kopru je gostila operni večer, posvečen italijanskemu skladatelju Gioacchinu Rossiniju.

Etno festival Okarina na Bledu, V Pulju nagrada Maruši Majer, Rossini v Kopru

Na Bledu se začenja etno festival Okarina, na katerem se bo zvrstilo 15 koncertov izvajalcev iz Evrope, Afrike, Južne Amerike in Hong Konga. Na filmskem festivalu v Pulju je slovenska igralka Maruša Majer prejela zlato areno za glavno žensko vlogo v filmu Ivan. Dvorana sv. Frančiška Asiškega v Kopru je gostila operni večer, posvečen italijanskemu skladatelju Gioacchinu Rossiniju.

kulturaglasbafilmfestival

Kulturni utrinki

Etno festival Okarina na Bledu, V Pulju nagrada Maruši Majer, Rossini v Kopru
Na Bledu se začenja etno festival Okarina, na katerem se bo zvrstilo 15 koncertov izvajalcev iz Evrope, Afrike, Južne Amerike in Hong Konga. Na filmskem festivalu v Pulju je slovenska igralka Maruša Majer prejela zlato areno za glavno žensko vlogo v filmu Ivan. Dvorana sv. Frančiška Asiškega v Kopru je gostila operni večer, posvečen italijanskemu skladatelju Gioacchinu Rossiniju.
VEČ ...|23. 7. 2018
Etno festival Okarina na Bledu, V Pulju nagrada Maruši Majer, Rossini v Kopru
Na Bledu se začenja etno festival Okarina, na katerem se bo zvrstilo 15 koncertov izvajalcev iz Evrope, Afrike, Južne Amerike in Hong Konga. Na filmskem festivalu v Pulju je slovenska igralka Maruša Majer prejela zlato areno za glavno žensko vlogo v filmu Ivan. Dvorana sv. Frančiška Asiškega v Kopru je gostila operni večer, posvečen italijanskemu skladatelju Gioacchinu Rossiniju.

Marjan Bunič

kulturaglasbafilmfestival

Naš pogled

VEČ ...|5. 6. 2018
Povolilna aritmetika

Na torek po volilni nedelji sem še vedno pod vtisom izbire volivk in volivcev, ki so se v nekaterih pogledih vendarle odločili drugače, kot sem pričakovala. Največje presenečenje je gotovo uvrstitev Slovenske nacionalne stranke nazaj v parlament, takoj za tem dejstvo, da so Pirati premagali tako Dobovška kot Čuša, takoj za tem pa dejstvo, da ženske volivke še vedno prepogosto padejo na lepe obljube in prijazen obraz. Žalostno, toda resnično. Verjamem, da bi Luko Mesca marsikatera vzela za zeta.

Povolilna aritmetika

Na torek po volilni nedelji sem še vedno pod vtisom izbire volivk in volivcev, ki so se v nekaterih pogledih vendarle odločili drugače, kot sem pričakovala. Največje presenečenje je gotovo uvrstitev Slovenske nacionalne stranke nazaj v parlament, takoj za tem dejstvo, da so Pirati premagali tako Dobovška kot Čuša, takoj za tem pa dejstvo, da ženske volivke še vedno prepogosto padejo na lepe obljube in prijazen obraz. Žalostno, toda resnično. Verjamem, da bi Luko Mesca marsikatera vzela za zeta.

komentar

Naš pogled

Povolilna aritmetika
Na torek po volilni nedelji sem še vedno pod vtisom izbire volivk in volivcev, ki so se v nekaterih pogledih vendarle odločili drugače, kot sem pričakovala. Največje presenečenje je gotovo uvrstitev Slovenske nacionalne stranke nazaj v parlament, takoj za tem dejstvo, da so Pirati premagali tako Dobovška kot Čuša, takoj za tem pa dejstvo, da ženske volivke še vedno prepogosto padejo na lepe obljube in prijazen obraz. Žalostno, toda resnično. Verjamem, da bi Luko Mesca marsikatera vzela za zeta.
VEČ ...|5. 6. 2018
Povolilna aritmetika
Na torek po volilni nedelji sem še vedno pod vtisom izbire volivk in volivcev, ki so se v nekaterih pogledih vendarle odločili drugače, kot sem pričakovala. Največje presenečenje je gotovo uvrstitev Slovenske nacionalne stranke nazaj v parlament, takoj za tem dejstvo, da so Pirati premagali tako Dobovška kot Čuša, takoj za tem pa dejstvo, da ženske volivke še vedno prepogosto padejo na lepe obljube in prijazen obraz. Žalostno, toda resnično. Verjamem, da bi Luko Mesca marsikatera vzela za zeta.

Tanja Dominko

komentar

Moja zgodba

VEČ ...|20. 5. 2018
Zdenka in Ivan Zakrajšek

Prisluhnete lahko zgodbi iz sklopa posnetih pričevanj med Slovenci po svetu. Zakonca Zakrajšek, Ivana in Zdenko iz Clevelanda je novembra 2016 na njunem domu posnel dr. Renato Podbersič, sodelavec Študijskega centra za narodno spravo.

Zdenka in Ivan Zakrajšek

Prisluhnete lahko zgodbi iz sklopa posnetih pričevanj med Slovenci po svetu. Zakonca Zakrajšek, Ivana in Zdenko iz Clevelanda je novembra 2016 na njunem domu posnel dr. Renato Podbersič, sodelavec Študijskega centra za narodno spravo.

Moja zgodba

Zdenka in Ivan Zakrajšek
Prisluhnete lahko zgodbi iz sklopa posnetih pričevanj med Slovenci po svetu. Zakonca Zakrajšek, Ivana in Zdenko iz Clevelanda je novembra 2016 na njunem domu posnel dr. Renato Podbersič, sodelavec Študijskega centra za narodno spravo.
VEČ ...|20. 5. 2018
Zdenka in Ivan Zakrajšek
Prisluhnete lahko zgodbi iz sklopa posnetih pričevanj med Slovenci po svetu. Zakonca Zakrajšek, Ivana in Zdenko iz Clevelanda je novembra 2016 na njunem domu posnel dr. Renato Podbersič, sodelavec Študijskega centra za narodno spravo.

Jože Bartolj

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|29. 4. 2018
Ekonomija in preroštvo - Luigino Bruni

Pred praznikom sv. Jožefa delavca smo objavili pogovor z znanim italijanskim ekonomistom in publicistom Luiginom Brunijem. Ob svojem obisku v Ljubljani je spregovoril na temo: Ekonomija in preroštvo. V pogovoru pa smo ga povprašali o pomenu dela v sodobni družbi, o vlogi zastonjskosti in o tem, kako v hitrem tempu življenja na prvo mesto postaviti odnose.

Ekonomija in preroštvo - Luigino Bruni

Pred praznikom sv. Jožefa delavca smo objavili pogovor z znanim italijanskim ekonomistom in publicistom Luiginom Brunijem. Ob svojem obisku v Ljubljani je spregovoril na temo: Ekonomija in preroštvo. V pogovoru pa smo ga povprašali o pomenu dela v sodobni družbi, o vlogi zastonjskosti in o tem, kako v hitrem tempu življenja na prvo mesto postaviti odnose.

papežekonomija

Iz življenja vesoljne Cerkve

Ekonomija in preroštvo - Luigino Bruni
Pred praznikom sv. Jožefa delavca smo objavili pogovor z znanim italijanskim ekonomistom in publicistom Luiginom Brunijem. Ob svojem obisku v Ljubljani je spregovoril na temo: Ekonomija in preroštvo. V pogovoru pa smo ga povprašali o pomenu dela v sodobni družbi, o vlogi zastonjskosti in o tem, kako v hitrem tempu življenja na prvo mesto postaviti odnose.
VEČ ...|29. 4. 2018
Ekonomija in preroštvo - Luigino Bruni
Pred praznikom sv. Jožefa delavca smo objavili pogovor z znanim italijanskim ekonomistom in publicistom Luiginom Brunijem. Ob svojem obisku v Ljubljani je spregovoril na temo: Ekonomija in preroštvo. V pogovoru pa smo ga povprašali o pomenu dela v sodobni družbi, o vlogi zastonjskosti in o tem, kako v hitrem tempu življenja na prvo mesto postaviti odnose.

Marta JerebičMarjana Debevec

papežekonomija

Moja zgodba

VEČ ...|22. 4. 2018
dr. Jože Dežman: Poboj družine Hudnik – 2. del pričevanja

23. marca 2015 je arheološka ekipa pod vodstvom mag. Draška Josipoviča odkrivala posmrtne ostanke sedmih umorjenih članov družine Hudnik v skriti globači, ki se zajeda v severozahodno stran hriba Jazbina oziroma pod zaselkom Zibel pri Babni Gori v Polhograjskih dolomitih. Navzoči domačini so pričali, da so se kosti umorjenih še v petdesetih letih valjala po gozdu in da so jih oni zbirali in pokopavali na mestu pokopa. Posebej pretresljiva je pripoved o rdečih ženskih laseh, ki jih je oče enega od pričevalcev našel na prostem in jih je zagrebel. To so bili verjetno lasje noseče Ivane, o kateri so pripovedovali, kako težko je umrla.

dr. Jože Dežman: Poboj družine Hudnik – 2. del pričevanja

23. marca 2015 je arheološka ekipa pod vodstvom mag. Draška Josipoviča odkrivala posmrtne ostanke sedmih umorjenih članov družine Hudnik v skriti globači, ki se zajeda v severozahodno stran hriba Jazbina oziroma pod zaselkom Zibel pri Babni Gori v Polhograjskih dolomitih. Navzoči domačini so pričali, da so se kosti umorjenih še v petdesetih letih valjala po gozdu in da so jih oni zbirali in pokopavali na mestu pokopa. Posebej pretresljiva je pripoved o rdečih ženskih laseh, ki jih je oče enega od pričevalcev našel na prostem in jih je zagrebel. To so bili verjetno lasje noseče Ivane, o kateri so pripovedovali, kako težko je umrla.

Moja zgodba

dr. Jože Dežman: Poboj družine Hudnik – 2. del pričevanja
23. marca 2015 je arheološka ekipa pod vodstvom mag. Draška Josipoviča odkrivala posmrtne ostanke sedmih umorjenih članov družine Hudnik v skriti globači, ki se zajeda v severozahodno stran hriba Jazbina oziroma pod zaselkom Zibel pri Babni Gori v Polhograjskih dolomitih. Navzoči domačini so pričali, da so se kosti umorjenih še v petdesetih letih valjala po gozdu in da so jih oni zbirali in pokopavali na mestu pokopa. Posebej pretresljiva je pripoved o rdečih ženskih laseh, ki jih je oče enega od pričevalcev našel na prostem in jih je zagrebel. To so bili verjetno lasje noseče Ivane, o kateri so pripovedovali, kako težko je umrla.
VEČ ...|22. 4. 2018
dr. Jože Dežman: Poboj družine Hudnik – 2. del pričevanja
23. marca 2015 je arheološka ekipa pod vodstvom mag. Draška Josipoviča odkrivala posmrtne ostanke sedmih umorjenih članov družine Hudnik v skriti globači, ki se zajeda v severozahodno stran hriba Jazbina oziroma pod zaselkom Zibel pri Babni Gori v Polhograjskih dolomitih. Navzoči domačini so pričali, da so se kosti umorjenih še v petdesetih letih valjala po gozdu in da so jih oni zbirali in pokopavali na mestu pokopa. Posebej pretresljiva je pripoved o rdečih ženskih laseh, ki jih je oče enega od pričevalcev našel na prostem in jih je zagrebel. To so bili verjetno lasje noseče Ivane, o kateri so pripovedovali, kako težko je umrla.

Jože Bartolj

Naš gost

VEČ ...|31. 3. 2018
Jana Prelec

Naša gostja je bila tokrat publicistka, slikarka, ki je imela pri 87. prvo samostojno razstavo in ena najstarejših uporabnic Facebooka pri nas Jana Prelec. Ker je bila oddaja Naš gost na sporedu na veliko soboto je najprej obudila spomine na velikonočne praznike iz njene mladosti … Sicer je bila rojena konec maja 1930 v Ljubljani. Krščena na ime Marija Ivana, klicali pa so jo od rojstva Jana.

Jana Prelec

Naša gostja je bila tokrat publicistka, slikarka, ki je imela pri 87. prvo samostojno razstavo in ena najstarejših uporabnic Facebooka pri nas Jana Prelec. Ker je bila oddaja Naš gost na sporedu na veliko soboto je najprej obudila spomine na velikonočne praznike iz njene mladosti … Sicer je bila rojena konec maja 1930 v Ljubljani. Krščena na ime Marija Ivana, klicali pa so jo od rojstva Jana.

Naš gost

Jana Prelec
Naša gostja je bila tokrat publicistka, slikarka, ki je imela pri 87. prvo samostojno razstavo in ena najstarejših uporabnic Facebooka pri nas Jana Prelec. Ker je bila oddaja Naš gost na sporedu na veliko soboto je najprej obudila spomine na velikonočne praznike iz njene mladosti … Sicer je bila rojena konec maja 1930 v Ljubljani. Krščena na ime Marija Ivana, klicali pa so jo od rojstva Jana.
VEČ ...|31. 3. 2018
Jana Prelec
Naša gostja je bila tokrat publicistka, slikarka, ki je imela pri 87. prvo samostojno razstavo in ena najstarejših uporabnic Facebooka pri nas Jana Prelec. Ker je bila oddaja Naš gost na sporedu na veliko soboto je najprej obudila spomine na velikonočne praznike iz njene mladosti … Sicer je bila rojena konec maja 1930 v Ljubljani. Krščena na ime Marija Ivana, klicali pa so jo od rojstva Jana.

Jože Bartolj

Moja zgodba

VEČ ...|25. 2. 2018
dr. Helena Jaklitsch - Begunske zgodbe – Božidar Fink

V oddaji Moja zgodba boste lahko prisluhnili begunski zgodbi Božidarja Finka. To je ena od zgodb, ki so bile predstavljene na razstavi Rojstvo novih domovin, Bogata ustvarjalnost slovenskih beguncev v italijanskih in avstrijskih taboriščih. Oddajo je pripravila dr. Helena Jaklitsch v njej pa boste slišali tudi posnetke kvarteta Fink iz plošče, ki je izšla leta 1948.

dr. Helena Jaklitsch - Begunske zgodbe – Božidar Fink

V oddaji Moja zgodba boste lahko prisluhnili begunski zgodbi Božidarja Finka. To je ena od zgodb, ki so bile predstavljene na razstavi Rojstvo novih domovin, Bogata ustvarjalnost slovenskih beguncev v italijanskih in avstrijskih taboriščih. Oddajo je pripravila dr. Helena Jaklitsch v njej pa boste slišali tudi posnetke kvarteta Fink iz plošče, ki je izšla leta 1948.

Moja zgodba

dr. Helena Jaklitsch - Begunske zgodbe – Božidar Fink
V oddaji Moja zgodba boste lahko prisluhnili begunski zgodbi Božidarja Finka. To je ena od zgodb, ki so bile predstavljene na razstavi Rojstvo novih domovin, Bogata ustvarjalnost slovenskih beguncev v italijanskih in avstrijskih taboriščih. Oddajo je pripravila dr. Helena Jaklitsch v njej pa boste slišali tudi posnetke kvarteta Fink iz plošče, ki je izšla leta 1948.
VEČ ...|25. 2. 2018
dr. Helena Jaklitsch - Begunske zgodbe – Božidar Fink
V oddaji Moja zgodba boste lahko prisluhnili begunski zgodbi Božidarja Finka. To je ena od zgodb, ki so bile predstavljene na razstavi Rojstvo novih domovin, Bogata ustvarjalnost slovenskih beguncev v italijanskih in avstrijskih taboriščih. Oddajo je pripravila dr. Helena Jaklitsch v njej pa boste slišali tudi posnetke kvarteta Fink iz plošče, ki je izšla leta 1948.

Jože Bartolj

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|18. 1. 2018
Dalida, Paul Young, Bobby Goldsboro in Marjana Deržaj

Tokratno druženje je začel Rafko Irgolič s pesmijo El passo. Spomnili smo se: žal že pokojne italijanske pevke Dalide (rodila se je 17. januarja 1933), Marjane Deržaj (13. obletnica smrt), obletnice odkritja Havajev pred 240-imi leti (Ivica Šerfezi - Plavi Havaji in Israel Kamakawiwooole - What a wonderful world), Ive Zanicchi (78. rojstni dan), Bobby Goldsbora (77. rojstni dan), Dolores ORiordan (umrl pred nekaj dnevi).

Dalida, Paul Young, Bobby Goldsboro in Marjana Deržaj

Tokratno druženje je začel Rafko Irgolič s pesmijo El passo. Spomnili smo se: žal že pokojne italijanske pevke Dalide (rodila se je 17. januarja 1933), Marjane Deržaj (13. obletnica smrt), obletnice odkritja Havajev pred 240-imi leti (Ivica Šerfezi - Plavi Havaji in Israel Kamakawiwooole - What a wonderful world), Ive Zanicchi (78. rojstni dan), Bobby Goldsbora (77. rojstni dan), Dolores ORiordan (umrl pred nekaj dnevi).

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

Dalida, Paul Young, Bobby Goldsboro in Marjana Deržaj
Tokratno druženje je začel Rafko Irgolič s pesmijo El passo. Spomnili smo se: žal že pokojne italijanske pevke Dalide (rodila se je 17. januarja 1933), Marjane Deržaj (13. obletnica smrt), obletnice odkritja Havajev pred 240-imi leti (Ivica Šerfezi - Plavi Havaji in Israel Kamakawiwooole - What a wonderful world), Ive Zanicchi (78. rojstni dan), Bobby Goldsbora (77. rojstni dan), Dolores ORiordan (umrl pred nekaj dnevi).
VEČ ...|18. 1. 2018
Dalida, Paul Young, Bobby Goldsboro in Marjana Deržaj
Tokratno druženje je začel Rafko Irgolič s pesmijo El passo. Spomnili smo se: žal že pokojne italijanske pevke Dalide (rodila se je 17. januarja 1933), Marjane Deržaj (13. obletnica smrt), obletnice odkritja Havajev pred 240-imi leti (Ivica Šerfezi - Plavi Havaji in Israel Kamakawiwooole - What a wonderful world), Ive Zanicchi (78. rojstni dan), Bobby Goldsbora (77. rojstni dan), Dolores ORiordan (umrl pred nekaj dnevi).

Matjaž Merljak

glasbaspomin

Priporočamo
|
Aktualno

Program zadnjega tedna

VEČ ...|22. 8. 2019
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 22. avgust 2019 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 22. avgust 2019 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Duhovna misel

VEČ ...|22. 8. 2019
Če si povabljen - greš!

Nebeško kraljestvo je podobno kralju, ki je napravil svatbo svojemu sinu. In poslal je svoje služabnike klicat povabljene na svatbo, pa niso hoteli priti. (Mt 22, 2-3)

Če si povabljen - greš!

Nebeško kraljestvo je podobno kralju, ki je napravil svatbo svojemu sinu. In poslal je svoje služabnike klicat povabljene na svatbo, pa niso hoteli priti. (Mt 22, 2-3)

Gregor Čušin

duhovnost

Pogovor o

VEČ ...|21. 8. 2019
Začetek šole

Pogovor o smo tokrat namenili začetku šolskega leta. Sodelovala sta prof. Marti Zabret in doktor Anton Meden. Spregovorila sta o pomenu strukture v dnevu, o tem, kaj storiti s telefonom in računalnikom, o skrbi za otroke, če sta starša ločena, vlogi starih staršev, stresu, izsledkih raziskav med slovenskim šolarji, matematiki in postopnem prenosu odgovornosti zase na otroka.

Začetek šole

Pogovor o smo tokrat namenili začetku šolskega leta. Sodelovala sta prof. Marti Zabret in doktor Anton Meden. Spregovorila sta o pomenu strukture v dnevu, o tem, kaj storiti s telefonom in računalnikom, o skrbi za otroke, če sta starša ločena, vlogi starih staršev, stresu, izsledkih raziskav med slovenskim šolarji, matematiki in postopnem prenosu odgovornosti zase na otroka.

Silvestra Sadar

odnosipogovorvzgojaizobraževanje

Globine

VEČ ...|13. 8. 2019
Moralni teolog Gabriel Kavčič o zlu

Vsi vemo, da v našem svetu »nekaj ne štima«, da bi naš svet lahko bil boljši, kot je. To pred nas postavlja vprašanje zla, slabega v svetu. In hkrati nas sprašuje, kako še lahko verujemo v dobrega, vsemogočnega Boga. O zlu kot fenomenu, o njegovih vrstah in o tem, kakšen odgovor nanj daje krščanstvo, bomo govorili v tokratni oddaji Globine.

Moralni teolog Gabriel Kavčič o zlu

Vsi vemo, da v našem svetu »nekaj ne štima«, da bi naš svet lahko bil boljši, kot je. To pred nas postavlja vprašanje zla, slabega v svetu. In hkrati nas sprašuje, kako še lahko verujemo v dobrega, vsemogočnega Boga. O zlu kot fenomenu, o njegovih vrstah in o tem, kakšen odgovor nanj daje krščanstvo, bomo govorili v tokratni oddaji Globine.

Blaž Lesnik

duhovnostzlo

Kmetijska oddaja

VEČ ...|18. 8. 2019
Prodaja kmetijskih pridelkov in izdelkov kot dopolnilna dejavnost na kmetiji

V oddaji smo se v luči prihajajočega sejma Agra z gospo Andrejko Krt pogovarjali o trženju in prodaji kmetijskih pridelkov in izdelkov na kmetiji.

Prodaja kmetijskih pridelkov in izdelkov kot dopolnilna dejavnost na kmetiji

V oddaji smo se v luči prihajajočega sejma Agra z gospo Andrejko Krt pogovarjali o trženju in prodaji kmetijskih pridelkov in izdelkov na kmetiji.

Robert Božič

kmetijstvonaravapogovorsvetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|22. 8. 2019
Artroza kolen

V tokratni zdravstveni Svetovalnici smo govorili o eni najpogostejših ortopedskih bolezni: artrozi. V pogovornem jeziku se je za to degenerativno obolenje prijel izraz obraba. O artrozi kolen je spregovoril specialist kirurg za endoprotetiko kolen in kolkov dr. Drago Dolinar.

Artroza kolen

V tokratni zdravstveni Svetovalnici smo govorili o eni najpogostejših ortopedskih bolezni: artrozi. V pogovornem jeziku se je za to degenerativno obolenje prijel izraz obraba. O artrozi kolen je spregovoril specialist kirurg za endoprotetiko kolen in kolkov dr. Drago Dolinar.

Blaž Lesnik

svetovanjepogovorzdravstvo

Duhovna misel

VEČ ...|22. 8. 2019
Če si povabljen - greš!

Nebeško kraljestvo je podobno kralju, ki je napravil svatbo svojemu sinu. In poslal je svoje služabnike klicat povabljene na svatbo, pa niso hoteli priti. (Mt 22, 2-3)

Če si povabljen - greš!

Nebeško kraljestvo je podobno kralju, ki je napravil svatbo svojemu sinu. In poslal je svoje služabnike klicat povabljene na svatbo, pa niso hoteli priti. (Mt 22, 2-3)

Gregor Čušin

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|22. 8. 2019
Svetli del

Molili so člani skupnosti Pelikan in Karitas.

Svetli del

Molili so člani skupnosti Pelikan in Karitas.

Radio Ognjišče

duhovnost

Svetnik dneva

VEČ ...|22. 8. 2019
Sv. Devica Marija Kraljica

Sv. Devica Marija Kraljica

Jure Sešek

duhovnost

Za nasmeh

VEČ ...|22. 8. 2019
Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče