Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|18. 8. 2024
Literarna dejavnost SKA

Slovenska kulturna akcija SKA iz Argentine letos obeležuje 70-letnico delovanja. Tako je 26. junija 2024 v dvorani Slovenske matice v Ljubljani pripravila slavnostno akademijo in posvet. Na njem sta Tone Rode in predsednik SKA Damijan Ahlin predstavila njeno literarno dejavnost [27:50], Marjana Pirc je predstavila glasila in kulturno revijo Meddobje [1:50], Helena Janežič pa je pogledala na druge publikacije skozi oči NUK-a [12:48].  Posnetke s slavnostne akademije smo predvajali v oddaji 30. junija 2024 (https://avdio.ognjisce.si/share/sl_2024_06_30_70_let_SKA), 21. julija 2024 pa ste lahko slišali prvi del posveta (https://avdio.ognjisce.si/share/sl_2024_07_21_ska70_simpozij1.mp3).  

Literarna dejavnost SKA

Slovenska kulturna akcija SKA iz Argentine letos obeležuje 70-letnico delovanja. Tako je 26. junija 2024 v dvorani Slovenske matice v Ljubljani pripravila slavnostno akademijo in posvet. Na njem sta Tone Rode in predsednik SKA Damijan Ahlin predstavila njeno literarno dejavnost [27:50], Marjana Pirc je predstavila glasila in kulturno revijo Meddobje [1:50], Helena Janežič pa je pogledala na druge publikacije skozi oči NUK-a [12:48].  Posnetke s slavnostne akademije smo predvajali v oddaji 30. junija 2024 (https://avdio.ognjisce.si/share/sl_2024_06_30_70_let_SKA), 21. julija 2024 pa ste lahko slišali prvi del posveta (https://avdio.ognjisce.si/share/sl_2024_07_21_ska70_simpozij1.mp3).  

družbarojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

Literarna dejavnost SKA

Slovenska kulturna akcija SKA iz Argentine letos obeležuje 70-letnico delovanja. Tako je 26. junija 2024 v dvorani Slovenske matice v Ljubljani pripravila slavnostno akademijo in posvet. Na njem sta Tone Rode in predsednik SKA Damijan Ahlin predstavila njeno literarno dejavnost [27:50], Marjana Pirc je predstavila glasila in kulturno revijo Meddobje [1:50], Helena Janežič pa je pogledala na druge publikacije skozi oči NUK-a [12:48].  Posnetke s slavnostne akademije smo predvajali v oddaji 30. junija 2024 (https://avdio.ognjisce.si/share/sl_2024_06_30_70_let_SKA), 21. julija 2024 pa ste lahko slišali prvi del posveta (https://avdio.ognjisce.si/share/sl_2024_07_21_ska70_simpozij1.mp3).  

VEČ ...|18. 8. 2024
Literarna dejavnost SKA

Slovenska kulturna akcija SKA iz Argentine letos obeležuje 70-letnico delovanja. Tako je 26. junija 2024 v dvorani Slovenske matice v Ljubljani pripravila slavnostno akademijo in posvet. Na njem sta Tone Rode in predsednik SKA Damijan Ahlin predstavila njeno literarno dejavnost [27:50], Marjana Pirc je predstavila glasila in kulturno revijo Meddobje [1:50], Helena Janežič pa je pogledala na druge publikacije skozi oči NUK-a [12:48].  Posnetke s slavnostne akademije smo predvajali v oddaji 30. junija 2024 (https://avdio.ognjisce.si/share/sl_2024_06_30_70_let_SKA), 21. julija 2024 pa ste lahko slišali prvi del posveta (https://avdio.ognjisce.si/share/sl_2024_07_21_ska70_simpozij1.mp3).  

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|30. 5. 2024
NUK 250 let - Branku Šturbeju Boršnikov prstan

V Narodni in univerzitetni knjižnici so z razstavo Hranimo misli - že 250 let, obeležili častitljivo obletnico naslednice nekdanje licejske knjižnice. Razstava je svojstven mozaik vsega, kar je NUK v počel v preteklosti, kar počne danes ter s pogledom v prihodnost. Letošnji dobitnik Borštnikovega prstana je prvak ljubljanske Drame Branko Šturbej.

NUK 250 let - Branku Šturbeju Boršnikov prstan

V Narodni in univerzitetni knjižnici so z razstavo Hranimo misli - že 250 let, obeležili častitljivo obletnico naslednice nekdanje licejske knjižnice. Razstava je svojstven mozaik vsega, kar je NUK v počel v preteklosti, kar počne danes ter s pogledom v prihodnost. Letošnji dobitnik Borštnikovega prstana je prvak ljubljanske Drame Branko Šturbej.

kulturaliteraturagledališčeBranko ŠturbejNUK 250 letHelena JanežičHranimo misli - že 250 let

Kulturni utrinki

NUK 250 let - Branku Šturbeju Boršnikov prstan

V Narodni in univerzitetni knjižnici so z razstavo Hranimo misli - že 250 let, obeležili častitljivo obletnico naslednice nekdanje licejske knjižnice. Razstava je svojstven mozaik vsega, kar je NUK v počel v preteklosti, kar počne danes ter s pogledom v prihodnost. Letošnji dobitnik Borštnikovega prstana je prvak ljubljanske Drame Branko Šturbej.

VEČ ...|30. 5. 2024
NUK 250 let - Branku Šturbeju Boršnikov prstan

V Narodni in univerzitetni knjižnici so z razstavo Hranimo misli - že 250 let, obeležili častitljivo obletnico naslednice nekdanje licejske knjižnice. Razstava je svojstven mozaik vsega, kar je NUK v počel v preteklosti, kar počne danes ter s pogledom v prihodnost. Letošnji dobitnik Borštnikovega prstana je prvak ljubljanske Drame Branko Šturbej.

Jože Bartolj

kulturaliteraturagledališčeBranko ŠturbejNUK 250 letHelena JanežičHranimo misli - že 250 let

Kulturni utrinki

VEČ ...|13. 3. 2024
Pasijonski doneski

V Škofji Loki so v sklopu Pasijonskega dne predstavili Pasijonske doneske in odprli pasijonsko razstavo grafik z motivi križevega pota avtorja Črtomirja Freliha. Publikacijo je predstavila urednica Helena Janežič.

Pasijonski doneski

V Škofji Loki so v sklopu Pasijonskega dne predstavili Pasijonske doneske in odprli pasijonsko razstavo grafik z motivi križevega pota avtorja Črtomirja Freliha. Publikacijo je predstavila urednica Helena Janežič.

kulturaliteraturaPasijonski doneskiHelena Janežič

Kulturni utrinki

Pasijonski doneski

V Škofji Loki so v sklopu Pasijonskega dne predstavili Pasijonske doneske in odprli pasijonsko razstavo grafik z motivi križevega pota avtorja Črtomirja Freliha. Publikacijo je predstavila urednica Helena Janežič.

VEČ ...|13. 3. 2024
Pasijonski doneski

V Škofji Loki so v sklopu Pasijonskega dne predstavili Pasijonske doneske in odprli pasijonsko razstavo grafik z motivi križevega pota avtorja Črtomirja Freliha. Publikacijo je predstavila urednica Helena Janežič.

Jože Bartolj

kulturaliteraturaPasijonski doneskiHelena Janežič

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|28. 5. 2023
Slovensko begunsko šolstvo

Maj je poseben, spominski mesec za slovensko izseljenstvo. Ko je v začetku tega meseca leta 1945 postajalo jasno, da bo v Sloveniji oblast prevzela komunistična partija, so se mnogi rojaki odpravili na begunsko pot: iz Ljubljane preko Pliberka in Ljubelja na avstrijsko Koroško, s Primorske pa v Italijo. V glavnem so bili prepričani, da le za krajši čas. Zaradi nestrinjanja ali nasprotovanja komunističnemu vodstvu in strahu pred revolucionarnim nasiljem je Slovenijo zapustilo več kot 20.000 ljudi. Med njimi je bil velik delež kulturnikov, gospodarstvenikov in intelektualcev. V težkih okoliščinah v begunskih taboriščih so poskrbeli za bogato družbeno, versko in kulturno življenje. Organizirali so šolstvo na osnovni, poklicni in gimnazijski ravni, obsežno publicistiko in kmetijstvo, vseskozi pa s pevskimi zbori, gledališkimi skupinami, obrtno dejavnostjo in leposlovjem gojili ustvarjalnost.  O pomembni vlogi begunskega šolstva, bogastvu slovenskega begunskega tiska, kako se je slovensko begunsko šolstvo nadaljevalo v izseljenstvu in o vlogi arhiva Studia Slovenica. Dr. Helena Jaklitsch, Helena Janežič in Andreja Klasinc Škofljanec ter Gregor Batagelj so o tem govorili ob predstavitvi posebne izdaje revije SLO časi kraji ljudje, ki jo izdaja založba Družina.

Slovensko begunsko šolstvo

Maj je poseben, spominski mesec za slovensko izseljenstvo. Ko je v začetku tega meseca leta 1945 postajalo jasno, da bo v Sloveniji oblast prevzela komunistična partija, so se mnogi rojaki odpravili na begunsko pot: iz Ljubljane preko Pliberka in Ljubelja na avstrijsko Koroško, s Primorske pa v Italijo. V glavnem so bili prepričani, da le za krajši čas. Zaradi nestrinjanja ali nasprotovanja komunističnemu vodstvu in strahu pred revolucionarnim nasiljem je Slovenijo zapustilo več kot 20.000 ljudi. Med njimi je bil velik delež kulturnikov, gospodarstvenikov in intelektualcev. V težkih okoliščinah v begunskih taboriščih so poskrbeli za bogato družbeno, versko in kulturno življenje. Organizirali so šolstvo na osnovni, poklicni in gimnazijski ravni, obsežno publicistiko in kmetijstvo, vseskozi pa s pevskimi zbori, gledališkimi skupinami, obrtno dejavnostjo in leposlovjem gojili ustvarjalnost.  O pomembni vlogi begunskega šolstva, bogastvu slovenskega begunskega tiska, kako se je slovensko begunsko šolstvo nadaljevalo v izseljenstvu in o vlogi arhiva Studia Slovenica. Dr. Helena Jaklitsch, Helena Janežič in Andreja Klasinc Škofljanec ter Gregor Batagelj so o tem govorili ob predstavitvi posebne izdaje revije SLO časi kraji ljudje, ki jo izdaja založba Družina.

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Slovensko begunsko šolstvo

Maj je poseben, spominski mesec za slovensko izseljenstvo. Ko je v začetku tega meseca leta 1945 postajalo jasno, da bo v Sloveniji oblast prevzela komunistična partija, so se mnogi rojaki odpravili na begunsko pot: iz Ljubljane preko Pliberka in Ljubelja na avstrijsko Koroško, s Primorske pa v Italijo. V glavnem so bili prepričani, da le za krajši čas. Zaradi nestrinjanja ali nasprotovanja komunističnemu vodstvu in strahu pred revolucionarnim nasiljem je Slovenijo zapustilo več kot 20.000 ljudi. Med njimi je bil velik delež kulturnikov, gospodarstvenikov in intelektualcev. V težkih okoliščinah v begunskih taboriščih so poskrbeli za bogato družbeno, versko in kulturno življenje. Organizirali so šolstvo na osnovni, poklicni in gimnazijski ravni, obsežno publicistiko in kmetijstvo, vseskozi pa s pevskimi zbori, gledališkimi skupinami, obrtno dejavnostjo in leposlovjem gojili ustvarjalnost.  O pomembni vlogi begunskega šolstva, bogastvu slovenskega begunskega tiska, kako se je slovensko begunsko šolstvo nadaljevalo v izseljenstvu in o vlogi arhiva Studia Slovenica. Dr. Helena Jaklitsch, Helena Janežič in Andreja Klasinc Škofljanec ter Gregor Batagelj so o tem govorili ob predstavitvi posebne izdaje revije SLO časi kraji ljudje, ki jo izdaja založba Družina.

VEČ ...|28. 5. 2023
Slovensko begunsko šolstvo

Maj je poseben, spominski mesec za slovensko izseljenstvo. Ko je v začetku tega meseca leta 1945 postajalo jasno, da bo v Sloveniji oblast prevzela komunistična partija, so se mnogi rojaki odpravili na begunsko pot: iz Ljubljane preko Pliberka in Ljubelja na avstrijsko Koroško, s Primorske pa v Italijo. V glavnem so bili prepričani, da le za krajši čas. Zaradi nestrinjanja ali nasprotovanja komunističnemu vodstvu in strahu pred revolucionarnim nasiljem je Slovenijo zapustilo več kot 20.000 ljudi. Med njimi je bil velik delež kulturnikov, gospodarstvenikov in intelektualcev. V težkih okoliščinah v begunskih taboriščih so poskrbeli za bogato družbeno, versko in kulturno življenje. Organizirali so šolstvo na osnovni, poklicni in gimnazijski ravni, obsežno publicistiko in kmetijstvo, vseskozi pa s pevskimi zbori, gledališkimi skupinami, obrtno dejavnostjo in leposlovjem gojili ustvarjalnost.  O pomembni vlogi begunskega šolstva, bogastvu slovenskega begunskega tiska, kako se je slovensko begunsko šolstvo nadaljevalo v izseljenstvu in o vlogi arhiva Studia Slovenica. Dr. Helena Jaklitsch, Helena Janežič in Andreja Klasinc Škofljanec ter Gregor Batagelj so o tem govorili ob predstavitvi posebne izdaje revije SLO časi kraji ljudje, ki jo izdaja založba Družina.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Kulturni utrinki

VEČ ...|25. 1. 2023
Spominski večer za dr. Francetom Štukljem (27.1.)

Spominski večer za dr. Francetom Štukljem (27.1.)

kulturaliteraturaspominski večerFrance ŠtukeljHelena Janežič

Kulturni utrinki

Spominski večer za dr. Francetom Štukljem (27.1.)
VEČ ...|25. 1. 2023
Spominski večer za dr. Francetom Štukljem (27.1.)

Jože Bartolj

kulturaliteraturaspominski večerFrance ŠtukeljHelena Janežič

Moja zgodba

VEČ ...|17. 7. 2022
Misel o samostojni in neodvisni Sloveniji med slovensko emigracijo 3

Študijski Center za narodno spravo je pripravil znanstveni posvet z naslovom Misel o samostojni in neodvisni Sloveniji med slovensko emigracijo. Na posvetu je sodelovalo osem strokovnjakov, ki so predstavljali različne vidike omenjene tematike. V oddaji Moja zgodba ste tokrat lahko poslušali tretjo oddajo. O tem kako je Služba državne varnosti spremljala emigracijo v Nemčiji bosta spregovorila Ana Šela in David Hazemali, Helena Janežič pa bo predstavila fond prepovedanih knjig iz NUK-a.

Misel o samostojni in neodvisni Sloveniji med slovensko emigracijo 3

Študijski Center za narodno spravo je pripravil znanstveni posvet z naslovom Misel o samostojni in neodvisni Sloveniji med slovensko emigracijo. Na posvetu je sodelovalo osem strokovnjakov, ki so predstavljali različne vidike omenjene tematike. V oddaji Moja zgodba ste tokrat lahko poslušali tretjo oddajo. O tem kako je Služba državne varnosti spremljala emigracijo v Nemčiji bosta spregovorila Ana Šela in David Hazemali, Helena Janežič pa bo predstavila fond prepovedanih knjig iz NUK-a.

spominpolitikaAna ŠelaDavid HazemaliHelena JanežičD fond NUK

Moja zgodba

Misel o samostojni in neodvisni Sloveniji med slovensko emigracijo 3

Študijski Center za narodno spravo je pripravil znanstveni posvet z naslovom Misel o samostojni in neodvisni Sloveniji med slovensko emigracijo. Na posvetu je sodelovalo osem strokovnjakov, ki so predstavljali različne vidike omenjene tematike. V oddaji Moja zgodba ste tokrat lahko poslušali tretjo oddajo. O tem kako je Služba državne varnosti spremljala emigracijo v Nemčiji bosta spregovorila Ana Šela in David Hazemali, Helena Janežič pa bo predstavila fond prepovedanih knjig iz NUK-a.

VEČ ...|17. 7. 2022
Misel o samostojni in neodvisni Sloveniji med slovensko emigracijo 3

Študijski Center za narodno spravo je pripravil znanstveni posvet z naslovom Misel o samostojni in neodvisni Sloveniji med slovensko emigracijo. Na posvetu je sodelovalo osem strokovnjakov, ki so predstavljali različne vidike omenjene tematike. V oddaji Moja zgodba ste tokrat lahko poslušali tretjo oddajo. O tem kako je Služba državne varnosti spremljala emigracijo v Nemčiji bosta spregovorila Ana Šela in David Hazemali, Helena Janežič pa bo predstavila fond prepovedanih knjig iz NUK-a.

Jože Bartolj

spominpolitikaAna ŠelaDavid HazemaliHelena JanežičD fond NUK

Moja zgodba

VEČ ...|27. 3. 2022
Svoje slovenstvo so izpričali v širnem svetu - Mihevc, Komotar

Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev Trst sta pripravila znanstveni posvet z naslovom »Svoje slovenstvo so izpričali v širnem svetu«. Predstavili so usode osebnosti, ki sta jih vojna in revolucija pognali v tujino. V drugi oddaji ste lahko prisluhnili dr. Rozini Švent, ki je spregovorila o Jožetu Mihevcu in mag. Heleni Janežič, ki je predstavila življenjsko pot Antona Komotarja.

Svoje slovenstvo so izpričali v širnem svetu - Mihevc, Komotar

Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev Trst sta pripravila znanstveni posvet z naslovom »Svoje slovenstvo so izpričali v širnem svetu«. Predstavili so usode osebnosti, ki sta jih vojna in revolucija pognali v tujino. V drugi oddaji ste lahko prisluhnili dr. Rozini Švent, ki je spregovorila o Jožetu Mihevcu in mag. Heleni Janežič, ki je predstavila življenjsko pot Antona Komotarja.

spominpolitikaJože MihevcAnton KomotarRozina ŠventHelena Janežič

Moja zgodba

Svoje slovenstvo so izpričali v širnem svetu - Mihevc, Komotar

Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev Trst sta pripravila znanstveni posvet z naslovom »Svoje slovenstvo so izpričali v širnem svetu«. Predstavili so usode osebnosti, ki sta jih vojna in revolucija pognali v tujino. V drugi oddaji ste lahko prisluhnili dr. Rozini Švent, ki je spregovorila o Jožetu Mihevcu in mag. Heleni Janežič, ki je predstavila življenjsko pot Antona Komotarja.

VEČ ...|27. 3. 2022
Svoje slovenstvo so izpričali v širnem svetu - Mihevc, Komotar

Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev Trst sta pripravila znanstveni posvet z naslovom »Svoje slovenstvo so izpričali v širnem svetu«. Predstavili so usode osebnosti, ki sta jih vojna in revolucija pognali v tujino. V drugi oddaji ste lahko prisluhnili dr. Rozini Švent, ki je spregovorila o Jožetu Mihevcu in mag. Heleni Janežič, ki je predstavila življenjsko pot Antona Komotarja.

Jože Bartolj

spominpolitikaJože MihevcAnton KomotarRozina ŠventHelena Janežič

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|21. 11. 2021
Okrogla miza za 70 let Naše luči

Že 70 let za slovenstvo in duhovnost izseljencev ter njihovo razvedrilo skrbi Naša luč. Ob jubileju so nedavno pripravili okroglo mizo z naslovom “Železni jubilej Naše luči”. Potekala je v Galeriji Družina v Ljubljani. Sodelovali so: glavni urednik mons. Janez Pucelj, profesor zgodovine mag. Jurij P. Emeršič, urednica tednika Nedelja Mateja Rihter in dolgoletni odgovorni urednik Ljubo Bekš. Pogovor je moderirala Helena Janežič, skrbnica zbirke knjižničnega gradiva Slovencev v zamejstvu in po svetu pri Narodni in univerzitetni knjižnici.

Okrogla miza za 70 let Naše luči

Že 70 let za slovenstvo in duhovnost izseljencev ter njihovo razvedrilo skrbi Naša luč. Ob jubileju so nedavno pripravili okroglo mizo z naslovom “Železni jubilej Naše luči”. Potekala je v Galeriji Družina v Ljubljani. Sodelovali so: glavni urednik mons. Janez Pucelj, profesor zgodovine mag. Jurij P. Emeršič, urednica tednika Nedelja Mateja Rihter in dolgoletni odgovorni urednik Ljubo Bekš. Pogovor je moderirala Helena Janežič, skrbnica zbirke knjižničnega gradiva Slovencev v zamejstvu in po svetu pri Narodni in univerzitetni knjižnici.

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Okrogla miza za 70 let Naše luči

Že 70 let za slovenstvo in duhovnost izseljencev ter njihovo razvedrilo skrbi Naša luč. Ob jubileju so nedavno pripravili okroglo mizo z naslovom “Železni jubilej Naše luči”. Potekala je v Galeriji Družina v Ljubljani. Sodelovali so: glavni urednik mons. Janez Pucelj, profesor zgodovine mag. Jurij P. Emeršič, urednica tednika Nedelja Mateja Rihter in dolgoletni odgovorni urednik Ljubo Bekš. Pogovor je moderirala Helena Janežič, skrbnica zbirke knjižničnega gradiva Slovencev v zamejstvu in po svetu pri Narodni in univerzitetni knjižnici.

VEČ ...|21. 11. 2021
Okrogla miza za 70 let Naše luči

Že 70 let za slovenstvo in duhovnost izseljencev ter njihovo razvedrilo skrbi Naša luč. Ob jubileju so nedavno pripravili okroglo mizo z naslovom “Železni jubilej Naše luči”. Potekala je v Galeriji Družina v Ljubljani. Sodelovali so: glavni urednik mons. Janez Pucelj, profesor zgodovine mag. Jurij P. Emeršič, urednica tednika Nedelja Mateja Rihter in dolgoletni odgovorni urednik Ljubo Bekš. Pogovor je moderirala Helena Janežič, skrbnica zbirke knjižničnega gradiva Slovencev v zamejstvu in po svetu pri Narodni in univerzitetni knjižnici.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Priporočamo
|
Aktualno

Kmetijska oddaja

VEČ ...|14. 9. 2025
Barbara Beci, dr. vet. med. o izkušnjah z boleznijo modrikastega jezika v Belgiji

Naša gostja v osrednjem delu oddaje je bila Barbara Beci, dr. vet. med., evropska specialistka za zdravje goveda, ki dela na veterinarski fakulteti Univerze v Gentu v Belgiji, med drugim tudi kot terenska veterinarka. Spregovorila je o izkušnjah po lanski epidemiji bolezni modrikastega jezika v Belgiji, ki lahko pridejo zelo prav slovenskim rejcem pri spopadanju z boleznijo. 

Barbara Beci, dr. vet. med. o izkušnjah z boleznijo modrikastega jezika v Belgiji

Naša gostja v osrednjem delu oddaje je bila Barbara Beci, dr. vet. med., evropska specialistka za zdravje goveda, ki dela na veterinarski fakulteti Univerze v Gentu v Belgiji, med drugim tudi kot terenska veterinarka. Spregovorila je o izkušnjah po lanski epidemiji bolezni modrikastega jezika v Belgiji, ki lahko pridejo zelo prav slovenskim rejcem pri spopadanju z boleznijo. 

Robert Božič

kmetijstvoBelgijaBarbara Becimodrikasti jezik

Doživetja narave

VEČ ...|12. 9. 2025
Na jesenski potep med ognjeni ruj

V naši družbi je bil znani pisec planinskih vodnikov Gorazd Gorišek, ki je prehodil že mnogo planinskih in gorskih kotičkov naše dežele. Med drugim nas bo popeljal na Kras in po Primorski, saj je nedavno uredil vodnik, v katerem je zbranih kar 45 izletov. Pridružite se nam na jesenskem potepu med ruj, ki vabi s svojimi ognjenimi barvami!

Na jesenski potep med ognjeni ruj

V naši družbi je bil znani pisec planinskih vodnikov Gorazd Gorišek, ki je prehodil že mnogo planinskih in gorskih kotičkov naše dežele. Med drugim nas bo popeljal na Kras in po Primorski, saj je nedavno uredil vodnik, v katerem je zbranih kar 45 izletov. Pridružite se nam na jesenskem potepu med ruj, ki vabi s svojimi ognjenimi barvami!

Blaž Lesnik

planinski pogovoriizletPrimorskaKrasrujnaravaplaninski vodnik

Sol in luč

VEČ ...|16. 9. 2025
O svetništvu z Gregorjem Čušinom.

Kdo je svetnik? Je to res rezervirano za izjemne posameznike, nekakšne žive superjunake? O tem smo se pogovarjali z velikim poznavalcem odra, tistega pravega in tistega, na katerem v življenju igramo vsak svojo vlogo, odru življenja. Z nami je bil Gregor Čušin, avtor rubrike S svetnikom na ti.

O svetništvu z Gregorjem Čušinom.

Kdo je svetnik? Je to res rezervirano za izjemne posameznike, nekakšne žive superjunake? O tem smo se pogovarjali z velikim poznavalcem odra, tistega pravega in tistega, na katerem v življenju igramo vsak svojo vlogo, odru življenja. Z nami je bil Gregor Čušin, avtor rubrike S svetnikom na ti.

Tadej Sadar

pogovorspominduhovnost

Naš gost

VEČ ...|13. 9. 2025
Škof dr. Janez Kozinc

Papež Leon je za tretjega škofa v Murski Soboti imenoval dr. Janeza Kozinca, duhovnika celjske škofije, ki je v zadnjih letih skrbel za vzgojo bodočih duhovnikov. Z njim smo se pogovarjali, kako sta ga zaznamovali družina in domača župnija, pa o zanimivem odgovoru na božji klic v duhovništvo, potem ko je že opravil doktorat iz kemije. Povprašali smo ga tudi o občutkih, ki so ga prevevali, ko so ga prosili naj prevzame službo škofa, on pa si je želel dela na župniji, pa o načrtih za prve korake v tej službi. 

Škof dr. Janez Kozinc

Papež Leon je za tretjega škofa v Murski Soboti imenoval dr. Janeza Kozinca, duhovnika celjske škofije, ki je v zadnjih letih skrbel za vzgojo bodočih duhovnikov. Z njim smo se pogovarjali, kako sta ga zaznamovali družina in domača župnija, pa o zanimivem odgovoru na božji klic v duhovništvo, potem ko je že opravil doktorat iz kemije. Povprašali smo ga tudi o občutkih, ki so ga prevevali, ko so ga prosili naj prevzame službo škofa, on pa si je želel dela na župniji, pa o načrtih za prve korake v tej službi. 

Radio Ognjišče

spominživljenje

Za življenje

VEČ ...|13. 9. 2025
Izobrazba ne sme biti podatkovna potrošnja

Marko Juhant je upokojeni specialni pedagog. Ob vstopu v novo šolsko leto smo se z njim pogovarjali o pomenu in priložnostih novih začetkov, kako vpeljati navade in običaje za večji red. Veselje do šole z letom plahni, kako lahko starši pomagamo ohranjati voljo do učenja. Vprašali smo ga tudi po novem ukrepu, ko so z zakonom v šoli prepovedani telefoni.  

Izobrazba ne sme biti podatkovna potrošnja

Marko Juhant je upokojeni specialni pedagog. Ob vstopu v novo šolsko leto smo se z njim pogovarjali o pomenu in priložnostih novih začetkov, kako vpeljati navade in običaje za večji red. Veselje do šole z letom plahni, kako lahko starši pomagamo ohranjati voljo do učenja. Vprašali smo ga tudi po novem ukrepu, ko so z zakonom v šoli prepovedani telefoni.  

Nataša Ličen

vzgojapogovorizobraževanjeodnosi

Otok

VEČ ...|17. 9. 2025
Inokulum

Tokrat smo prisluhnili delu mladega pesnika Timoteja Novakovića, ki je napisal odbite pesmi in jih zbral v zbirko Inokulum.

Inokulum

Tokrat smo prisluhnili delu mladega pesnika Timoteja Novakovića, ki je napisal odbite pesmi in jih zbral v zbirko Inokulum.

Gregor Čušin

glasbapoezija

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|17. 9. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 17. 9.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 17. 9.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pogovor o

VEČ ...|17. 9. 2025
Svet, razpet med vojno in mirom - posnetek z okrogle mize Draga 2025

Na študijskih dnevih Draga 2025, ki so potekali pretekli konec tedna, je bila ena od razprav namenjena razmisleku o geopolitičnih razmerah v svetu, ki ga ogrožajo vojne in različne napetosti. O tem so spregovorili pravnik in diplomat dr. Božo Cerar, duhovnik in prvi vojaški vikar v Sloveniji dr. Jože Plut ter novinar in vojni dopisnik dr. Valentin Areh, ki ste jim lahko prisluhnili tudi v oddaji. 

Svet, razpet med vojno in mirom - posnetek z okrogle mize Draga 2025

Na študijskih dnevih Draga 2025, ki so potekali pretekli konec tedna, je bila ena od razprav namenjena razmisleku o geopolitičnih razmerah v svetu, ki ga ogrožajo vojne in različne napetosti. O tem so spregovorili pravnik in diplomat dr. Božo Cerar, duhovnik in prvi vojaški vikar v Sloveniji dr. Jože Plut ter novinar in vojni dopisnik dr. Valentin Areh, ki ste jim lahko prisluhnili tudi v oddaji. 

Petra Stopar

politikaživljenje

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|17. 9. 2025
Na Slofestu v Trstu pričakujejo 3000 otrok in mladih

Na Borznem trgu v Trstu bo od jutri do sobote potekal festival Slovencev v Italiji, Slofest. V velikem prireditvenem šotoru in naselju hišk ob njem se bodo predstavljale slovenske ustanove v Italiji. Program bo pester in bogat ter prinaša: koncerte, gledališke predstave, literarna srečanja, okrogle mize, vodene oglede medkulturnega Trsta, razstave ter številne druge kulturne vsebine. Posebna novost letošnje izvedbe je obisk šol jutri in v petek dopoldne. Tako slovenske kot italijanske šole bodo vključene v raznolik šolski kulturni program, organizator pa predvideva obisk približno 3000 otrok in mladih. Festival Zveza slovenskih kulturnih društev v Italiji prireja v soorganizaciji Občine Trst in v sodelovanju z drugimi ustanovami Slovencev v Italiji in veliko mrežo sodelujočih društev podpornikov, pokroviteljev in partnerjev iz Italije in Slovenije. Slofest je bil prvič prirejen leta 2013, odtlej pa poteka praviloma vsako drugo leto. Letos bo na vrsti že 7. izvedba.

Na Slofestu v Trstu pričakujejo 3000 otrok in mladih

Na Borznem trgu v Trstu bo od jutri do sobote potekal festival Slovencev v Italiji, Slofest. V velikem prireditvenem šotoru in naselju hišk ob njem se bodo predstavljale slovenske ustanove v Italiji. Program bo pester in bogat ter prinaša: koncerte, gledališke predstave, literarna srečanja, okrogle mize, vodene oglede medkulturnega Trsta, razstave ter številne druge kulturne vsebine. Posebna novost letošnje izvedbe je obisk šol jutri in v petek dopoldne. Tako slovenske kot italijanske šole bodo vključene v raznolik šolski kulturni program, organizator pa predvideva obisk približno 3000 otrok in mladih. Festival Zveza slovenskih kulturnih društev v Italiji prireja v soorganizaciji Občine Trst in v sodelovanju z drugimi ustanovami Slovencev v Italiji in veliko mrežo sodelujočih društev podpornikov, pokroviteljev in partnerjev iz Italije in Slovenije. Slofest je bil prvič prirejen leta 2013, odtlej pa poteka praviloma vsako drugo leto. Letos bo na vrsti že 7. izvedba.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura