Ludve Potokar (1923-1965)

Pisatelj in publicist Ludve Potokar je odraščal na Cikavi pri Grosupljem. Kot dijak je bil v internaciji v Italiji, po vrnitvi je šel k vaškim stražam, bil ranjen, zatem pri domobrancih, maja 1945 vrnjen, a se mu je uspelo rešiti. France Pibernik je o njem zapisal: Potokar je bil eden izmed najbolj nadarjenih mladih begunskih pisateljev, toda njegova slikovita, a močno boemska pot se je končala z obupom nad razmerami, v katerih se je znašel v desetletju tavanja, nazadnje po ZDA in Kanadi. Po Pibernikovi zaslugi, ki je zbral njegova dela in jih objavil pod naslovom Onstran samote, ga danes poznamo tudi v domovini. 

Pesniku Francetu Piberniku v slovo

Odšel je človek. Ostala je beseda. Njegova beseda. Pokrajina z vozom iz davnega časa. Njegovega časa.

»Vsa leta si iskal kraj razvezujočih rešitev, 
sončnozaplato neznanih prisoj, 
toda vedno si se znašelna razpotju stranpoti, 
prehojenih tisočkratod davnih rodov.« (France Pibernik)

Nenadoma tišina ustavi stopinje. »Voda usahne ob ugaslem ognju in luč ob izlivu izkrvavi.« Ob izkrvaveli luči se odprejo cvetni plazovi kosov časa, darovanega in prezgodaj zakopanega …

Je tišina ustavila stopinje? France jih prepusti toku časa. Tišino presekajo glasovi. Kot strjene kepe krvi spomini razbijejo obroč laži in v luči resnice France Pibernik, pesnik, pisatelj, publicist …, začne raziskovati in odkrivati zaradi političnega prepričanja zamolčane slovenske literarne umetnike.

Komunistična oblast je po drugi svetovni vojni (in med revolucijo v vojni) neusmiljeno obračunala z vsemi, ki niso bili na njeni strani. Mnogo nadarjenih umetnikov je izgubilo življenje ali pa so bili pregnani v tujino. Njihova pesniška in prozna dela je iz anonimnosti rešil France Pibernik. S požrtvovalnostjo, vztrajnostjo in strokovno zanesljivostjo je zbiral podatke o življenju in delu zamolčanih avtorjev, kar pa v tistih časih ne samo, da ni bilo zaželeno, ampak je bilo tudi nevarno …

Celoten komentar Tilke Jesenko si lahko preberete na spletni strani Casnik.si.

Mojca Terčelj: Razstava o Branislavi Sušnik - V spomin France Pibernik

O knjigi Dohojene stopinje Zorka Simčiča in Franceta Pibernika

Konec maja je pri založbi Beletrina izšla knjiga Dohojene stopinje, sestavljena v obliki pogovora literarnega zgodovinarja Franceta Pibernika s pisateljem Zorkom Simčičem. Pogovor sta začela snemati leta 2000, s časovnimi razmiki pa ga končala leta 2018.

Balantičev večer v Kamniku - knjiga Iva Brica v Dornberku - Nekatere razstave jaslic v Sloveniji

Kud Kdo in Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik vabita jutri v petek, 14. decembra 2018 ob 18. uri, na Balantičev večer, na katerem bodo slovesno prevzeli doprsni kip pesnika Franceta Balantiča, delo akad. kiparja Draga Tršarja, ki ga knjižnici podarja prof. France Pibernik. Večer je posvečen 75. obletnici pesnikove smrti. Pogovor s prof. Pibernikom bo vodil Tone Ftičar, Balantičeve pesmi pa bomo recitirali Brane Senegačnik, Jože Bartolj in Sergej Valijev, člani Kulturno umetniškega društva KDO.Župnija Dornberk vabi na predstavitev nove knjige Ivo Bric: VOJAŠKI DNEVNIK 1915–1919. Predstavitev knjige, ki bo jutri v petek ob 19.30 v avli OŠ Dornberk bo vodil dr. Jože Možina. Ta se bo pogovarjal z urednikom in piscem spremne študije prof. Petrom Černicem in dr. Renatom Podbersičem. Že ura pred tem bo v tamkajšnji župnijski cerkvi sv. Danijela sv. maša za pokojnega Iva Brica.Pred božičem marsikje po Sloveniji že postavljajo razstave jaslic. Teh že več let ne najdemo samo v muzejih in drugih notranjih prostorih, ampak tudi na prostem. Več o tem pa Petra Stopar:prispevek petra_stopar 3.20Društvo za ohranjanje dediščine iz Gradeža pri Turjaku bo že 11. leto zapored pripravilo največjo razstavo jaslic v Sloveniji, ki bo razprostrta med skrite kotičke Gradeža. »Pod kozolci, v starih hlevih, koritih, sušilnici, starih zapuščenih hišah. Koliko jih bo letos, ne vemo točno. Lani jih je bilo skoraj 270, velikih od enega centimetra do dveh metrov,« pravi predsednik društva Marko Šavli in dodaja, da so jaslice iz najrazličnejšega materiala, posebnost razstave pa je, da oživlja jaslice iz podstrešja. Tako si bodo med drugim obiskovalci lahko ogledali približno 250 let stare jaslice pokojne jasličarke iz Pirnič Brigite Juvan. Otvoritev bo v nedeljo, 16. decembra, ob 17.30 uri s krajšim koncertom, možen pa bo tudi ogled razstave ob spremljavi vodnikov.V Šmarju – Sap pa bodo v soboto, 15. decembra, ob 16. uri odprli razstavo jaslic, ki prihajajo z različnih koncev sveta. Zbirateljica in pobudnica razstave je Meta Zoran, ki sporoča: »Razstava bo v Turnčku poleg farne cerkve. Odprta bo do 6. januarja vsako nedeljo dopoldne in po kosilu ter vsako soboto od 14. do 17. ure. Po dogovoru lahko tudi katerikoli drug dan ali uro, le da naj nam to prej sporočijo na elektronski naslov našega turističnega društva Šmarje – Sap.«Na LUŠTni domačiji v Renkovci so postavili t. i. LUŠTne jaslice, saj so njihov glavni sestavni del paradižniki in drugi sadovi zemlje. Jaslice sta skupaj blagoslovila škofa katoliške in evangeličanske Cerkve Peter Štumpf in Geza Filo. »Ta ekumenski blagoslov je zopet eno od tistih znamenj, ki govori, da v prekmurju znamo kristjani obeh Cerkva v določenih pomembnih trenutkih našega praznovanja in življenja stopiti skupaj in skupaj moliti ter deliti blagoslov drug drugemu,« je povedal škof Štumpf.

Razstava restavratorjev v Narodni galeriji - Hommage Tisnikar - France Pibernik 90 - Koncert ob dnevu mrtvih