V oddaji smo gostili dr. Petra Hribarja, ki nam je predstavil Gibanje za osebno odpuščanje in sožitje Rado in Ksenija. To sta bila zadnja lastnika gradu Strmol, ki so ju partizani izvensodno ubili leta 1944. V pogovoru nam je gost predstavil svojo zamisel za pomiritev in spravo preko neposrednega osebnega odpuščanja v imenu pokojnih žrtev, potomcem storilcev zločinov v medvojnem in povojnem času. Namen gibanja je v razumni prihodnosti doseči resnično narodno pomiritev in spravo.
V oddaji smo gostili dr. Petra Hribarja, ki nam je predstavil Gibanje za osebno odpuščanje in sožitje Rado in Ksenija. To sta bila zadnja lastnika gradu Strmol, ki so ju partizani izvensodno ubili leta 1944. V pogovoru nam je gost predstavil svojo zamisel za pomiritev in spravo preko neposrednega osebnega odpuščanja v imenu pokojnih žrtev, potomcem storilcev zločinov v medvojnem in povojnem času. Namen gibanja je v razumni prihodnosti doseči resnično narodno pomiritev in spravo.
V tokratni oddaji smo vam predstavili monografijo z naslovom Virgil Šček, Dnevniški zapisi: 1909-1933, ki jo je izdal Študijski center za narodno spravo v so-založništvu z Goriško Mohorjevo družbo. Monografija prinaša prvi del Ščekovih dnevniških zapisov, ki segajo od začetka njegovega pisanja dnevnika v letu 1911 do konca leta 1933. O knjigi so spregovorili predsednik Goriške Mohorjeve družbe msgr. mag. Renato Podbersič, ter urednika dnevniških zapisov in sodelavca Študijskega centra za narodno spravo dr. Renato Podbersič in dr. Matic Batič. Pogovor je povezoval dr. Jože Možina.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 18. september 2024 ob 05-ih
Tokrat smo razmišljali o odgovorih na vprašanja današnjega časa, ki jih lahko daje Cerkev po občestvu. Kaj sploh je živo občestvo in kako skrbeti za njegovo rast? Kakšna je vloga duhovnika v njem in kako vanj pritegniti oddaljene od Cerkve? Z nami je bil župnik iz župnije Ljubljana – Kašelj / Zalog Andrej Maksimilijan Gósek.
Oddajo smo namenili razmeram v šolstvu. O glavnih novostih, ki so jih deležni učenci in dijaki v novem šolskem letu, o perečem kadrovskem pomanjkanju, medvrstniškem nasilju in drugih izzivih so za naš radio spregovorili minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda, predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev osnovnih šol Mojca Mihelič in predsednica Zveze aktivov svetov staršev Slovenije Lara Romih.
V Clevelandu potekajo Slovenski dnevi. Začeli so se v četrtek s slovensko mašo pri Mariji Vnebovzeti in koncertom okteta Jurij Dalmatin iz Boštanja, v petek je bilo slovesno odprtje v slovenskem muzeju in arhivu na aveniji St. Clair, v soboto je bil na SNPJ farmi piknik, ki ga je pripravil Polka Hall of Fame, v nedeljo popoldne pa je bilo slovesno v Slovenskem kulturnem vrtu, ki je na vzhodnem bulevarju med poljskim in češkim kulturnim vrtom. Župnika slovenskih župnij, John Kumše iz Marije Vnebovzete in Janez Retar iz Svetega Vida sta vrt blagoslovila in molila za beatifikacijo častitljivega Friderika Barage. Doprsni kip škofa Barage ima vidno mesto v Slovenskem vrtu. Za glasbeni del programa je poskrbel Janez Sršen. Ob tej priložnosti so pozdravili novo slovensko generalno konzulko Suzano Češarek. Včeraj je v Slovenskem narodnem domu potekala likovna delavnica za otroke, do nedelje se bosta med drugim zvrstili še kuharska delavnica in trgatev.
V oddaji smo predstavili 140 let Godbe Mengeš, ki jo bodo obeležili ta konec tedna z odprtjem razstave, slavnostno akademijo, velikim koncertom z gosti in tudi z nedeljsko slavnostno povorko več Pihalnih godb iz Slovenije in tujine. Gost oddaje bo predsednik mengeške godbe Gregor Žun.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Obstajata dva načina priprave. Pri obeh slive dobro operemo, odcedimo, osušimo in izkoščičimo. Po prvem načinu jih zmeljemo na mesoreznico. Glede na sladkobo sliv dodamo še sladkor – na 1 kg od 20 do 25 dag. Drugi način pa je, da slive izkoščičimo in prerežemo na polovice, potresemo s sladkorjem in pustimo nekaj ur oz. čez noč. Nato jih skuhamo do mehkega in nato z uporabo paličnega mešalnika zmiksamo. Kuhamo jih eno uro do dve in to na zmerni temperaturi, da ne šprica iz posode, vmes je treba stalno mešati, sicer se nam bo marmelada zasmodila. Po želji lahko uporabimo želirni sladkor. Da je dovolj kuhana, preverimo: na krožnik damo žličko marmelade, potegnemo po sredini in če ostaneta dve polovički, je že kuhana. Takoj jo naložimo ogrete kozarčke in zapremo ter pokrijemo, dokler se ne ohladi. Marmelado lahko pripravljamo tudi v pečici - na pekaču ali v kozici na temperaturi od 180 do 200 stopinj. Vmes občasno pomešamo. Tudi v tem primeru se pripravlja poldrugo uro do dve uri. K marmeladi lahko prilijemo malo ruma, dodamo žličko cimeta, sol ene limone ...
Informatik Andrej Mrak ni kdorkoli. Kljub cerebralni paralizi in drugim oviram v življenju si je ustvaril družino in ima tri otroke. Poleg službe se vrsto let ukvarja z načrtovanjem in izdelavo lesenih izdelkov, ki so sestavljeni brez lepila. Ob začetku novega šolskega leta so v pritličju Škofijske klasične gimnazije v Ljubljani postavili na ogled njegovo razstavo fotografij lesenih izdelkov z naslovom »Delo in srce za dušo in dom«. Kako vse to zmore in na kakšen način dela, je za naš radio povedala organizatorka razstave Bernarda Stenovec, saj Andrej zaradi paralize težko govori.