Kulturni utrinki

VEČ ...|6. 10. 2025
Tine Debeljak, zbirka Turjaški labod

V oddaji o kulturi smo spregovorili o zbirki Turjaški labod, naše balade, romance in legende dr. Tineta Debeljaka, ki jo je napisal pod psevdonimom desetletja Kalin. Zbirka je bila pripravljena ta tisk leta 1952 v Buenos Airesu, a do letos nikoli ni bila izdana. Vsebuje 22 pesnitev, ki kronološko sledijo tragičnim dogodkom četrtega desetletja podivjanega 20. stoletja. Z nami je bila predsednica Muzejskega društva Škofja Loka Helena Janežič,

Tine Debeljak, zbirka Turjaški labod

V oddaji o kulturi smo spregovorili o zbirki Turjaški labod, naše balade, romance in legende dr. Tineta Debeljaka, ki jo je napisal pod psevdonimom desetletja Kalin. Zbirka je bila pripravljena ta tisk leta 1952 v Buenos Airesu, a do letos nikoli ni bila izdana. Vsebuje 22 pesnitev, ki kronološko sledijo tragičnim dogodkom četrtega desetletja podivjanega 20. stoletja. Z nami je bila predsednica Muzejskega društva Škofja Loka Helena Janežič,

kulturaliteraturaTine DebeljakTurjaški LabodHelena Janežič

Kulturni utrinki

Tine Debeljak, zbirka Turjaški labod

V oddaji o kulturi smo spregovorili o zbirki Turjaški labod, naše balade, romance in legende dr. Tineta Debeljaka, ki jo je napisal pod psevdonimom desetletja Kalin. Zbirka je bila pripravljena ta tisk leta 1952 v Buenos Airesu, a do letos nikoli ni bila izdana. Vsebuje 22 pesnitev, ki kronološko sledijo tragičnim dogodkom četrtega desetletja podivjanega 20. stoletja. Z nami je bila predsednica Muzejskega društva Škofja Loka Helena Janežič,

VEČ ...|6. 10. 2025
Tine Debeljak, zbirka Turjaški labod

V oddaji o kulturi smo spregovorili o zbirki Turjaški labod, naše balade, romance in legende dr. Tineta Debeljaka, ki jo je napisal pod psevdonimom desetletja Kalin. Zbirka je bila pripravljena ta tisk leta 1952 v Buenos Airesu, a do letos nikoli ni bila izdana. Vsebuje 22 pesnitev, ki kronološko sledijo tragičnim dogodkom četrtega desetletja podivjanega 20. stoletja. Z nami je bila predsednica Muzejskega društva Škofja Loka Helena Janežič,

Jože Bartolj

kulturaliteraturaTine DebeljakTurjaški LabodHelena Janežič

Moja zgodba

VEČ ...|28. 9. 2025
Zamolčani pisatelj Tine Debeljak - Turjaški labod

Predstavili smo pesniško zbirko dr. Tineta Debeljaka, ki jo je napisal pod psevdonimom Jeremija Kalin z naslovom Turjaški labod, naše balade, romance in legende. Zbirka je bila pripravljena za tisk že leta 1952 v Buenos Airesu, vendar vse do letos ni bila izdana. Za izid je poskrbelo Muzejsko društvo Škofja Loka, njegova predsednica Helena Janežič pa nam je delo predstavila. 

Zamolčani pisatelj Tine Debeljak - Turjaški labod

Predstavili smo pesniško zbirko dr. Tineta Debeljaka, ki jo je napisal pod psevdonimom Jeremija Kalin z naslovom Turjaški labod, naše balade, romance in legende. Zbirka je bila pripravljena za tisk že leta 1952 v Buenos Airesu, vendar vse do letos ni bila izdana. Za izid je poskrbelo Muzejsko društvo Škofja Loka, njegova predsednica Helena Janežič pa nam je delo predstavila. 

spominpolitikaTine DebeljakJeremija KalinHelena JanežičTurjaški labod

Moja zgodba

Zamolčani pisatelj Tine Debeljak - Turjaški labod

Predstavili smo pesniško zbirko dr. Tineta Debeljaka, ki jo je napisal pod psevdonimom Jeremija Kalin z naslovom Turjaški labod, naše balade, romance in legende. Zbirka je bila pripravljena za tisk že leta 1952 v Buenos Airesu, vendar vse do letos ni bila izdana. Za izid je poskrbelo Muzejsko društvo Škofja Loka, njegova predsednica Helena Janežič pa nam je delo predstavila. 

VEČ ...|28. 9. 2025
Zamolčani pisatelj Tine Debeljak - Turjaški labod

Predstavili smo pesniško zbirko dr. Tineta Debeljaka, ki jo je napisal pod psevdonimom Jeremija Kalin z naslovom Turjaški labod, naše balade, romance in legende. Zbirka je bila pripravljena za tisk že leta 1952 v Buenos Airesu, vendar vse do letos ni bila izdana. Za izid je poskrbelo Muzejsko društvo Škofja Loka, njegova predsednica Helena Janežič pa nam je delo predstavila. 

Jože Bartolj

spominpolitikaTine DebeljakJeremija KalinHelena JanežičTurjaški labod

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|18. 8. 2024
Literarna dejavnost SKA

Slovenska kulturna akcija SKA iz Argentine letos obeležuje 70-letnico delovanja. Tako je 26. junija 2024 v dvorani Slovenske matice v Ljubljani pripravila slavnostno akademijo in posvet. Na njem sta Tone Rode in predsednik SKA Damijan Ahlin predstavila njeno literarno dejavnost [27:50], Marjana Pirc je predstavila glasila in kulturno revijo Meddobje [1:50], Helena Janežič pa je pogledala na druge publikacije skozi oči NUK-a [12:48].  Posnetke s slavnostne akademije smo predvajali v oddaji 30. junija 2024 (https://avdio.ognjisce.si/share/sl_2024_06_30_70_let_SKA), 21. julija 2024 pa ste lahko slišali prvi del posveta (https://avdio.ognjisce.si/share/sl_2024_07_21_ska70_simpozij1.mp3).  

Literarna dejavnost SKA

Slovenska kulturna akcija SKA iz Argentine letos obeležuje 70-letnico delovanja. Tako je 26. junija 2024 v dvorani Slovenske matice v Ljubljani pripravila slavnostno akademijo in posvet. Na njem sta Tone Rode in predsednik SKA Damijan Ahlin predstavila njeno literarno dejavnost [27:50], Marjana Pirc je predstavila glasila in kulturno revijo Meddobje [1:50], Helena Janežič pa je pogledala na druge publikacije skozi oči NUK-a [12:48].  Posnetke s slavnostne akademije smo predvajali v oddaji 30. junija 2024 (https://avdio.ognjisce.si/share/sl_2024_06_30_70_let_SKA), 21. julija 2024 pa ste lahko slišali prvi del posveta (https://avdio.ognjisce.si/share/sl_2024_07_21_ska70_simpozij1.mp3).  

družbarojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

Literarna dejavnost SKA

Slovenska kulturna akcija SKA iz Argentine letos obeležuje 70-letnico delovanja. Tako je 26. junija 2024 v dvorani Slovenske matice v Ljubljani pripravila slavnostno akademijo in posvet. Na njem sta Tone Rode in predsednik SKA Damijan Ahlin predstavila njeno literarno dejavnost [27:50], Marjana Pirc je predstavila glasila in kulturno revijo Meddobje [1:50], Helena Janežič pa je pogledala na druge publikacije skozi oči NUK-a [12:48].  Posnetke s slavnostne akademije smo predvajali v oddaji 30. junija 2024 (https://avdio.ognjisce.si/share/sl_2024_06_30_70_let_SKA), 21. julija 2024 pa ste lahko slišali prvi del posveta (https://avdio.ognjisce.si/share/sl_2024_07_21_ska70_simpozij1.mp3).  

VEČ ...|18. 8. 2024
Literarna dejavnost SKA

Slovenska kulturna akcija SKA iz Argentine letos obeležuje 70-letnico delovanja. Tako je 26. junija 2024 v dvorani Slovenske matice v Ljubljani pripravila slavnostno akademijo in posvet. Na njem sta Tone Rode in predsednik SKA Damijan Ahlin predstavila njeno literarno dejavnost [27:50], Marjana Pirc je predstavila glasila in kulturno revijo Meddobje [1:50], Helena Janežič pa je pogledala na druge publikacije skozi oči NUK-a [12:48].  Posnetke s slavnostne akademije smo predvajali v oddaji 30. junija 2024 (https://avdio.ognjisce.si/share/sl_2024_06_30_70_let_SKA), 21. julija 2024 pa ste lahko slišali prvi del posveta (https://avdio.ognjisce.si/share/sl_2024_07_21_ska70_simpozij1.mp3).  

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|30. 5. 2024
NUK 250 let - Branku Šturbeju Boršnikov prstan

V Narodni in univerzitetni knjižnici so z razstavo Hranimo misli - že 250 let, obeležili častitljivo obletnico naslednice nekdanje licejske knjižnice. Razstava je svojstven mozaik vsega, kar je NUK v počel v preteklosti, kar počne danes ter s pogledom v prihodnost. Letošnji dobitnik Borštnikovega prstana je prvak ljubljanske Drame Branko Šturbej.

NUK 250 let - Branku Šturbeju Boršnikov prstan

V Narodni in univerzitetni knjižnici so z razstavo Hranimo misli - že 250 let, obeležili častitljivo obletnico naslednice nekdanje licejske knjižnice. Razstava je svojstven mozaik vsega, kar je NUK v počel v preteklosti, kar počne danes ter s pogledom v prihodnost. Letošnji dobitnik Borštnikovega prstana je prvak ljubljanske Drame Branko Šturbej.

kulturaliteraturagledališčeBranko ŠturbejNUK 250 letHelena JanežičHranimo misli - že 250 let

Kulturni utrinki

NUK 250 let - Branku Šturbeju Boršnikov prstan

V Narodni in univerzitetni knjižnici so z razstavo Hranimo misli - že 250 let, obeležili častitljivo obletnico naslednice nekdanje licejske knjižnice. Razstava je svojstven mozaik vsega, kar je NUK v počel v preteklosti, kar počne danes ter s pogledom v prihodnost. Letošnji dobitnik Borštnikovega prstana je prvak ljubljanske Drame Branko Šturbej.

VEČ ...|30. 5. 2024
NUK 250 let - Branku Šturbeju Boršnikov prstan

V Narodni in univerzitetni knjižnici so z razstavo Hranimo misli - že 250 let, obeležili častitljivo obletnico naslednice nekdanje licejske knjižnice. Razstava je svojstven mozaik vsega, kar je NUK v počel v preteklosti, kar počne danes ter s pogledom v prihodnost. Letošnji dobitnik Borštnikovega prstana je prvak ljubljanske Drame Branko Šturbej.

Jože Bartolj

kulturaliteraturagledališčeBranko ŠturbejNUK 250 letHelena JanežičHranimo misli - že 250 let

Kulturni utrinki

VEČ ...|13. 3. 2024
Pasijonski doneski

V Škofji Loki so v sklopu Pasijonskega dne predstavili Pasijonske doneske in odprli pasijonsko razstavo grafik z motivi križevega pota avtorja Črtomirja Freliha. Publikacijo je predstavila urednica Helena Janežič.

Pasijonski doneski

V Škofji Loki so v sklopu Pasijonskega dne predstavili Pasijonske doneske in odprli pasijonsko razstavo grafik z motivi križevega pota avtorja Črtomirja Freliha. Publikacijo je predstavila urednica Helena Janežič.

kulturaliteraturaPasijonski doneskiHelena Janežič

Kulturni utrinki

Pasijonski doneski

V Škofji Loki so v sklopu Pasijonskega dne predstavili Pasijonske doneske in odprli pasijonsko razstavo grafik z motivi križevega pota avtorja Črtomirja Freliha. Publikacijo je predstavila urednica Helena Janežič.

VEČ ...|13. 3. 2024
Pasijonski doneski

V Škofji Loki so v sklopu Pasijonskega dne predstavili Pasijonske doneske in odprli pasijonsko razstavo grafik z motivi križevega pota avtorja Črtomirja Freliha. Publikacijo je predstavila urednica Helena Janežič.

Jože Bartolj

kulturaliteraturaPasijonski doneskiHelena Janežič

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|28. 5. 2023
Slovensko begunsko šolstvo

Maj je poseben, spominski mesec za slovensko izseljenstvo. Ko je v začetku tega meseca leta 1945 postajalo jasno, da bo v Sloveniji oblast prevzela komunistična partija, so se mnogi rojaki odpravili na begunsko pot: iz Ljubljane preko Pliberka in Ljubelja na avstrijsko Koroško, s Primorske pa v Italijo. V glavnem so bili prepričani, da le za krajši čas. Zaradi nestrinjanja ali nasprotovanja komunističnemu vodstvu in strahu pred revolucionarnim nasiljem je Slovenijo zapustilo več kot 20.000 ljudi. Med njimi je bil velik delež kulturnikov, gospodarstvenikov in intelektualcev. V težkih okoliščinah v begunskih taboriščih so poskrbeli za bogato družbeno, versko in kulturno življenje. Organizirali so šolstvo na osnovni, poklicni in gimnazijski ravni, obsežno publicistiko in kmetijstvo, vseskozi pa s pevskimi zbori, gledališkimi skupinami, obrtno dejavnostjo in leposlovjem gojili ustvarjalnost.  O pomembni vlogi begunskega šolstva, bogastvu slovenskega begunskega tiska, kako se je slovensko begunsko šolstvo nadaljevalo v izseljenstvu in o vlogi arhiva Studia Slovenica. Dr. Helena Jaklitsch, Helena Janežič in Andreja Klasinc Škofljanec ter Gregor Batagelj so o tem govorili ob predstavitvi posebne izdaje revije SLO časi kraji ljudje, ki jo izdaja založba Družina.

Slovensko begunsko šolstvo

Maj je poseben, spominski mesec za slovensko izseljenstvo. Ko je v začetku tega meseca leta 1945 postajalo jasno, da bo v Sloveniji oblast prevzela komunistična partija, so se mnogi rojaki odpravili na begunsko pot: iz Ljubljane preko Pliberka in Ljubelja na avstrijsko Koroško, s Primorske pa v Italijo. V glavnem so bili prepričani, da le za krajši čas. Zaradi nestrinjanja ali nasprotovanja komunističnemu vodstvu in strahu pred revolucionarnim nasiljem je Slovenijo zapustilo več kot 20.000 ljudi. Med njimi je bil velik delež kulturnikov, gospodarstvenikov in intelektualcev. V težkih okoliščinah v begunskih taboriščih so poskrbeli za bogato družbeno, versko in kulturno življenje. Organizirali so šolstvo na osnovni, poklicni in gimnazijski ravni, obsežno publicistiko in kmetijstvo, vseskozi pa s pevskimi zbori, gledališkimi skupinami, obrtno dejavnostjo in leposlovjem gojili ustvarjalnost.  O pomembni vlogi begunskega šolstva, bogastvu slovenskega begunskega tiska, kako se je slovensko begunsko šolstvo nadaljevalo v izseljenstvu in o vlogi arhiva Studia Slovenica. Dr. Helena Jaklitsch, Helena Janežič in Andreja Klasinc Škofljanec ter Gregor Batagelj so o tem govorili ob predstavitvi posebne izdaje revije SLO časi kraji ljudje, ki jo izdaja založba Družina.

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Slovensko begunsko šolstvo

Maj je poseben, spominski mesec za slovensko izseljenstvo. Ko je v začetku tega meseca leta 1945 postajalo jasno, da bo v Sloveniji oblast prevzela komunistična partija, so se mnogi rojaki odpravili na begunsko pot: iz Ljubljane preko Pliberka in Ljubelja na avstrijsko Koroško, s Primorske pa v Italijo. V glavnem so bili prepričani, da le za krajši čas. Zaradi nestrinjanja ali nasprotovanja komunističnemu vodstvu in strahu pred revolucionarnim nasiljem je Slovenijo zapustilo več kot 20.000 ljudi. Med njimi je bil velik delež kulturnikov, gospodarstvenikov in intelektualcev. V težkih okoliščinah v begunskih taboriščih so poskrbeli za bogato družbeno, versko in kulturno življenje. Organizirali so šolstvo na osnovni, poklicni in gimnazijski ravni, obsežno publicistiko in kmetijstvo, vseskozi pa s pevskimi zbori, gledališkimi skupinami, obrtno dejavnostjo in leposlovjem gojili ustvarjalnost.  O pomembni vlogi begunskega šolstva, bogastvu slovenskega begunskega tiska, kako se je slovensko begunsko šolstvo nadaljevalo v izseljenstvu in o vlogi arhiva Studia Slovenica. Dr. Helena Jaklitsch, Helena Janežič in Andreja Klasinc Škofljanec ter Gregor Batagelj so o tem govorili ob predstavitvi posebne izdaje revije SLO časi kraji ljudje, ki jo izdaja založba Družina.

VEČ ...|28. 5. 2023
Slovensko begunsko šolstvo

Maj je poseben, spominski mesec za slovensko izseljenstvo. Ko je v začetku tega meseca leta 1945 postajalo jasno, da bo v Sloveniji oblast prevzela komunistična partija, so se mnogi rojaki odpravili na begunsko pot: iz Ljubljane preko Pliberka in Ljubelja na avstrijsko Koroško, s Primorske pa v Italijo. V glavnem so bili prepričani, da le za krajši čas. Zaradi nestrinjanja ali nasprotovanja komunističnemu vodstvu in strahu pred revolucionarnim nasiljem je Slovenijo zapustilo več kot 20.000 ljudi. Med njimi je bil velik delež kulturnikov, gospodarstvenikov in intelektualcev. V težkih okoliščinah v begunskih taboriščih so poskrbeli za bogato družbeno, versko in kulturno življenje. Organizirali so šolstvo na osnovni, poklicni in gimnazijski ravni, obsežno publicistiko in kmetijstvo, vseskozi pa s pevskimi zbori, gledališkimi skupinami, obrtno dejavnostjo in leposlovjem gojili ustvarjalnost.  O pomembni vlogi begunskega šolstva, bogastvu slovenskega begunskega tiska, kako se je slovensko begunsko šolstvo nadaljevalo v izseljenstvu in o vlogi arhiva Studia Slovenica. Dr. Helena Jaklitsch, Helena Janežič in Andreja Klasinc Škofljanec ter Gregor Batagelj so o tem govorili ob predstavitvi posebne izdaje revije SLO časi kraji ljudje, ki jo izdaja založba Družina.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Kulturni utrinki

VEČ ...|25. 1. 2023
Spominski večer za dr. Francetom Štukljem (27.1.)

Spominski večer za dr. Francetom Štukljem (27.1.)

kulturaliteraturaspominski večerFrance ŠtukeljHelena Janežič

Kulturni utrinki

Spominski večer za dr. Francetom Štukljem (27.1.)
VEČ ...|25. 1. 2023
Spominski večer za dr. Francetom Štukljem (27.1.)

Jože Bartolj

kulturaliteraturaspominski večerFrance ŠtukeljHelena Janežič

Moja zgodba

VEČ ...|17. 7. 2022
Misel o samostojni in neodvisni Sloveniji med slovensko emigracijo 3

Študijski Center za narodno spravo je pripravil znanstveni posvet z naslovom Misel o samostojni in neodvisni Sloveniji med slovensko emigracijo. Na posvetu je sodelovalo osem strokovnjakov, ki so predstavljali različne vidike omenjene tematike. V oddaji Moja zgodba ste tokrat lahko poslušali tretjo oddajo. O tem kako je Služba državne varnosti spremljala emigracijo v Nemčiji bosta spregovorila Ana Šela in David Hazemali, Helena Janežič pa bo predstavila fond prepovedanih knjig iz NUK-a.

Misel o samostojni in neodvisni Sloveniji med slovensko emigracijo 3

Študijski Center za narodno spravo je pripravil znanstveni posvet z naslovom Misel o samostojni in neodvisni Sloveniji med slovensko emigracijo. Na posvetu je sodelovalo osem strokovnjakov, ki so predstavljali različne vidike omenjene tematike. V oddaji Moja zgodba ste tokrat lahko poslušali tretjo oddajo. O tem kako je Služba državne varnosti spremljala emigracijo v Nemčiji bosta spregovorila Ana Šela in David Hazemali, Helena Janežič pa bo predstavila fond prepovedanih knjig iz NUK-a.

spominpolitikaAna ŠelaDavid HazemaliHelena JanežičD fond NUK

Moja zgodba

Misel o samostojni in neodvisni Sloveniji med slovensko emigracijo 3

Študijski Center za narodno spravo je pripravil znanstveni posvet z naslovom Misel o samostojni in neodvisni Sloveniji med slovensko emigracijo. Na posvetu je sodelovalo osem strokovnjakov, ki so predstavljali različne vidike omenjene tematike. V oddaji Moja zgodba ste tokrat lahko poslušali tretjo oddajo. O tem kako je Služba državne varnosti spremljala emigracijo v Nemčiji bosta spregovorila Ana Šela in David Hazemali, Helena Janežič pa bo predstavila fond prepovedanih knjig iz NUK-a.

VEČ ...|17. 7. 2022
Misel o samostojni in neodvisni Sloveniji med slovensko emigracijo 3

Študijski Center za narodno spravo je pripravil znanstveni posvet z naslovom Misel o samostojni in neodvisni Sloveniji med slovensko emigracijo. Na posvetu je sodelovalo osem strokovnjakov, ki so predstavljali različne vidike omenjene tematike. V oddaji Moja zgodba ste tokrat lahko poslušali tretjo oddajo. O tem kako je Služba državne varnosti spremljala emigracijo v Nemčiji bosta spregovorila Ana Šela in David Hazemali, Helena Janežič pa bo predstavila fond prepovedanih knjig iz NUK-a.

Jože Bartolj

spominpolitikaAna ŠelaDavid HazemaliHelena JanežičD fond NUK

Priporočamo
|
Aktualno

Svetovalnica

VEČ ...|24. 10. 2025
Jahanje konj

V Svetovalnici smo gostili učiteljico jahanja Aleksandro Kralj iz Jahalnega centra Brdo pri Ihanu. Izvedeli smo, kako se lotiti učenja, kako jahanje vpliva na zdravje, kako pomembna je vez s konjem in kaj nas nauči?

Jahanje konj

V Svetovalnici smo gostili učiteljico jahanja Aleksandro Kralj iz Jahalnega centra Brdo pri Ihanu. Izvedeli smo, kako se lotiti učenja, kako jahanje vpliva na zdravje, kako pomembna je vez s konjem in kaj nas nauči?

Radio Ognjišče, Tanja Dominko

svetovanje

Komentar tedna

VEČ ...|24. 10. 2025
Nezaupanje v novinarstvo in cunami na obzorju

Nedavno sem, na sicer izjemni prireditvi, avdio festival, ki jo prireja naša nacionalna RTV hiša, poslušal eno najuspešnejših direktoric nacionalnega radia, natančneje, švedskega. Presenetila me je z neposrednostjo in nekakšno domačnostjo, ki pa ni prekrila strokovnosti. Presenetila pa je tudi gostitelja, z njo se je pogovarjal kar direktor Radia Slovenija.

Nezaupanje v novinarstvo in cunami na obzorju

Nedavno sem, na sicer izjemni prireditvi, avdio festival, ki jo prireja naša nacionalna RTV hiša, poslušal eno najuspešnejših direktoric nacionalnega radia, natančneje, švedskega. Presenetila me je z neposrednostjo in nekakšno domačnostjo, ki pa ni prekrila strokovnosti. Presenetila pa je tudi gostitelja, z njo se je pogovarjal kar direktor Radia Slovenija.

Tadej Sadar

komentar

Duhovna misel

VEČ ...|26. 10. 2025
Ptica v vodnjaku

Nekoč je živela ptica s čudovitim peljem in z močnimi krili. Cele dneve je letala visoko v zraku nad vrhove dreves. Uživala je svobodo. Nekega dne pa je ...

Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Ptica v vodnjaku

Nekoč je živela ptica s čudovitim peljem in z močnimi krili. Cele dneve je letala visoko v zraku nad vrhove dreves. Uživala je svobodo. Nekega dne pa je ...

Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|20. 10. 2025
Ustavni sodnik dr. Klemen Jaklič o novih ustavnih sodnikih, pravosodju, dronih in volitvah

Spregovoril je o nedavno imenovanih novih ustavnih sodnikih, vlogi ustavnega sodišča danes pa tudi o potrebnih spremembah na področju pravosodja. Zanimale nas so še skrbi, ki lahko vplivajo na demokratičen proces volitev in kako problematična je umetna inteligenca. 

Ustavni sodnik dr. Klemen Jaklič o novih ustavnih sodnikih, pravosodju, dronih in volitvah

Spregovoril je o nedavno imenovanih novih ustavnih sodnikih, vlogi ustavnega sodišča danes pa tudi o potrebnih spremembah na področju pravosodja. Zanimale nas so še skrbi, ki lahko vplivajo na demokratičen proces volitev in kako problematična je umetna inteligenca. 

Radio Ognjišče, Tanja Dominko

politikasvpmjakličustavno sodiščepravosodjevolitve

Naš gost

VEČ ...|25. 10. 2025
Štefan Pavli

Letošnji 70. osebni jubilej je bil le eden izmed razlogov, da smo v oddajo povabili duhovnega pomočnika v Župniji Ljubljana Koseze Štefana Pavlija. Med drugim je spregovoril tudi o diagnozi rak, ki ga je doletela pred dobrimi devetimi leti. Še vedno pa poln dobre volje in življenjske energije navdih in pogum za stopanje po vsakdanu prejema ob prebiranju Svetega pisma. 

Štefan Pavli

Letošnji 70. osebni jubilej je bil le eden izmed razlogov, da smo v oddajo povabili duhovnega pomočnika v Župniji Ljubljana Koseze Štefana Pavlija. Med drugim je spregovoril tudi o diagnozi rak, ki ga je doletela pred dobrimi devetimi leti. Še vedno pa poln dobre volje in življenjske energije navdih in pogum za stopanje po vsakdanu prejema ob prebiranju Svetega pisma. 

Maja Morela

spominživljenje

Pojdite in učite

VEČ ...|26. 10. 2025
Gost: direktor Misijonskega središča Slovenije Matjaž Križnar

Zadnja oktobrska nedelja nas je še enkrat spomnila, da je mesec posvečen tudi misijonom. Ravnatelj Misijonskega središča Slovenije Matjaž Križnar je skušal posredovati papeževo vzpodbudo k apostolski gorečnosti, ki ostaja bistveni del prenove Cerkve. Misijonarjem se bo zahvalil za zglede, darovalcem pa za vso pomoč. 

Gost: direktor Misijonskega središča Slovenije Matjaž Križnar

Zadnja oktobrska nedelja nas je še enkrat spomnila, da je mesec posvečen tudi misijonom. Ravnatelj Misijonskega središča Slovenije Matjaž Križnar je skušal posredovati papeževo vzpodbudo k apostolski gorečnosti, ki ostaja bistveni del prenove Cerkve. Misijonarjem se bo zahvalil za zglede, darovalcem pa za vso pomoč. 

Jure Sešek

duhovnostmisijonmisijonsko središče Slovenijematjaž križnar

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|26. 10. 2025
Jubilej podjetnikov, 35 let skavtov, diakon Luka Anžič, okrogla miza jezuitov, pogreb Vlada Leskovarja

Podjetniki, skavti in diakon Luka so bili gostje tokratne oddaje. V Novem mestu je namreč potekal svetoletni shod podjetnikov, Luka Anžiča je v Ihanu ljubljanski nadškof Stanislav Zore posvetil v diakona, skavti pa so v Festivalni dvorani praznovali 35 letnico. Prisluhnili smo tudi povzetku okrogle mize pri jezuitih, na kateri so sogovorniki razmišljali o verovanju mladih in mislim celjskega škofa Maksimilijana Matjaža na maši zadušnici za pokojnega duhovnika Vlada Leskovarja.

Jubilej podjetnikov, 35 let skavtov, diakon Luka Anžič, okrogla miza jezuitov, pogreb Vlada Leskovarja

Podjetniki, skavti in diakon Luka so bili gostje tokratne oddaje. V Novem mestu je namreč potekal svetoletni shod podjetnikov, Luka Anžiča je v Ihanu ljubljanski nadškof Stanislav Zore posvetil v diakona, skavti pa so v Festivalni dvorani praznovali 35 letnico. Prisluhnili smo tudi povzetku okrogle mize pri jezuitih, na kateri so sogovorniki razmišljali o verovanju mladih in mislim celjskega škofa Maksimilijana Matjaža na maši zadušnici za pokojnega duhovnika Vlada Leskovarja.

Rok Mihevc

duhovnostinfoskavtijubilej podjetnikov

Spominjamo se

VEČ ...|26. 10. 2025
Spominjamo se dne 26. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 26. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|26. 10. 2025
Evropska gibanja za življenje v podporo materinstvu

V oddajo Iz življenja vesoljne Cerkve smo povabili udeležence dogodka v Bruslju, na katerem so evropska gibanja za življenje predstavila pobudo za zaščito materinstva. Izvedeli pa boste tudi, kakšen zgodovinski korak sta naredili Katoliška in anglikanska cerkev ter zakaj je verska svoboda danes bolj ogrožena kot pred 25. leti.

Evropska gibanja za življenje v podporo materinstvu

V oddajo Iz življenja vesoljne Cerkve smo povabili udeležence dogodka v Bruslju, na katerem so evropska gibanja za življenje predstavila pobudo za zaščito materinstva. Izvedeli pa boste tudi, kakšen zgodovinski korak sta naredili Katoliška in anglikanska cerkev ter zakaj je verska svoboda danes bolj ogrožena kot pred 25. leti.

Marjana Debevec

cerkevinfoduhovnost