Šarec ima ušesa, gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma, nosi naslov komentarja Andreja Marka Pozniča na spletnem portalu Časnik.si, ki ga bomo prebirali danes. Šarec je v politiki srečko. Vse mu teče kot namazano, ko se zdi, da je končno prišel čas, da bo ljudstvo spregledalo ves blef, pa mu priskočijo na pomoč v tujini s svojo inačico »jugonostalgije«. Kajti kakor pri nas nekateri hrepenijo po Jugoslaviji in si slikajo idealizirano državo in sistem, ki ju ni bilo, tako si na Madžarskem že vsa leta od Trianona naprej ližejo rane ob izgubi 2/3 Madžarske. Pri tem seveda spregledajo, da so izgubili dežele, ki so samo pravno bile madžarske, narodnostno pa niso bile njihove.Italijani doživljajo podobno. Ves proces združevanja Italijanov v eno državo se je končal v napadalnih vojnah na Avstro-Ogrsko ali pa Rusijo na Krimu ali pa Libijo in Etiopijo, itd., ker so prešli iz združevanja v osvajanja stare rimske slave … Sentiment enih, drugih in tretjih pa je popolnoma enak. Gre za zasanjanost v preteklost, ki je po definiciji »boljša, krasna, čudovita«. Gre torej za beg pred sedanjostjo.Ko ti gre kot politiku doma vse narobe, ni nič boljšega, preprostejšega in učinkovitega kakor zunanji sovražnik, ki poenoti ljudstvo, ki ga pripravi do tega, da potrpi, ker je ljubezen do svojega najbolj naravna drža vsakega človeka. Na tem čustvu so svojo oblast ohranjali komunistični režimi! Moje pa ni samo moja lastnina, ampak tudi družina, tudi vas, mesto, tudi narod in država. Ker pa države načeloma nimamo radi, ker je to oblika vladanja, se naša čustva ogrejejo pri narodu, ki je bolj naravna tvorba. Celo komunisti, ki narod sicer zaničujejo, so v drugi svetovni vojni igrali na te strune. Sovjeti so celo prenehali preganjati Rusko pravoslavno Cerkev za časa najhujšega nemškega pritiska, pozabili so vse svoje ideološke parole ter govorili samo še o »Materi Rusiji«. In še danes govorijo o veliki domovinski vojni. Ko so zmagali, pa so nadaljevali po starem ideološkem ključu.Zato razumem Šarčevo domovinsko retoriko v tem ključu. Mož očita sosedom, kar sam doma v miru prenaša in podpira. Ne le, da ni še dvignil glasu zoper tiste, ki nam ponujajo postane rešitve starega režima, ampak jim prepušča prvo nadkoalicijsko mesto. Važno mu je le, da kadruje in »njegovi« ljudje prevzemajo funkcijo za funkcijo. Po drugi strani pa so njegova ušesa potlačena in dolga, torej gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma. Očitati sosedom, da ližejo svoje rane z nostalgijo, pri tem pa sami gojimo ista čustva in delamo iste grehe, ni higienično. Tega bi se moral Šarec zavedati. Še posebej zato, ker pri nas pomeni to lizanje ran pravzaprav ultrakonzervativnost in reakcionarnost tistih, ki jim ti dve besedi pomenita največji psovki, kakor tudi opravičilo za nespoštovanje, zaničevanje in pravo zatiranje drugače mislečih.Pri nas so največji konzervativci in reakcionarji Levica, SD, DeSUS, SMC, SAB in LMŠ. Vsi ti zagovarjajo preteklost totalitarizma, zagovarjajo nasilje gošarjev, zagovarjajo sistem, ki smo ga zavrgli ob prvi svobodni priliki. Vsi ti imajo Slovenijo za talko. Gre jim le za lastne koristi ali v obliki borčevske penzije ali pa v obliki prijateljske pogodbe oz. aneksa. Vsi ti bogatijo na račun raznih TEŠ-ev in podobnih večjih ali manjših državnih investicij. Vse pa okronajo s krivosodjem, ki jih ščiti pred preganjanjem in zaporom. Zakone sicer imamo, imamo celo ustavo, ki pa jo spoštujejo ali pa ne, kakor jim pač paše. Ker obvladajo tudi medije, državljani pa imajo skozi šolanje oprane možgane, kar se kaže v tem, da niso sposobni povezati vzrokov in posledic, da imajo težave z logiko in argumenti, nimajo bojazni, da bi se kaj spremenilo. Gre torej za celovit sistem nedotakljivosti tistih, ki so z revolucijo prišli na oblast in na oblasti ostajajo. Zato so Šarčeve besede tujcem pravzaprav še ena točka stand-up komedije, ki jo je kot Serpentinšek tako dobro obvladal.Ko pa bo premier resno začel vladati, odpravljati krivice in nesorazmerja, ko bo njegova vlada ščitila slovenstvo in delala v prid slovenskemu narodu, ko bodo preganjali notorične kriminalce, pa naj so to župani ali direktorji, ko bodo pri imenovanjih gledali na zasluge in sposobnosti in ne le na »naše«, ko bodo resnično krčili paradržavne agencije in urade, ko bodo decentralizirali državo, da bo tudi izven Ljubljane mogoče dobiti kakšno ugledno službo, potem bom njegove besede tujcu, ki si liže svoje rane (kar bi morali vsi jugonostalgiki z razumevanjem sprejeti), gledal v luči potrebe po zunanjem sovražniku za notranje potrebe, da bi lažje vladal.Če pa bom dobil otipljive dokaze, da je sposoben delati drugače, potem bom pa spremenil svoje mnenje.Je v komentarju na spletnem portalu Časnik.si razmišljal Andrej Marko Poznič.

Oddaja je posvečena zadnji bitki na Soški fronti. O tem govori knjiga Blaža Torkarja in Miha Kuharja z naslovom Zadnja bitka na Soči 1917. Gre za poglobljen prikaz pomena 12. soške ofenzive, ki je bila nedvomno kompleksna in zahtevna vojaška operacija tako z vidika načrtovanja in organizacije kot tudi načina izvedbe. V oddaji lahko slišite tudi natančno analizo vzrokov za nemško-avstro-ogrsko zmago in italijanski poraz, predstavili pa smo tudi izstopajoče osebnosti tega spopada.

Maj je mesec kot vsi drugi, res pa je, da so se v tem mesecu v slovenski novejši zgodovini zgodile nekatere stvari, ki so se kasneje izkazale kot usodne.Peticija za Združeno SlovenijoNa celjski železniški postaji so se predstavniki dunajske Slovenije, nekakšnega takratnega vrhovnega slovenskega predstavništva, maja 1848. leta srečali z južnoštajerskimi narodnjaki. Ti so potem najbolj množično med vsemi Slovenci podpisovali peticijo za Združeno Slovenijo. Z njo so takratnim nemškim sodržavljanom in vsej ostali javnosti monarhije sporočili nič drugega kot to, da želijo biti narod kot vsi drugi, ki bodo imeli pravico in možnost v zahtevani Sloveniji živeti po slovensko. Poudarjali so, da v celoti podpirajo revolucijo, da nikomur ne želijo nič slabega. Želijo zgolj in samo biti in ostati Slovenci.Slovenski narodni program, ki se je oblikoval v prvi polovici 19. stoletja in je bil prvič javno predstavljen spomladi 1848. leta, je postal trajna politična opredelitev Slovencev. Je politično najbolj povezovalna vsebina slovenskega bitja in žitja. Sprejeli in priznavali in so jo tako levi kot desni. Zgodovina več kot poldrugega stoletja nam je dokazala, da lahko narod razglaša in uresničuje svoje temeljne pravice le v demokraciji.Majsko taborsko gibanjeMaja 1869, to se pravi pred 150. leti, so bili v Sloveniji kar trije tabori: v Sevnici, na Kalcu na Notranjskem in v Vižmarjih, kjer se je zbralo okoli 30. 000 ljudi. V bistvu so avstrijski in posredno mednarodni javnosti sporočili, da še vedno vztrajajo na zamisli iz 1848. leta. Veličina taborov ni samo v potrjevanju ideje Združene Slovenije, ampak tudi v sporočilu, da nobena politična ureditev, mišljen je takratni parlamentarizem, ki je samo nekaterim dajal volilno pravico, ni nad splošno narodno voljo, nad ljudsko suverenostjo.Organizatorji slovenskih taborov so si posebno prizadevali, da so se jih udeleževale tudi ženske, mladi in starejši. Prihajali so vsi Slovenci od dekle in viničarja do slovenskega graščaka, kajti ko gre za temeljna eksistencialna vprašanja, imajo pravico vsi govoriti in izražati svojo voljo. Takrat ostajajo samo Slovenci in neslovenci. Nihče ne more in ne sme temeljnega nacionalnega interesa, to pa je življenje na podlagi lastne in najširše narodne kulture, privatizirati ali podrediti lastni ideologiji ali stranki.Majniška deklaracija 1917Z majniško deklaracijo leta 1917 so Slovenci takratnim neslovenskim sodržavljanom povedali, da so obupali nad možnostjo iskanja narodnega preživetja v dotakratni državni obliki. Izcimilo se je, tudi zaradi mednarodnih okoliščin in konca I. svetovne vojne, da je to postala karadjordjevska Jugoslavija. Zaradi Londonskega pakta in kasneje koroškega plebiscita, je bila, kljub temu, da se je po tisoč letih upravnopolitično združilo tudi Prekmurje, daleč od slovenskih sanj in narodnih pravic. Ne glede na vse, pa je takrat prvič v javnost tudi uradno vstopila Slovenija kot državna enota. Leta 1919 smo dobili slovensko univerzo, ki so jo zahtevali že 1848. leta in še vrsto inštitucij, ki so nam dale upanje dolgoročnega preživetja.Maj 1945 pomeni predvsem konec svetovnega pobijanjaPogledi na maj 1945 so zaradi njegovega krvavega nadaljevanja med Slovenci različni, ni pa mogoče zanikati velikega pomena konca svetovnega pobijanja, obdobja, v katerem so nam okupatorji namenjali narodno smrt. Med II. svetovno vojno se med Slovenci temeljni idejni nasprotniki niso zavzemali za slovensko samostojno državo, ampak za različno notranjepolitično ureditev in značaj povojne Jugoslavije. Vsak je v njej iskal svojo zamisel uresničevanja slovenske prihodnosti.Nova Jugoslavija v mnogem ni uresničila številnih pričakovanj njenih državljanov in Slovencev posebej. Nihče ne more zanikati gospodarskega in socialnega napredka. Toda tega realno lahko ocenjujemo samo v primerjavi z napredkom sosednjih Avstrijcev in Italijanov. Dejstvo je, da smo za njimi čedalje bolj stopnjevano zaostajali. Danes je vsakemu Slovencu bolj ali manj jasno, da je bil največji greh povojne Jugoslavije podcenjevanje tehnološkega razvoja in človeškega potenciala, zaradi katerih je blizu sto tisoč Slovencev odšlo na, kot smo takrat rekli, začasno delo v tujini. Danes nam jih povsod primanjkuje.Majniška deklaracija 1989 – odločitev za lastno državoZaradi gospodarskih in socialnih težav in izjemnega naraščanja vpliva nedemokratičnih pogledov in zahtev so morali Slovenci svojo dotedanjo zgodovino temeljito preanalizirati in pretehtati ter se odločiti za tisto, kar ja za vsak dozorel in samozavesten narod osnovno: lastna država. Že na mirovnih pogajanjih po I. svetovni vojni je bilo delu slovenskih udeležencev jasno, da narod brez lastne države nima dolgoročne perspektive. Res pa je, da jo lahko rešuje le v okviru globalnih mednarodnih sprememb. Po I. in II. svetovni vojni so bile zamujene oziroma Slovenci zaradi nepripravljenosti niso imeli realnih možnosti za uresničitev samostojnosti, ob evropskem zlomu komunizma ob koncu osemdesetih let, pa so se te ponudile. Naklonjene so ji bile tako domače kot mednarodne razmere. Slovenci kot dozorel narod jih niso zamudili.Majniška deklaracija, ki jo je sestavil del vodilnih slovenskih izobražencev tistega časa, je zahtevala suvereno državo slovenskega naroda, ki bo slonela na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, demokraciji, ki vključuje politični pluralizem in takšni družbeni ureditvi, ki bo zagotavljala duhovno in gmotno blaginjo v skladu z naravnimi danostmi in v skladu s človeškimi zmožnostmi državljanov Slovenije. Svojo množično podporo je dobila najprej s podpisi, nato z plebiscitno odločitvijo 23. decembra 1990 in uresničitvijo z razglasitvijo neodvisne, demokratične in samostojne Republike 26. junija 1991. leta. Proces, začet v pomladi narodov 1848 se je po stopetdesetih letih končal. Žal ni zajel vse Slovenije in vseh Slovencev.Samostojna slovenska država je v mnogih vsebinskih ciljih še daleč od svoje uresničitve. Očitno ta zahteva veliko več časa, kot so mnogi pričakovali. Njena najboljša popotnica je v tem, da ni nastala iz sovraštva proti komur koli, ampak samo na podlagi želje po demokraciji in pravice živeti v Sloveniji po slovensko.

V Novem mestu že od nedelje poteka šestdnevna likovna kolonija 15. Novomeški likovni dnevi.Mednarodni festival Druga godba bo letos gostoval v Mariboru.Na Kostanjevici v Novi Gorici bo v torek drugi koncert letošnje sezone cikla Glasba z vrtov sv. Frančiška.V madridskem muzeju Prado so restavrirali oltarno sliko Oznanjenje italijanskega renesančnega umetnika Fra Angelica.

Poslušate lahko pričevanje Bogomirja Bizjaka iz Skrilj v Vipavski dolini, ki je bil leta 1942 mobiliziran v italijnsko vojsko. Poslan je bil v Grčijo na otok Samos, kjer je tudi dočakal kapitualcijo Italije. Zatem so ga, do leta 1944, v ujetništvu zadrževali Nemci, Takrat je uspel pobegniti in se je še z nekaterimi soujetniki pridružiti partizanom. Oddajo je pripravila kustosinja Muzeja novejše zgodovine Irena Uršič.

Italijanski notranji minister in predsednik stranke Liga Matteo Salvini je v Milanu predstavil zavezništvo več evropskih desnih populističnih strank za volitve v Evropski parlament. Poimenovali so ga Evropsko zavezništvo ljudstev in narodov, njegov cilj pa je postati najmočnejša politična skupina v Evropskem parlamentu. O ekstremih, ki se pojavljajo pred volitvami se je Alen Salihović pogovarjal z Mirotom Hačkom s Fakultete za družbene vede.

Ogromni napis TITO na Sabotinu še vedno zbuja spomin na povojne dogodke, ko je jugoslovanski komunistični režim pod vodstvom Tita pobil na tisoče italijanskih državljanov. To je ovira za dobre medsosedske odnose med Italijo in Slovenijo. Žal italijanski državljani ne vedo dovolj o fašističnem nasilju, ki so ga bili deležni Slovenci. Sovraštvo rodi sovraštvo. Zgradimo raje ogromno katedralo, ki naj postane dom vseh vojnih in povojnih žrtev - v opomin današnjim in prihodnjim rodovom, ter v spodbudo za dobre sosedske odnose.

Zadnjo februarsko oddajo s popevkami in zimzelenimi melodijami smo predvajali: Moje orglice – Janko Ropret, Wenn unser Vater glücklich ist – Lolita, Sailor - Petula Clark, Španski harlem - Irena Kohont; Poupee de cire, poupee de son – France Gall, Bodulska balada - Vice Vukov, Prodajalka cvetja - Beti Jurkovič, Knock Three Times - Tony Orlando s skupino Dawn, Čibu-Čiba - Ljupka Dimitrovska; Kiss me, honey honey, kiss me – Shirley Bassey, O sole mio - Enrico Caruso, A little bit of soap – Showaddaywaddy, Blueberry hill - Fats Domino, pustni mix: Račke v italijanščini, francoščini in slovenščini (Romina Power, Ketamine in 12. nadstropje).

Večer popevk in zimzelenih melodij je prinese: Na vrhu nebotičnika – Bele vrane (21. februarja 1933 so v Ljubljani odprli nebotičnik), venček italijanskih – Rocco Granata, When I Need You - Leo Sayer, Pesem za dinar - Marjana i Nino, Dans le blue de ciel blue – Dalida, It hurts to be in love - Gene Pitney, Hopelessly devoted to you – Olivia Newton John, Ljubav - Olivera Katarina, The best is yet to come - Nancy Wilson, v oddaji smo se spomnili pokojne pevke Šerbi (pesmi Ljubi me, divja zve, Paradni tango in Dober hrance si želim) in slišali slovensko in hrvaško evrovizijsko predstavnico (Sebi in The Dream).

Gostje: ekonomist, izr. prof. dr. Anže Burger, izvršni direktor Kluba slovenskih podjetnikov SBC Goran Novković in novinar na RAI v Trstu Andrej Černic.

Še naprej odmevajo težave slovenskih radijskih postaj, ki oddajajo ob meji z Italijo. Ta za zdaj ni pokazala pripravljenosti za rešitev vprašanja motenja frekvenc. Za več pojasnil smo se obrnili na ministrstvo za javno upravo. Na naša vprašanja je odgovarjal generalni direktor direktorata za informacijsko družbo, dr. Uroš Svete.

Predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani razburil z besedami, ki jih je izrekel v Bazovici pri Trstu ob dnevu spomina na žrtve fojb in eksodus Italijanov iz Istre, Reke in Dalmacije. Številni so jih razumeli kot neke vrste ozemeljske zahteve. Tajani je zagotovil, da to ni bil njegov namen, obžaloval jih je in se opravičil vsem, ki jih je s tem prizadel. Za komentar smo poklicali župnika v Štandrežu pri Gorici in škofovega vikarja za Slovence v Italiji Karla Bolčino.

Naj živi Trst, naj živi italijanska Istra, naj živi italijanska Dalmacija, naj živijo italijanski izgnanci. To so besede predsednika Evropskega parlamenta Antonia Tajanija na slovesnosti v Bazovíci ob italijanskem dnevu spomina na žrtve fojb in eksodusa. Globoko so užalile tako slovenske kot tudi hrvaške državljane. Poklicali smo tajnika Slovenske skupnosti v Gorici Julijana Čavdka.

V oddaji z zimzeleno glasbo smo se spomnili afroameriške gospel pevke Mahalie Jackson, kraljice gospela (v nedeljo je bila 47. obletnica smrti), ameriškega pevca in igralca italijanskega rodu Maria Lanze (včeraj je bila 98. obletnica njegovega rojstva) in Iva Robića (v torek je bila 93. obletnica njegovega rojstva). Ploščo Morgen je prodal v več kot milijon primerkih, zato ga kličejo Mister Morgen.Jutri bo tretje obletnica smrti Dušana Velkarvrha in v oddaji smo predvajali pesmi: Ljubi, ljubi, ljubi - Eva Sršen, Mini maxi - Belevrane, Mlade oči - Ditka Haberl, Ljubljančanke -Janko Ropret, Ti si rekla sonce - Ivo Mojzer, Vsak je sam - Hazard, Dnevi sreče, dnevi žalosti - Elda Viler, Dekle iz Zlate ladjice - Pepel in kri ...

Pokrajinski arhiv Maribor pripravlja v četrtek, 24. januarja, ob 16.h, v razstavišče Archivum, predstavitev knjige dr. Renata Podbersiča JERUZALEM OB SOČI - Judovska skupnost na Goriškem od 1867 do danes.V soboto, 26. januarja, ob 20.00, bo Ljubljano obiskal Italijanski državni mešani mladinski zbor, ki se bo predstavil na enkratnem koncertu v Šentjakobski cerkvi v Ljubljani.Kostanjeviški občinski svetniki so potrdili sanacijo leta 1982 na pročelje tamkajšnje Osnovne šole Jožeta Gorjupa vzidanega največjega slovenskega sodobnega stenskega mozaika. Gre za mozaik s prizorom bitke na Krškem polju med kmečkim uporom leta 1573. Več o njem pa je povedala ravnateljica Melita Skušek.

Na koncertu Štiri invencije pod vodstvom dirigenta Philippa von Steinaeckerja bodo danes ob 19.30 v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji, na sporedu štiri skladbe, v katerih se bodo predstavili njihovi solisti Aleš Kacjan flavta, Massimiliano Miani klarinet in Paolo Calligaris fagot.V Trstu se danes začenja 30. tržaški filmski festival. Na festivalu, ki velja za najpomembnejši italijanski festival filmov iz Srednje in Vzhodne Evrope.Tudi v tem letu bodo v Slovenskem etnografskem muzeju nadaljevali s ciklom pripovedovalskih in glasbenih večerov vSEM se poje, vSEM pripoveduje. V Žalcu bo od 25. do 27. januarja potekal 13. mednarodni festival tolkalnih skupin BUMfest. Na odru tamkajšnjega Doma II. slovenskega tabora bodo nastopile skupine iz ZDA, Avstrije in Slovenije.

Večerna oddaja z zimzeleno glasbo in popevkami se je začela s spominom na Urbana Kodra. Zavrteli smo njegovo Vse rože sveta, ki jo je Lado Leskovar pel na Evroviziji leta 1967, nato pa še glasbo iz filma Cvetje v jeseni in to original vinilko iz leta 1973. V nadaljevanju še Tu si ti, ki jo zapela Elda Viler. Ota Pestnerja, ki je 4. januarja praznoval rojstni dan, smo slišali v Lepše ni nikjer na svetu (iz leta 1968) in Ča su pisma (Split 1972). Seveda ni šlo brez Elvisa (8. januarja je bila obletnica rojstva), In the ghetto smo zavrteli z Albertove vinilne plošče … Zavrteli smo tudi italijanskega Elvisa, Adriana Celentana (rodil se je 6. januarja 1938). Peli so še: Ronny (Kenn ein Land), Long John Baldry (Let the Heartaches Begin), Herve Vilard (Reviens), Ricky Nelson – A teenager’s romance, Helen Shapiro ‎– Queen For Tonight ...

V več državah Evropske unije se te dni vrstijo protesti. Marsikje, na primer v Franciji, niso zadovoljni z nekaterimi vladnimi ukrepi. V Italiji medtem nasprotujejo zahtevam Bruslja. Na ulice naj bi povabil kar sam notranji minister Matteo Salvini. Pred nami je tudi meddržavna konferenca v Maroku, kjer bo v ospredju potrjevanje globalnega dogovora Združenih narodov o upravljanju migracij. O vsem tem smo govorili z raziskovalcem na Univerzi George Washington v ZDA Igorjem Kovačem. Z njim smo se pogovarjali ob robu okrogle mize o odnosih med Evropsko unijo in ZDA, ki jo je pripravilo Slovensko panevropsko gibanje in je bila del projekta Združene moči državljanov - skupna evropska prihodnost, financira ga program Evropa za državljane.

Italija gosti mednarodno konferenco o Libiji. Namen je obuditi zastale politične procese v nemirni severnoafriški državi ter doreči pripravo parlamentarnih in predsedniških volitev. Čeprav je napovedal bojkot srečanja, je v Palermo na Sicilijo prišel tudi general Halifa Haftar, ki ima pod nadzorom vzhodno Libijo. To utegne dati določen zagon prizadevanjem za razrešitev zapletenih razmer, čeprav geopolitični analitik dr. Laris Gaiser opozarja, da je treba ostati na realnih tleh.

V oddaji Moja zgodba ste lahko spoznali življenjsko zgodbo Danila Oražma, rojenega 1925, ki je vse svoje življenje posvetil delu s konji v Kobilarni Lipica. Med drugo svetovno vojno je bil odpeljan v posebne bataljone italijanske vojske, po kapitulaciji se je pridružil zaveznikom in 1. prekomorski brigadi. Nato so ga zajeli Nemci in kot ujetnika odpeljali v Nemčijo. Od tam, se je v domovino vrnil šele avgusta 1945.

Tudi slovenski škofje so se očitno odločili, da bodo začeli ukinjati župnije in jih združevati v večje. Razlog: pomanjkanje duhovnikov in premajhna zavzetost vernih. Tako sledijo zgledom škofov v tujini, ki že uveljavljajo ta postopek. V koprski škofiji so ga izpeljali, odmevi so različni. Nedavno je odmevalo preoblikovanje župnij v sosednji Italiji, saj naj bi videmski nadškof po mnenju poznavalcev to izvedel tako, da ni upošteval samostojnosti slovenskih župnij, pač pa jih je kar priključil italijanskim.

Evropska komisija naj bi 8. novembra predstavila jesensko gospodarsko napoved, nato naj bi 21. novembra sledil jesenski sve·enj znotraj evropskega semestra. Ta naj bi med drugim vklju·eval ocene prora·unskih na·rtov, ki so jih morale posredovati ·lanice evrskega obmo·ja. Kot je znano, so v Bruslju pri·gali rde·o lu· dokumentu, ki ga je pripravila Italija. Slovenija se je zna·la med dr·avami, od katerih Evropska komisija pri·akuje nekatere popravke. A med njimi in na·o zahodno sosedo je po navedbah Bruslja precej·nja razlika. Za pojasnila smo poklicali ekonomista dr. An·eta Burgerja.

V Italiji, zlasti v naši neposredni bližini, v Trstu, vse pogosteje prihaja do incidentov v zvezi z migranti. Država je tarča kritik tudi zaradi svojega predloga proračuna. razplamtela pa se je še razprava v zvezi s splavom in z umetno oploditvijo, kjer se postavlja vprašanje, kje je končalo več kot 60 tisoč zamrznjenih zarodkov. O tem se je z dekanom v Štandrežu in škofovim vikarjem za Slovence v Gorici, Karlom Bolčino, pogovarjala Marta Jerebič.

Predstavili smo knjigo Grenki spomini z Vrha Svetih Treh Kraljev, v kateri je Marija Treven v besedi in sliki prikazala nepopisno trpljenje in nasilje v krajih med Rovtami in Žirmi v času pred, med in po drugi svetovni vojni. Ne Nemci, ne Italijani se niso ozirali na prejšnji, stoletja trajajoči tok življenja v oddaljeni hribovski vasici. No, nasilni okupaciji pa je kmalu sledila še bolj krvava revolucija.

V oddaji smo spregovorili o romanju italijanske mladine v Rim. V Latinski Ameriki odmeva novica, da je argentinski senat zavrnil uzakonitev splava, čilski škofje pa so se opravičili, ker so se izneverili svojim dolžnostim v primeru spolnih zlorab.

Amaterska gledališka skupina z Medvedjega Brda, pod režisersko taktirko Bogdana Žerjala, bo letos uprizorila še eno slovensko klasiko Tistega lepega dne, ki je povzeta po istoimesknki noveli Cirila Kosmača. Zgodba je postavljena v čas Rapalske meje, torej v obdobje med prvo in drugo svetovno vojno, ko so Italijani zasedali slovensko ozemlje. Rdeča nit se vleče skozi nenavadno ljubezensko zgodbo, ki pa se navsezadnje srečno konča.Premierna predstava bo 11. avgusta na Medvedjem Brdu ob 20.30., ponovitve pa 12., 14., 17., 18., 19., 24., 25., 26. in 31. avgusta.

Na Bledu se začenja etno festival Okarina, na katerem se bo zvrstilo 15 koncertov izvajalcev iz Evrope, Afrike, Južne Amerike in Hong Konga. Na filmskem festivalu v Pulju je slovenska igralka Maruša Majer prejela zlato areno za glavno žensko vlogo v filmu Ivan. Dvorana sv. Frančiška Asiškega v Kopru je gostila operni večer, posvečen italijanskemu skladatelju Gioacchinu Rossiniju.

Na torek po volilni nedelji sem še vedno pod vtisom izbire volivk in volivcev, ki so se v nekaterih pogledih vendarle odločili drugače, kot sem pričakovala. Največje presenečenje je gotovo uvrstitev Slovenske nacionalne stranke nazaj v parlament, takoj za tem dejstvo, da so Pirati premagali tako Dobovška kot Čuša, takoj za tem pa dejstvo, da ženske volivke še vedno prepogosto padejo na lepe obljube in prijazen obraz. Žalostno, toda resnično. Verjamem, da bi Luko Mesca marsikatera vzela za zeta.

Prisluhnete lahko zgodbi iz sklopa posnetih pričevanj med Slovenci po svetu. Zakonca Zakrajšek, Ivana in Zdenko iz Clevelanda je novembra 2016 na njunem domu posnel dr. Renato Podbersič, sodelavec Študijskega centra za narodno spravo.

Pred praznikom sv. Jožefa delavca smo objavili pogovor z znanim italijanskim ekonomistom in publicistom Luiginom Brunijem. Ob svojem obisku v Ljubljani je spregovoril na temo: Ekonomija in preroštvo. V pogovoru pa smo ga povprašali o pomenu dela v sodobni družbi, o vlogi zastonjskosti in o tem, kako v hitrem tempu življenja na prvo mesto postaviti odnose.

23. marca 2015 je arheološka ekipa pod vodstvom mag. Draška Josipoviča odkrivala posmrtne ostanke sedmih umorjenih članov družine Hudnik v skriti globači, ki se zajeda v severozahodno stran hriba Jazbina oziroma pod zaselkom Zibel pri Babni Gori v Polhograjskih dolomitih. Navzoči domačini so pričali, da so se kosti umorjenih še v petdesetih letih valjala po gozdu in da so jih oni zbirali in pokopavali na mestu pokopa. Posebej pretresljiva je pripoved o rdečih ženskih laseh, ki jih je oče enega od pričevalcev našel na prostem in jih je zagrebel. To so bili verjetno lasje noseče Ivane, o kateri so pripovedovali, kako težko je umrla.

Naša gostja je bila tokrat publicistka, slikarka, ki je imela pri 87. prvo samostojno razstavo in ena najstarejših uporabnic Facebooka pri nas Jana Prelec. Ker je bila oddaja Naš gost na sporedu na veliko soboto je najprej obudila spomine na velikonočne praznike iz njene mladosti … Sicer je bila rojena konec maja 1930 v Ljubljani. Krščena na ime Marija Ivana, klicali pa so jo od rojstva Jana.

V oddaji Moja zgodba boste lahko prisluhnili begunski zgodbi Božidarja Finka. To je ena od zgodb, ki so bile predstavljene na razstavi Rojstvo novih domovin, Bogata ustvarjalnost slovenskih beguncev v italijanskih in avstrijskih taboriščih. Oddajo je pripravila dr. Helena Jaklitsch v njej pa boste slišali tudi posnetke kvarteta Fink iz plošče, ki je izšla leta 1948.

Tokratno druženje je začel Rafko Irgolič s pesmijo El passo. Spomnili smo se: žal že pokojne italijanske pevke Dalide (rodila se je 17. januarja 1933), Marjane Deržaj (13. obletnica smrt), obletnice odkritja Havajev pred 240-imi leti (Ivica Šerfezi - Plavi Havaji in Israel Kamakawiwooole - What a wonderful world), Ive Zanicchi (78. rojstni dan), Bobby Goldsbora (77. rojstni dan), Dolores ORiordan (umrl pred nekaj dnevi).