Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|18. 8. 2024
Literarna dejavnost SKA

Slovenska kulturna akcija SKA iz Argentine letos obeležuje 70-letnico delovanja. Tako je 26. junija 2024 v dvorani Slovenske matice v Ljubljani pripravila slavnostno akademijo in posvet. Na njem sta Tone Rode in predsednik SKA Damijan Ahlin predstavila njeno literarno dejavnost [27:50], Marjana Pirc je predstavila glasila in kulturno revijo Meddobje [1:50], Helena Janežič pa je pogledala na druge publikacije skozi oči NUK-a [12:48].  Posnetke s slavnostne akademije smo predvajali v oddaji 30. junija 2024 (https://avdio.ognjisce.si/share/sl_2024_06_30_70_let_SKA), 21. julija 2024 pa ste lahko slišali prvi del posveta (https://avdio.ognjisce.si/share/sl_2024_07_21_ska70_simpozij1.mp3).  

Literarna dejavnost SKA

Slovenska kulturna akcija SKA iz Argentine letos obeležuje 70-letnico delovanja. Tako je 26. junija 2024 v dvorani Slovenske matice v Ljubljani pripravila slavnostno akademijo in posvet. Na njem sta Tone Rode in predsednik SKA Damijan Ahlin predstavila njeno literarno dejavnost [27:50], Marjana Pirc je predstavila glasila in kulturno revijo Meddobje [1:50], Helena Janežič pa je pogledala na druge publikacije skozi oči NUK-a [12:48].  Posnetke s slavnostne akademije smo predvajali v oddaji 30. junija 2024 (https://avdio.ognjisce.si/share/sl_2024_06_30_70_let_SKA), 21. julija 2024 pa ste lahko slišali prvi del posveta (https://avdio.ognjisce.si/share/sl_2024_07_21_ska70_simpozij1.mp3).  

družbarojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

Literarna dejavnost SKA

Slovenska kulturna akcija SKA iz Argentine letos obeležuje 70-letnico delovanja. Tako je 26. junija 2024 v dvorani Slovenske matice v Ljubljani pripravila slavnostno akademijo in posvet. Na njem sta Tone Rode in predsednik SKA Damijan Ahlin predstavila njeno literarno dejavnost [27:50], Marjana Pirc je predstavila glasila in kulturno revijo Meddobje [1:50], Helena Janežič pa je pogledala na druge publikacije skozi oči NUK-a [12:48].  Posnetke s slavnostne akademije smo predvajali v oddaji 30. junija 2024 (https://avdio.ognjisce.si/share/sl_2024_06_30_70_let_SKA), 21. julija 2024 pa ste lahko slišali prvi del posveta (https://avdio.ognjisce.si/share/sl_2024_07_21_ska70_simpozij1.mp3).  

VEČ ...|18. 8. 2024
Literarna dejavnost SKA

Slovenska kulturna akcija SKA iz Argentine letos obeležuje 70-letnico delovanja. Tako je 26. junija 2024 v dvorani Slovenske matice v Ljubljani pripravila slavnostno akademijo in posvet. Na njem sta Tone Rode in predsednik SKA Damijan Ahlin predstavila njeno literarno dejavnost [27:50], Marjana Pirc je predstavila glasila in kulturno revijo Meddobje [1:50], Helena Janežič pa je pogledala na druge publikacije skozi oči NUK-a [12:48].  Posnetke s slavnostne akademije smo predvajali v oddaji 30. junija 2024 (https://avdio.ognjisce.si/share/sl_2024_06_30_70_let_SKA), 21. julija 2024 pa ste lahko slišali prvi del posveta (https://avdio.ognjisce.si/share/sl_2024_07_21_ska70_simpozij1.mp3).  

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|30. 5. 2024
NUK 250 let - Branku Šturbeju Boršnikov prstan

V Narodni in univerzitetni knjižnici so z razstavo Hranimo misli - že 250 let, obeležili častitljivo obletnico naslednice nekdanje licejske knjižnice. Razstava je svojstven mozaik vsega, kar je NUK v počel v preteklosti, kar počne danes ter s pogledom v prihodnost. Letošnji dobitnik Borštnikovega prstana je prvak ljubljanske Drame Branko Šturbej.

NUK 250 let - Branku Šturbeju Boršnikov prstan

V Narodni in univerzitetni knjižnici so z razstavo Hranimo misli - že 250 let, obeležili častitljivo obletnico naslednice nekdanje licejske knjižnice. Razstava je svojstven mozaik vsega, kar je NUK v počel v preteklosti, kar počne danes ter s pogledom v prihodnost. Letošnji dobitnik Borštnikovega prstana je prvak ljubljanske Drame Branko Šturbej.

kulturaliteraturagledališčeBranko ŠturbejNUK 250 letHelena JanežičHranimo misli - že 250 let

Kulturni utrinki

NUK 250 let - Branku Šturbeju Boršnikov prstan

V Narodni in univerzitetni knjižnici so z razstavo Hranimo misli - že 250 let, obeležili častitljivo obletnico naslednice nekdanje licejske knjižnice. Razstava je svojstven mozaik vsega, kar je NUK v počel v preteklosti, kar počne danes ter s pogledom v prihodnost. Letošnji dobitnik Borštnikovega prstana je prvak ljubljanske Drame Branko Šturbej.

VEČ ...|30. 5. 2024
NUK 250 let - Branku Šturbeju Boršnikov prstan

V Narodni in univerzitetni knjižnici so z razstavo Hranimo misli - že 250 let, obeležili častitljivo obletnico naslednice nekdanje licejske knjižnice. Razstava je svojstven mozaik vsega, kar je NUK v počel v preteklosti, kar počne danes ter s pogledom v prihodnost. Letošnji dobitnik Borštnikovega prstana je prvak ljubljanske Drame Branko Šturbej.

Jože Bartolj

kulturaliteraturagledališčeBranko ŠturbejNUK 250 letHelena JanežičHranimo misli - že 250 let

Kulturni utrinki

VEČ ...|13. 3. 2024
Pasijonski doneski

V Škofji Loki so v sklopu Pasijonskega dne predstavili Pasijonske doneske in odprli pasijonsko razstavo grafik z motivi križevega pota avtorja Črtomirja Freliha. Publikacijo je predstavila urednica Helena Janežič.

Pasijonski doneski

V Škofji Loki so v sklopu Pasijonskega dne predstavili Pasijonske doneske in odprli pasijonsko razstavo grafik z motivi križevega pota avtorja Črtomirja Freliha. Publikacijo je predstavila urednica Helena Janežič.

kulturaliteraturaPasijonski doneskiHelena Janežič

Kulturni utrinki

Pasijonski doneski

V Škofji Loki so v sklopu Pasijonskega dne predstavili Pasijonske doneske in odprli pasijonsko razstavo grafik z motivi križevega pota avtorja Črtomirja Freliha. Publikacijo je predstavila urednica Helena Janežič.

VEČ ...|13. 3. 2024
Pasijonski doneski

V Škofji Loki so v sklopu Pasijonskega dne predstavili Pasijonske doneske in odprli pasijonsko razstavo grafik z motivi križevega pota avtorja Črtomirja Freliha. Publikacijo je predstavila urednica Helena Janežič.

Jože Bartolj

kulturaliteraturaPasijonski doneskiHelena Janežič

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|28. 5. 2023
Slovensko begunsko šolstvo

Maj je poseben, spominski mesec za slovensko izseljenstvo. Ko je v začetku tega meseca leta 1945 postajalo jasno, da bo v Sloveniji oblast prevzela komunistična partija, so se mnogi rojaki odpravili na begunsko pot: iz Ljubljane preko Pliberka in Ljubelja na avstrijsko Koroško, s Primorske pa v Italijo. V glavnem so bili prepričani, da le za krajši čas. Zaradi nestrinjanja ali nasprotovanja komunističnemu vodstvu in strahu pred revolucionarnim nasiljem je Slovenijo zapustilo več kot 20.000 ljudi. Med njimi je bil velik delež kulturnikov, gospodarstvenikov in intelektualcev. V težkih okoliščinah v begunskih taboriščih so poskrbeli za bogato družbeno, versko in kulturno življenje. Organizirali so šolstvo na osnovni, poklicni in gimnazijski ravni, obsežno publicistiko in kmetijstvo, vseskozi pa s pevskimi zbori, gledališkimi skupinami, obrtno dejavnostjo in leposlovjem gojili ustvarjalnost.  O pomembni vlogi begunskega šolstva, bogastvu slovenskega begunskega tiska, kako se je slovensko begunsko šolstvo nadaljevalo v izseljenstvu in o vlogi arhiva Studia Slovenica. Dr. Helena Jaklitsch, Helena Janežič in Andreja Klasinc Škofljanec ter Gregor Batagelj so o tem govorili ob predstavitvi posebne izdaje revije SLO časi kraji ljudje, ki jo izdaja založba Družina.

Slovensko begunsko šolstvo

Maj je poseben, spominski mesec za slovensko izseljenstvo. Ko je v začetku tega meseca leta 1945 postajalo jasno, da bo v Sloveniji oblast prevzela komunistična partija, so se mnogi rojaki odpravili na begunsko pot: iz Ljubljane preko Pliberka in Ljubelja na avstrijsko Koroško, s Primorske pa v Italijo. V glavnem so bili prepričani, da le za krajši čas. Zaradi nestrinjanja ali nasprotovanja komunističnemu vodstvu in strahu pred revolucionarnim nasiljem je Slovenijo zapustilo več kot 20.000 ljudi. Med njimi je bil velik delež kulturnikov, gospodarstvenikov in intelektualcev. V težkih okoliščinah v begunskih taboriščih so poskrbeli za bogato družbeno, versko in kulturno življenje. Organizirali so šolstvo na osnovni, poklicni in gimnazijski ravni, obsežno publicistiko in kmetijstvo, vseskozi pa s pevskimi zbori, gledališkimi skupinami, obrtno dejavnostjo in leposlovjem gojili ustvarjalnost.  O pomembni vlogi begunskega šolstva, bogastvu slovenskega begunskega tiska, kako se je slovensko begunsko šolstvo nadaljevalo v izseljenstvu in o vlogi arhiva Studia Slovenica. Dr. Helena Jaklitsch, Helena Janežič in Andreja Klasinc Škofljanec ter Gregor Batagelj so o tem govorili ob predstavitvi posebne izdaje revije SLO časi kraji ljudje, ki jo izdaja založba Družina.

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Slovensko begunsko šolstvo

Maj je poseben, spominski mesec za slovensko izseljenstvo. Ko je v začetku tega meseca leta 1945 postajalo jasno, da bo v Sloveniji oblast prevzela komunistična partija, so se mnogi rojaki odpravili na begunsko pot: iz Ljubljane preko Pliberka in Ljubelja na avstrijsko Koroško, s Primorske pa v Italijo. V glavnem so bili prepričani, da le za krajši čas. Zaradi nestrinjanja ali nasprotovanja komunističnemu vodstvu in strahu pred revolucionarnim nasiljem je Slovenijo zapustilo več kot 20.000 ljudi. Med njimi je bil velik delež kulturnikov, gospodarstvenikov in intelektualcev. V težkih okoliščinah v begunskih taboriščih so poskrbeli za bogato družbeno, versko in kulturno življenje. Organizirali so šolstvo na osnovni, poklicni in gimnazijski ravni, obsežno publicistiko in kmetijstvo, vseskozi pa s pevskimi zbori, gledališkimi skupinami, obrtno dejavnostjo in leposlovjem gojili ustvarjalnost.  O pomembni vlogi begunskega šolstva, bogastvu slovenskega begunskega tiska, kako se je slovensko begunsko šolstvo nadaljevalo v izseljenstvu in o vlogi arhiva Studia Slovenica. Dr. Helena Jaklitsch, Helena Janežič in Andreja Klasinc Škofljanec ter Gregor Batagelj so o tem govorili ob predstavitvi posebne izdaje revije SLO časi kraji ljudje, ki jo izdaja založba Družina.

VEČ ...|28. 5. 2023
Slovensko begunsko šolstvo

Maj je poseben, spominski mesec za slovensko izseljenstvo. Ko je v začetku tega meseca leta 1945 postajalo jasno, da bo v Sloveniji oblast prevzela komunistična partija, so se mnogi rojaki odpravili na begunsko pot: iz Ljubljane preko Pliberka in Ljubelja na avstrijsko Koroško, s Primorske pa v Italijo. V glavnem so bili prepričani, da le za krajši čas. Zaradi nestrinjanja ali nasprotovanja komunističnemu vodstvu in strahu pred revolucionarnim nasiljem je Slovenijo zapustilo več kot 20.000 ljudi. Med njimi je bil velik delež kulturnikov, gospodarstvenikov in intelektualcev. V težkih okoliščinah v begunskih taboriščih so poskrbeli za bogato družbeno, versko in kulturno življenje. Organizirali so šolstvo na osnovni, poklicni in gimnazijski ravni, obsežno publicistiko in kmetijstvo, vseskozi pa s pevskimi zbori, gledališkimi skupinami, obrtno dejavnostjo in leposlovjem gojili ustvarjalnost.  O pomembni vlogi begunskega šolstva, bogastvu slovenskega begunskega tiska, kako se je slovensko begunsko šolstvo nadaljevalo v izseljenstvu in o vlogi arhiva Studia Slovenica. Dr. Helena Jaklitsch, Helena Janežič in Andreja Klasinc Škofljanec ter Gregor Batagelj so o tem govorili ob predstavitvi posebne izdaje revije SLO časi kraji ljudje, ki jo izdaja založba Družina.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Kulturni utrinki

VEČ ...|25. 1. 2023
Spominski večer za dr. Francetom Štukljem (27.1.)

Spominski večer za dr. Francetom Štukljem (27.1.)

kulturaliteraturaspominski večerFrance ŠtukeljHelena Janežič

Kulturni utrinki

Spominski večer za dr. Francetom Štukljem (27.1.)
VEČ ...|25. 1. 2023
Spominski večer za dr. Francetom Štukljem (27.1.)

Jože Bartolj

kulturaliteraturaspominski večerFrance ŠtukeljHelena Janežič

Moja zgodba

VEČ ...|17. 7. 2022
Misel o samostojni in neodvisni Sloveniji med slovensko emigracijo 3

Študijski Center za narodno spravo je pripravil znanstveni posvet z naslovom Misel o samostojni in neodvisni Sloveniji med slovensko emigracijo. Na posvetu je sodelovalo osem strokovnjakov, ki so predstavljali različne vidike omenjene tematike. V oddaji Moja zgodba ste tokrat lahko poslušali tretjo oddajo. O tem kako je Služba državne varnosti spremljala emigracijo v Nemčiji bosta spregovorila Ana Šela in David Hazemali, Helena Janežič pa bo predstavila fond prepovedanih knjig iz NUK-a.

Misel o samostojni in neodvisni Sloveniji med slovensko emigracijo 3

Študijski Center za narodno spravo je pripravil znanstveni posvet z naslovom Misel o samostojni in neodvisni Sloveniji med slovensko emigracijo. Na posvetu je sodelovalo osem strokovnjakov, ki so predstavljali različne vidike omenjene tematike. V oddaji Moja zgodba ste tokrat lahko poslušali tretjo oddajo. O tem kako je Služba državne varnosti spremljala emigracijo v Nemčiji bosta spregovorila Ana Šela in David Hazemali, Helena Janežič pa bo predstavila fond prepovedanih knjig iz NUK-a.

spominpolitikaAna ŠelaDavid HazemaliHelena JanežičD fond NUK

Moja zgodba

Misel o samostojni in neodvisni Sloveniji med slovensko emigracijo 3

Študijski Center za narodno spravo je pripravil znanstveni posvet z naslovom Misel o samostojni in neodvisni Sloveniji med slovensko emigracijo. Na posvetu je sodelovalo osem strokovnjakov, ki so predstavljali različne vidike omenjene tematike. V oddaji Moja zgodba ste tokrat lahko poslušali tretjo oddajo. O tem kako je Služba državne varnosti spremljala emigracijo v Nemčiji bosta spregovorila Ana Šela in David Hazemali, Helena Janežič pa bo predstavila fond prepovedanih knjig iz NUK-a.

VEČ ...|17. 7. 2022
Misel o samostojni in neodvisni Sloveniji med slovensko emigracijo 3

Študijski Center za narodno spravo je pripravil znanstveni posvet z naslovom Misel o samostojni in neodvisni Sloveniji med slovensko emigracijo. Na posvetu je sodelovalo osem strokovnjakov, ki so predstavljali različne vidike omenjene tematike. V oddaji Moja zgodba ste tokrat lahko poslušali tretjo oddajo. O tem kako je Služba državne varnosti spremljala emigracijo v Nemčiji bosta spregovorila Ana Šela in David Hazemali, Helena Janežič pa bo predstavila fond prepovedanih knjig iz NUK-a.

Jože Bartolj

spominpolitikaAna ŠelaDavid HazemaliHelena JanežičD fond NUK

Moja zgodba

VEČ ...|27. 3. 2022
Svoje slovenstvo so izpričali v širnem svetu - Mihevc, Komotar

Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev Trst sta pripravila znanstveni posvet z naslovom »Svoje slovenstvo so izpričali v širnem svetu«. Predstavili so usode osebnosti, ki sta jih vojna in revolucija pognali v tujino. V drugi oddaji ste lahko prisluhnili dr. Rozini Švent, ki je spregovorila o Jožetu Mihevcu in mag. Heleni Janežič, ki je predstavila življenjsko pot Antona Komotarja.

Svoje slovenstvo so izpričali v širnem svetu - Mihevc, Komotar

Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev Trst sta pripravila znanstveni posvet z naslovom »Svoje slovenstvo so izpričali v širnem svetu«. Predstavili so usode osebnosti, ki sta jih vojna in revolucija pognali v tujino. V drugi oddaji ste lahko prisluhnili dr. Rozini Švent, ki je spregovorila o Jožetu Mihevcu in mag. Heleni Janežič, ki je predstavila življenjsko pot Antona Komotarja.

spominpolitikaJože MihevcAnton KomotarRozina ŠventHelena Janežič

Moja zgodba

Svoje slovenstvo so izpričali v širnem svetu - Mihevc, Komotar

Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev Trst sta pripravila znanstveni posvet z naslovom »Svoje slovenstvo so izpričali v širnem svetu«. Predstavili so usode osebnosti, ki sta jih vojna in revolucija pognali v tujino. V drugi oddaji ste lahko prisluhnili dr. Rozini Švent, ki je spregovorila o Jožetu Mihevcu in mag. Heleni Janežič, ki je predstavila življenjsko pot Antona Komotarja.

VEČ ...|27. 3. 2022
Svoje slovenstvo so izpričali v širnem svetu - Mihevc, Komotar

Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev Trst sta pripravila znanstveni posvet z naslovom »Svoje slovenstvo so izpričali v širnem svetu«. Predstavili so usode osebnosti, ki sta jih vojna in revolucija pognali v tujino. V drugi oddaji ste lahko prisluhnili dr. Rozini Švent, ki je spregovorila o Jožetu Mihevcu in mag. Heleni Janežič, ki je predstavila življenjsko pot Antona Komotarja.

Jože Bartolj

spominpolitikaJože MihevcAnton KomotarRozina ŠventHelena Janežič

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|21. 11. 2021
Okrogla miza za 70 let Naše luči

Že 70 let za slovenstvo in duhovnost izseljencev ter njihovo razvedrilo skrbi Naša luč. Ob jubileju so nedavno pripravili okroglo mizo z naslovom “Železni jubilej Naše luči”. Potekala je v Galeriji Družina v Ljubljani. Sodelovali so: glavni urednik mons. Janez Pucelj, profesor zgodovine mag. Jurij P. Emeršič, urednica tednika Nedelja Mateja Rihter in dolgoletni odgovorni urednik Ljubo Bekš. Pogovor je moderirala Helena Janežič, skrbnica zbirke knjižničnega gradiva Slovencev v zamejstvu in po svetu pri Narodni in univerzitetni knjižnici.

Okrogla miza za 70 let Naše luči

Že 70 let za slovenstvo in duhovnost izseljencev ter njihovo razvedrilo skrbi Naša luč. Ob jubileju so nedavno pripravili okroglo mizo z naslovom “Železni jubilej Naše luči”. Potekala je v Galeriji Družina v Ljubljani. Sodelovali so: glavni urednik mons. Janez Pucelj, profesor zgodovine mag. Jurij P. Emeršič, urednica tednika Nedelja Mateja Rihter in dolgoletni odgovorni urednik Ljubo Bekš. Pogovor je moderirala Helena Janežič, skrbnica zbirke knjižničnega gradiva Slovencev v zamejstvu in po svetu pri Narodni in univerzitetni knjižnici.

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Okrogla miza za 70 let Naše luči

Že 70 let za slovenstvo in duhovnost izseljencev ter njihovo razvedrilo skrbi Naša luč. Ob jubileju so nedavno pripravili okroglo mizo z naslovom “Železni jubilej Naše luči”. Potekala je v Galeriji Družina v Ljubljani. Sodelovali so: glavni urednik mons. Janez Pucelj, profesor zgodovine mag. Jurij P. Emeršič, urednica tednika Nedelja Mateja Rihter in dolgoletni odgovorni urednik Ljubo Bekš. Pogovor je moderirala Helena Janežič, skrbnica zbirke knjižničnega gradiva Slovencev v zamejstvu in po svetu pri Narodni in univerzitetni knjižnici.

VEČ ...|21. 11. 2021
Okrogla miza za 70 let Naše luči

Že 70 let za slovenstvo in duhovnost izseljencev ter njihovo razvedrilo skrbi Naša luč. Ob jubileju so nedavno pripravili okroglo mizo z naslovom “Železni jubilej Naše luči”. Potekala je v Galeriji Družina v Ljubljani. Sodelovali so: glavni urednik mons. Janez Pucelj, profesor zgodovine mag. Jurij P. Emeršič, urednica tednika Nedelja Mateja Rihter in dolgoletni odgovorni urednik Ljubo Bekš. Pogovor je moderirala Helena Janežič, skrbnica zbirke knjižničnega gradiva Slovencev v zamejstvu in po svetu pri Narodni in univerzitetni knjižnici.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|4. 4. 2025
Zlata leta Rabeljskega rudnika v fotografijah

S fotografsko razstavo v Trstu so oživili spomin na zgodovino in izročilo, ki ju v Rablju v Kanalski dolini dandanes skušajo turistično vrednotiti. Stoletja je tamkajšnji rudnik spadal med najpomembnejše rudnike svinca in cinka v vsej Evropi in močno zaznamoval zgodovino kraja z gospodarskega in družabnega vidika. Nekdanji rudnik, ki obsega okoli 130 km rovov do 520 m pod zemljo, so spremenili v mednarodni georudarski park, ki ohranja spomin na rudarski poklic in je hkrati turistična in izobraževalna znamenitost. Fotografije, ki so razstavljene v deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine v Trstu, pričajo tako o življenju in delu rudarjev kot o življenju Rabeljčanov, saj je bil v začetku XX. stoletja Rabelj zelo velika in živahna vas s približno 3.000 prebivalci. Po zaprtju rudnika leta 1991 je kraj močno prizadelo izseljevanje. Posebno zanimiv je načrt vrednotenja znamenitega Štolna, ki pod zemljo povezuje Rabelj z Logom pod Mangartom. Julija bo praznoval 120. obletnico odprtja, še piše beneški petnajstdnevnik Dom.

Zlata leta Rabeljskega rudnika v fotografijah

S fotografsko razstavo v Trstu so oživili spomin na zgodovino in izročilo, ki ju v Rablju v Kanalski dolini dandanes skušajo turistično vrednotiti. Stoletja je tamkajšnji rudnik spadal med najpomembnejše rudnike svinca in cinka v vsej Evropi in močno zaznamoval zgodovino kraja z gospodarskega in družabnega vidika. Nekdanji rudnik, ki obsega okoli 130 km rovov do 520 m pod zemljo, so spremenili v mednarodni georudarski park, ki ohranja spomin na rudarski poklic in je hkrati turistična in izobraževalna znamenitost. Fotografije, ki so razstavljene v deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine v Trstu, pričajo tako o življenju in delu rudarjev kot o življenju Rabeljčanov, saj je bil v začetku XX. stoletja Rabelj zelo velika in živahna vas s približno 3.000 prebivalci. Po zaprtju rudnika leta 1991 je kraj močno prizadelo izseljevanje. Posebno zanimiv je načrt vrednotenja znamenitega Štolna, ki pod zemljo povezuje Rabelj z Logom pod Mangartom. Julija bo praznoval 120. obletnico odprtja, še piše beneški petnajstdnevnik Dom.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Naš gost

VEČ ...|29. 3. 2025
Paralimpijec Dejan Fabčič

Gostili smo uspešnega parašportnika, nosilca bronastega odličja s paralimpijskih iger v Parizu, zdravnika interne medicine, očeta, zborovskega pevca in srčnega sogovornika, ki z zgledi kaže, da so cilji, o katerih sanjamo, dosegljivi. Spoznajte Dejana Fabčiča.

Paralimpijec Dejan Fabčič

Gostili smo uspešnega parašportnika, nosilca bronastega odličja s paralimpijskih iger v Parizu, zdravnika interne medicine, očeta, zborovskega pevca in srčnega sogovornika, ki z zgledi kaže, da so cilji, o katerih sanjamo, dosegljivi. Spoznajte Dejana Fabčiča.

Jure Sešek

spominživljenjeDejan Fabčičparalimpijskizbor Ipavska

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|31. 3. 2025
Dr. Renato Podbersič in Romana Bider

Gosta sta bila zgodovinar dr. Renato Podbersič in ustanoviteljica Civilne pobude Vseposvojitev Romana Bider. Letos obeležujemo Leto spomina ob 80-letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev. To je bila tudi tema tokratne oddaje Spoznanje več predsodek manj.

Dr. Renato Podbersič in Romana Bider

Gosta sta bila zgodovinar dr. Renato Podbersič in ustanoviteljica Civilne pobude Vseposvojitev Romana Bider. Letos obeležujemo Leto spomina ob 80-letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev. To je bila tudi tema tokratne oddaje Spoznanje več predsodek manj.

Radio Ognjišče

politikaRenato PodbersičRomana Bider

Komentar tedna

VEČ ...|4. 4. 2025
Zrcalce, zrcalce na steni, povej

… Seznam tem v slovenskem prostoru, ki bi se jih dalo na enak način problematizirati, je v današnjem času skoraj brezmejen. Živimo pod očitno totalitarno oblastjo, pa se tega izraza za opis realnega stanja poslužujemo le redki. Pred našimi očmi propadajo šolstvo, zdravstvo, sistem domov za oskrbo starejših občanov, pa vendar ob vsakem novem zakonu, ki stvari pelje v še slabše stanje, zgolj mirno gledamo. Vedno bolj se omejuje svobodo govora, svobodo vzgoje, medijev, kmetovanja, podjetništva, pa vsi kar mirno gledamo. Smo narod izjemno marljivih ljudi, ki živi na enem najbolj rodovitnih in z naravnimi bogastvi obdarjenih koščkov zemlje, pa tega nikakor ne moremo v polnosti izkoristiti. …

Zrcalce, zrcalce na steni, povej

… Seznam tem v slovenskem prostoru, ki bi se jih dalo na enak način problematizirati, je v današnjem času skoraj brezmejen. Živimo pod očitno totalitarno oblastjo, pa se tega izraza za opis realnega stanja poslužujemo le redki. Pred našimi očmi propadajo šolstvo, zdravstvo, sistem domov za oskrbo starejših občanov, pa vendar ob vsakem novem zakonu, ki stvari pelje v še slabše stanje, zgolj mirno gledamo. Vedno bolj se omejuje svobodo govora, svobodo vzgoje, medijev, kmetovanja, podjetništva, pa vsi kar mirno gledamo. Smo narod izjemno marljivih ljudi, ki živi na enem najbolj rodovitnih in z naravnimi bogastvi obdarjenih koščkov zemlje, pa tega nikakor ne moremo v polnosti izkoristiti. …

Luka Gojkošek

komentar

Kmetijska oddaja

VEČ ...|30. 3. 2025
Dve pozitivni zgodbi žensk, ki sta ponosni na svoj stan in aktualna kmetijska problematika

Ob minulem materinskem prazniku smo pred mikrofon povabili tri sogovornice, vse so kmetice in to tudi s ponosom povedo. V tokratni Kmetijski oddaji smo prisluhnili dvema. Irena Orešnik, tudi ena od kandidatk za Slovenko leta in Eva Vrevc Jenko zatrjujeta, da je biti kmetica lepo in da, kakor se postaviš sam, tako te vidijo drugi! V zaključnem delu kmetijske oddaje smo nekaj minut namenili še aktualnemu in zelo vročemu dogajanju na področju kmetijstva, ki smo ga obravnavali v 7 epizodi podkasta RAST.⁠⁠

Dve pozitivni zgodbi žensk, ki sta ponosni na svoj stan in aktualna kmetijska problematika

Ob minulem materinskem prazniku smo pred mikrofon povabili tri sogovornice, vse so kmetice in to tudi s ponosom povedo. V tokratni Kmetijski oddaji smo prisluhnili dvema. Irena Orešnik, tudi ena od kandidatk za Slovenko leta in Eva Vrevc Jenko zatrjujeta, da je biti kmetica lepo in da, kakor se postaviš sam, tako te vidijo drugi! V zaključnem delu kmetijske oddaje smo nekaj minut namenili še aktualnemu in zelo vročemu dogajanju na področju kmetijstva, ki smo ga obravnavali v 7 epizodi podkasta RAST.⁠⁠

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Radijska kateheza

VEČ ...|5. 4. 2025
V stiski sem in kako naj se rešim trpljenja?

Začenjamo nov sklop radijskih katehez z naslovom Zdravilna beseda v sodelovanju s Svetopisemsko družbo Slovenije. V prvi smo iskali odgovor na vprašanje: »V stiski sem in kako naj se rešim trpljenja?« Program katehez vključuje najboljše prakse na področju teologije, duševnega zdravja in poznavanja Svetega pisma. Vsakič bo vključeno tudi konkretno pričevanje posameznika o tem, kako ga je Bog rešil iz neke stiske in mu pokazal novo pot. Tokrat je svojo izkušnjo podelila Melita Bevc

V stiski sem in kako naj se rešim trpljenja?

Začenjamo nov sklop radijskih katehez z naslovom Zdravilna beseda v sodelovanju s Svetopisemsko družbo Slovenije. V prvi smo iskali odgovor na vprašanje: »V stiski sem in kako naj se rešim trpljenja?« Program katehez vključuje najboljše prakse na področju teologije, duševnega zdravja in poznavanja Svetega pisma. Vsakič bo vključeno tudi konkretno pričevanje posameznika o tem, kako ga je Bog rešil iz neke stiske in mu pokazal novo pot. Tokrat je svojo izkušnjo podelila Melita Bevc

s. Meta Potočnik

Svetopisemska družbaZdravilna beseda

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|5. 4. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 5. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 5. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Za življenje

VEČ ...|5. 4. 2025
Tišina v odnosih

Kakšno vlogo ima tišina v medsebojnih odnosih in v katerih primerih ima vendarle svoje mesto - tudi pri vzgoji mladih? Nagovorili bomo tudi tišino, ki nastane ob odsotnosti najpomembnejših oseb v našem življenju - staršev. V preddverju velike noči 2025 in tik pred tiho nedeljo je bil z nami v živo novi provincial frančiškanov in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Svoja vprašanja za našega gosta v prvih sobotah v mesecu lahko pošljete na za.zivljenje@ognjisce.si.

Tišina v odnosih

Kakšno vlogo ima tišina v medsebojnih odnosih in v katerih primerih ima vendarle svoje mesto - tudi pri vzgoji mladih? Nagovorili bomo tudi tišino, ki nastane ob odsotnosti najpomembnejših oseb v našem življenju - staršev. V preddverju velike noči 2025 in tik pred tiho nedeljo je bil z nami v živo novi provincial frančiškanov in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Svoja vprašanja za našega gosta v prvih sobotah v mesecu lahko pošljete na za.zivljenje@ognjisce.si.

Blaž Lesnik

postni časodnosivzgojaduhovnosttiha nedelja

Spominjamo se

VEČ ...|5. 4. 2025
Spominjamo se dne 5. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 5. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče