Kulturni utrinki

VEČ ...|23. 10. 2024
Nova Gorica in Gorica Evropska prestolnica kulture

Nova Gorica in Gorica bosta 8. februarja 2025 prevzeli naziv Evropske prestolnice kulture Ob tem načrtujejo več vrhunskih dogodkov. Poskrbljeno bo za glasbene, umetniške in športne navdušence, dogodki bodo potekali skozi vse leto. Skupaj jih bo več kot 400. Več o tem v oddaji o kulturi.

Nova Gorica in Gorica Evropska prestolnica kulture

Nova Gorica in Gorica bosta 8. februarja 2025 prevzeli naziv Evropske prestolnice kulture Ob tem načrtujejo več vrhunskih dogodkov. Poskrbljeno bo za glasbene, umetniške in športne navdušence, dogodki bodo potekali skozi vse leto. Skupaj jih bo več kot 400. Več o tem v oddaji o kulturi.

kulturaEvropska prestolnica kultureEPKSamo TurelMija Lorbek

Kulturni utrinki

Nova Gorica in Gorica Evropska prestolnica kulture

Nova Gorica in Gorica bosta 8. februarja 2025 prevzeli naziv Evropske prestolnice kulture Ob tem načrtujejo več vrhunskih dogodkov. Poskrbljeno bo za glasbene, umetniške in športne navdušence, dogodki bodo potekali skozi vse leto. Skupaj jih bo več kot 400. Več o tem v oddaji o kulturi.

VEČ ...|23. 10. 2024
Nova Gorica in Gorica Evropska prestolnica kulture

Nova Gorica in Gorica bosta 8. februarja 2025 prevzeli naziv Evropske prestolnice kulture Ob tem načrtujejo več vrhunskih dogodkov. Poskrbljeno bo za glasbene, umetniške in športne navdušence, dogodki bodo potekali skozi vse leto. Skupaj jih bo več kot 400. Več o tem v oddaji o kulturi.

Jože Bartolj

kulturaEvropska prestolnica kultureEPKSamo TurelMija Lorbek

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|17. 10. 2024
Več evrov za zamejce in izseljence

Proračuna za prihodnji leti predvidevata občutno povečanje sredstev za Slovence v zamejstvu in po svetu glede na letošnje in lansko leto. Državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar je na današnji seji pristojne komisije državnega zbora povedala tudi konkretne številke: prihodnje leto 13 milijonov evrov, v letu 2026 pa malo več kot 12,1 milijona evrov. Milijon razlike je zaradi izvedbe projekta Evropska prestolnica kulture, ki bo potekal v Novi Gorici in Gorici, velika večina tega denarja bo namenjenega društvom in organizacijam, ki se bodo udeležili in sooblikovali dejavnosti, ki se bodo zgodile junija v obeh mestih. Državna sekretarka je še izpostavila, da država tudi prvič v zgodovini namenja namenska sredstva za spodbujanje vračanja Slovencev po svetu v domovino - doslej so za ta namen vzpostavili infotočko.

Več evrov za zamejce in izseljence

Proračuna za prihodnji leti predvidevata občutno povečanje sredstev za Slovence v zamejstvu in po svetu glede na letošnje in lansko leto. Državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar je na današnji seji pristojne komisije državnega zbora povedala tudi konkretne številke: prihodnje leto 13 milijonov evrov, v letu 2026 pa malo več kot 12,1 milijona evrov. Milijon razlike je zaradi izvedbe projekta Evropska prestolnica kulture, ki bo potekal v Novi Gorici in Gorici, velika večina tega denarja bo namenjenega društvom in organizacijam, ki se bodo udeležili in sooblikovali dejavnosti, ki se bodo zgodile junija v obeh mestih. Državna sekretarka je še izpostavila, da država tudi prvič v zgodovini namenja namenska sredstva za spodbujanje vračanja Slovencev po svetu v domovino - doslej so za ta namen vzpostavili infotočko.

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Več evrov za zamejce in izseljence

Proračuna za prihodnji leti predvidevata občutno povečanje sredstev za Slovence v zamejstvu in po svetu glede na letošnje in lansko leto. Državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar je na današnji seji pristojne komisije državnega zbora povedala tudi konkretne številke: prihodnje leto 13 milijonov evrov, v letu 2026 pa malo več kot 12,1 milijona evrov. Milijon razlike je zaradi izvedbe projekta Evropska prestolnica kulture, ki bo potekal v Novi Gorici in Gorici, velika večina tega denarja bo namenjenega društvom in organizacijam, ki se bodo udeležili in sooblikovali dejavnosti, ki se bodo zgodile junija v obeh mestih. Državna sekretarka je še izpostavila, da država tudi prvič v zgodovini namenja namenska sredstva za spodbujanje vračanja Slovencev po svetu v domovino - doslej so za ta namen vzpostavili infotočko.

VEČ ...|17. 10. 2024
Več evrov za zamejce in izseljence

Proračuna za prihodnji leti predvidevata občutno povečanje sredstev za Slovence v zamejstvu in po svetu glede na letošnje in lansko leto. Državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar je na današnji seji pristojne komisije državnega zbora povedala tudi konkretne številke: prihodnje leto 13 milijonov evrov, v letu 2026 pa malo več kot 12,1 milijona evrov. Milijon razlike je zaradi izvedbe projekta Evropska prestolnica kulture, ki bo potekal v Novi Gorici in Gorici, velika večina tega denarja bo namenjenega društvom in organizacijam, ki se bodo udeležili in sooblikovali dejavnosti, ki se bodo zgodile junija v obeh mestih. Državna sekretarka je še izpostavila, da država tudi prvič v zgodovini namenja namenska sredstva za spodbujanje vračanja Slovencev po svetu v domovino - doslej so za ta namen vzpostavili infotočko.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|25. 3. 2024
V tržaškem deželnem svetu mesto za Slovenca

V deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine (FJK) bo po reformi statuta posebno mesto za strankarsko neodvisnega predstavnika slovenske narodne skupnosti. Tako je na zasedanju skupnega odbora Slovenija – Furlanija-Julijska krajina napovedal deželni predsednik Massimiliano Fedriga. Potezo je pozdravila naša zunanja ministrica Tanja Fajon, z zadovoljstvom so napoved sprejeli tudi v obeh krovnih organizacijah Slovencev v Italiji, v Svetu slovenskih organizacij in v Slovenski kulturno-gospodarski zvezi. Na zasedanju skupnega odbora so sicer podpisali sporazum o čezmejnem javnem prometu, ki ga bodo začeli izvajati prihodnje leto, ko bosta obe Gorici evropska prestolnica kulture, govorili so tudi o skupni slovensko-avstrijsko-italijanski organizaciji zimskih olimpijskih iger leta 2034. 

V tržaškem deželnem svetu mesto za Slovenca

V deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine (FJK) bo po reformi statuta posebno mesto za strankarsko neodvisnega predstavnika slovenske narodne skupnosti. Tako je na zasedanju skupnega odbora Slovenija – Furlanija-Julijska krajina napovedal deželni predsednik Massimiliano Fedriga. Potezo je pozdravila naša zunanja ministrica Tanja Fajon, z zadovoljstvom so napoved sprejeli tudi v obeh krovnih organizacijah Slovencev v Italiji, v Svetu slovenskih organizacij in v Slovenski kulturno-gospodarski zvezi. Na zasedanju skupnega odbora so sicer podpisali sporazum o čezmejnem javnem prometu, ki ga bodo začeli izvajati prihodnje leto, ko bosta obe Gorici evropska prestolnica kulture, govorili so tudi o skupni slovensko-avstrijsko-italijanski organizaciji zimskih olimpijskih iger leta 2034. 

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

V tržaškem deželnem svetu mesto za Slovenca

V deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine (FJK) bo po reformi statuta posebno mesto za strankarsko neodvisnega predstavnika slovenske narodne skupnosti. Tako je na zasedanju skupnega odbora Slovenija – Furlanija-Julijska krajina napovedal deželni predsednik Massimiliano Fedriga. Potezo je pozdravila naša zunanja ministrica Tanja Fajon, z zadovoljstvom so napoved sprejeli tudi v obeh krovnih organizacijah Slovencev v Italiji, v Svetu slovenskih organizacij in v Slovenski kulturno-gospodarski zvezi. Na zasedanju skupnega odbora so sicer podpisali sporazum o čezmejnem javnem prometu, ki ga bodo začeli izvajati prihodnje leto, ko bosta obe Gorici evropska prestolnica kulture, govorili so tudi o skupni slovensko-avstrijsko-italijanski organizaciji zimskih olimpijskih iger leta 2034. 

VEČ ...|25. 3. 2024
V tržaškem deželnem svetu mesto za Slovenca

V deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine (FJK) bo po reformi statuta posebno mesto za strankarsko neodvisnega predstavnika slovenske narodne skupnosti. Tako je na zasedanju skupnega odbora Slovenija – Furlanija-Julijska krajina napovedal deželni predsednik Massimiliano Fedriga. Potezo je pozdravila naša zunanja ministrica Tanja Fajon, z zadovoljstvom so napoved sprejeli tudi v obeh krovnih organizacijah Slovencev v Italiji, v Svetu slovenskih organizacij in v Slovenski kulturno-gospodarski zvezi. Na zasedanju skupnega odbora so sicer podpisali sporazum o čezmejnem javnem prometu, ki ga bodo začeli izvajati prihodnje leto, ko bosta obe Gorici evropska prestolnica kulture, govorili so tudi o skupni slovensko-avstrijsko-italijanski organizaciji zimskih olimpijskih iger leta 2034. 

Matjaž Merljak

družbarojaki

Informativne oddaje

VEČ ...|23. 3. 2024
Utrip dneva dne 23. 3.

  • Slovenci na ekipni tekmi v Planici po odpovedi finala drugi, Timi Zajc po padcu končal sezono.
  • Zadnji dan radijskega misijona nosi naslov »Živeti vstajenjsko«.
  • Prebivalci Obrežja že drugič protestirali proti načrtovanemu azilnemu domu.
  • Število smrtnih žrtev terorističnega napada v Moskvi naraslo na 115, Ukrajina zavrača ruske navedbe o povezavi z napadalci.
  • V javni obravnavi predlog zakona o financiranju občin, ki omogoča višje zadolževanje.
  • Varnostni svet v ponedeljek o novi resoluciji za prekinitev ognja v Gazi.
  • Cerkve v Evropski uniji pred junijskimi volitvami: Evropa se mora vrniti h krščanskim koreninam.
  • Gorici bosta kot Evropska prestolnica kulture dobili čezmejno avtobusno povezavo.
  • Vreme: Zvečer in ponoči bodo prehodne padavine z nizko mejo sneženja in ohladitvijo.

Utrip dneva dne 23. 3.

  • Slovenci na ekipni tekmi v Planici po odpovedi finala drugi, Timi Zajc po padcu končal sezono.
  • Zadnji dan radijskega misijona nosi naslov »Živeti vstajenjsko«.
  • Prebivalci Obrežja že drugič protestirali proti načrtovanemu azilnemu domu.
  • Število smrtnih žrtev terorističnega napada v Moskvi naraslo na 115, Ukrajina zavrača ruske navedbe o povezavi z napadalci.
  • V javni obravnavi predlog zakona o financiranju občin, ki omogoča višje zadolževanje.
  • Varnostni svet v ponedeljek o novi resoluciji za prekinitev ognja v Gazi.
  • Cerkve v Evropski uniji pred junijskimi volitvami: Evropa se mora vrniti h krščanskim koreninam.
  • Gorici bosta kot Evropska prestolnica kulture dobili čezmejno avtobusno povezavo.
  • Vreme: Zvečer in ponoči bodo prehodne padavine z nizko mejo sneženja in ohladitvijo.

infonovice

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 23. 3.
  • Slovenci na ekipni tekmi v Planici po odpovedi finala drugi, Timi Zajc po padcu končal sezono.
  • Zadnji dan radijskega misijona nosi naslov »Živeti vstajenjsko«.
  • Prebivalci Obrežja že drugič protestirali proti načrtovanemu azilnemu domu.
  • Število smrtnih žrtev terorističnega napada v Moskvi naraslo na 115, Ukrajina zavrača ruske navedbe o povezavi z napadalci.
  • V javni obravnavi predlog zakona o financiranju občin, ki omogoča višje zadolževanje.
  • Varnostni svet v ponedeljek o novi resoluciji za prekinitev ognja v Gazi.
  • Cerkve v Evropski uniji pred junijskimi volitvami: Evropa se mora vrniti h krščanskim koreninam.
  • Gorici bosta kot Evropska prestolnica kulture dobili čezmejno avtobusno povezavo.
  • Vreme: Zvečer in ponoči bodo prehodne padavine z nizko mejo sneženja in ohladitvijo.
VEČ ...|23. 3. 2024
Utrip dneva dne 23. 3.
  • Slovenci na ekipni tekmi v Planici po odpovedi finala drugi, Timi Zajc po padcu končal sezono.
  • Zadnji dan radijskega misijona nosi naslov »Živeti vstajenjsko«.
  • Prebivalci Obrežja že drugič protestirali proti načrtovanemu azilnemu domu.
  • Število smrtnih žrtev terorističnega napada v Moskvi naraslo na 115, Ukrajina zavrača ruske navedbe o povezavi z napadalci.
  • V javni obravnavi predlog zakona o financiranju občin, ki omogoča višje zadolževanje.
  • Varnostni svet v ponedeljek o novi resoluciji za prekinitev ognja v Gazi.
  • Cerkve v Evropski uniji pred junijskimi volitvami: Evropa se mora vrniti h krščanskim koreninam.
  • Gorici bosta kot Evropska prestolnica kulture dobili čezmejno avtobusno povezavo.
  • Vreme: Zvečer in ponoči bodo prehodne padavine z nizko mejo sneženja in ohladitvijo.

Radio Ognjišče

infonovice

Kulturni utrinki

VEČ ...|9. 1. 2024
Tartu v Estoniji, Bad Ischl v gornji Avstriji in pa norveški Bode so EPK

Tartu v Estoniji, Bad Ischl v gornji Avstriji in pa norveški Bode so EPK

kulturaEvropska prestolnica kulture

Kulturni utrinki

Tartu v Estoniji, Bad Ischl v gornji Avstriji in pa norveški Bode so EPK
VEČ ...|9. 1. 2024
Tartu v Estoniji, Bad Ischl v gornji Avstriji in pa norveški Bode so EPK

Jože Bartolj

kulturaEvropska prestolnica kulture

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|20. 12. 2023
Slovenska diplomacija je pomembna tudi za naše rojake po svetu

Veleposlaništva in generalni konzulati naše države po svetu so pomemben steber, ki povezuje slovenske skupnosti z domovino, je na rednem letnem posvetu slovenske diplomacije naglasil minister Matej Arčon, ki vodi Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Z državno sekretarko Vesno Humar sta se srečala z veleposlaniki in generalnimi konzuli, ki delujejo v državah, kjer je številčnejša slovenska skupnost. Zbrani so govorili tudi izzivih le-teh in ob tem so bile predstavljene zanimive pobude. Veleposlaniki so se med drugim zavzeli za to, da bi v čim več mestih, kjer živi slovenska skupnost odprli Slovenske kulturne centre (SKIC-e). Minister je napovedal, da bo Urad po povezovanju na kmetijskem in gospodarskem področju vzpodbudil še povezovanje organizacij iz različnih držav na kulturnem. Eden izmed prednostnih ciljev so tudi mladi in povratništvo. V ta namen je vlada pretekli teden ustanovila Delovno skupino za pripravo ukrepov na področju vračanja slovenskih izseljencev in njihovih potomcev v Slovenijo. Bliža se tudi leto 2025, ko bosta Nova Gorica in Gorica gostili projekt Evropska prestolnica kulture. Urad vodi več aktivnosti na tem področju. Veleposlaniki in generalni konzuli so se ministru Arčonu zahvalili za finančno kot tudi siceršnjo podporo skupnostim, brez katere marsikatera organizacija, ki skrbi za ohranjanje slovenstva, jezika in tradicij v zamejstvu in na tujem, ne bi več obstajala. 

Slovenska diplomacija je pomembna tudi za naše rojake po svetu

Veleposlaništva in generalni konzulati naše države po svetu so pomemben steber, ki povezuje slovenske skupnosti z domovino, je na rednem letnem posvetu slovenske diplomacije naglasil minister Matej Arčon, ki vodi Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Z državno sekretarko Vesno Humar sta se srečala z veleposlaniki in generalnimi konzuli, ki delujejo v državah, kjer je številčnejša slovenska skupnost. Zbrani so govorili tudi izzivih le-teh in ob tem so bile predstavljene zanimive pobude. Veleposlaniki so se med drugim zavzeli za to, da bi v čim več mestih, kjer živi slovenska skupnost odprli Slovenske kulturne centre (SKIC-e). Minister je napovedal, da bo Urad po povezovanju na kmetijskem in gospodarskem področju vzpodbudil še povezovanje organizacij iz različnih držav na kulturnem. Eden izmed prednostnih ciljev so tudi mladi in povratništvo. V ta namen je vlada pretekli teden ustanovila Delovno skupino za pripravo ukrepov na področju vračanja slovenskih izseljencev in njihovih potomcev v Slovenijo. Bliža se tudi leto 2025, ko bosta Nova Gorica in Gorica gostili projekt Evropska prestolnica kulture. Urad vodi več aktivnosti na tem področju. Veleposlaniki in generalni konzuli so se ministru Arčonu zahvalili za finančno kot tudi siceršnjo podporo skupnostim, brez katere marsikatera organizacija, ki skrbi za ohranjanje slovenstva, jezika in tradicij v zamejstvu in na tujem, ne bi več obstajala. 

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Slovenska diplomacija je pomembna tudi za naše rojake po svetu

Veleposlaništva in generalni konzulati naše države po svetu so pomemben steber, ki povezuje slovenske skupnosti z domovino, je na rednem letnem posvetu slovenske diplomacije naglasil minister Matej Arčon, ki vodi Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Z državno sekretarko Vesno Humar sta se srečala z veleposlaniki in generalnimi konzuli, ki delujejo v državah, kjer je številčnejša slovenska skupnost. Zbrani so govorili tudi izzivih le-teh in ob tem so bile predstavljene zanimive pobude. Veleposlaniki so se med drugim zavzeli za to, da bi v čim več mestih, kjer živi slovenska skupnost odprli Slovenske kulturne centre (SKIC-e). Minister je napovedal, da bo Urad po povezovanju na kmetijskem in gospodarskem področju vzpodbudil še povezovanje organizacij iz različnih držav na kulturnem. Eden izmed prednostnih ciljev so tudi mladi in povratništvo. V ta namen je vlada pretekli teden ustanovila Delovno skupino za pripravo ukrepov na področju vračanja slovenskih izseljencev in njihovih potomcev v Slovenijo. Bliža se tudi leto 2025, ko bosta Nova Gorica in Gorica gostili projekt Evropska prestolnica kulture. Urad vodi več aktivnosti na tem področju. Veleposlaniki in generalni konzuli so se ministru Arčonu zahvalili za finančno kot tudi siceršnjo podporo skupnostim, brez katere marsikatera organizacija, ki skrbi za ohranjanje slovenstva, jezika in tradicij v zamejstvu in na tujem, ne bi več obstajala. 

VEČ ...|20. 12. 2023
Slovenska diplomacija je pomembna tudi za naše rojake po svetu

Veleposlaništva in generalni konzulati naše države po svetu so pomemben steber, ki povezuje slovenske skupnosti z domovino, je na rednem letnem posvetu slovenske diplomacije naglasil minister Matej Arčon, ki vodi Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Z državno sekretarko Vesno Humar sta se srečala z veleposlaniki in generalnimi konzuli, ki delujejo v državah, kjer je številčnejša slovenska skupnost. Zbrani so govorili tudi izzivih le-teh in ob tem so bile predstavljene zanimive pobude. Veleposlaniki so se med drugim zavzeli za to, da bi v čim več mestih, kjer živi slovenska skupnost odprli Slovenske kulturne centre (SKIC-e). Minister je napovedal, da bo Urad po povezovanju na kmetijskem in gospodarskem področju vzpodbudil še povezovanje organizacij iz različnih držav na kulturnem. Eden izmed prednostnih ciljev so tudi mladi in povratništvo. V ta namen je vlada pretekli teden ustanovila Delovno skupino za pripravo ukrepov na področju vračanja slovenskih izseljencev in njihovih potomcev v Slovenijo. Bliža se tudi leto 2025, ko bosta Nova Gorica in Gorica gostili projekt Evropska prestolnica kulture. Urad vodi več aktivnosti na tem področju. Veleposlaniki in generalni konzuli so se ministru Arčonu zahvalili za finančno kot tudi siceršnjo podporo skupnostim, brez katere marsikatera organizacija, ki skrbi za ohranjanje slovenstva, jezika in tradicij v zamejstvu in na tujem, ne bi več obstajala. 

Matjaž Merljak

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|28. 3. 2023
Pred deželnimi volitvami v Furlaniji-Julijski krajini

Pred deželnimi volitvami, ki bodo v Furlaniji-Julijski krajini to nedeljo in ponedeljek, 2. in 3. aprila, je Tržaško in Goriško obiskal evropski poslanec Herbert Dorfmann. V Števerjan, na skupni trg obeh Goric, na Vrh Svetega Mihaela v sovodenjski občini in v Doberdob je prišel na povabilo zbirne stranke Slovencev v Italiji, Slovenske skupnosti. Govorili so o upravljanju majhnih občin, povezovanju le-teh za javne storitve, zapletenosti pri koriščenju evropskih sredstev in podnebnih spremembah, ki zahtevajo nove naložbe v kmetijstvu, še posebej kar se tiče namakanja tudi v gričevnatih predelih. Dorfmann je spodbudil h koriščenju evropskih sredstev, saj je teh veliko, pri tem pa bi bila nujna pomoč in bolj enostavni upravni postopki, ki jim majhne občine niso kos zaradi pomanjkanja osebja. Izrazil je tudi svojo podporo projektu Evropska prestolnica kulture 2025, čezmejnemu sodelovanju in ovrednotenju prisotnosti slovenske in furlanske manjšine. Poudaril je tudi pomen udeležbe na volitvah, da tudi narodne skupnosti ohranijo svojo prisotnost pri upravljanja javnega dobrega, kot se to dogaja v deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine.

Pred deželnimi volitvami v Furlaniji-Julijski krajini

Pred deželnimi volitvami, ki bodo v Furlaniji-Julijski krajini to nedeljo in ponedeljek, 2. in 3. aprila, je Tržaško in Goriško obiskal evropski poslanec Herbert Dorfmann. V Števerjan, na skupni trg obeh Goric, na Vrh Svetega Mihaela v sovodenjski občini in v Doberdob je prišel na povabilo zbirne stranke Slovencev v Italiji, Slovenske skupnosti. Govorili so o upravljanju majhnih občin, povezovanju le-teh za javne storitve, zapletenosti pri koriščenju evropskih sredstev in podnebnih spremembah, ki zahtevajo nove naložbe v kmetijstvu, še posebej kar se tiče namakanja tudi v gričevnatih predelih. Dorfmann je spodbudil h koriščenju evropskih sredstev, saj je teh veliko, pri tem pa bi bila nujna pomoč in bolj enostavni upravni postopki, ki jim majhne občine niso kos zaradi pomanjkanja osebja. Izrazil je tudi svojo podporo projektu Evropska prestolnica kulture 2025, čezmejnemu sodelovanju in ovrednotenju prisotnosti slovenske in furlanske manjšine. Poudaril je tudi pomen udeležbe na volitvah, da tudi narodne skupnosti ohranijo svojo prisotnost pri upravljanja javnega dobrega, kot se to dogaja v deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine.

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Pred deželnimi volitvami v Furlaniji-Julijski krajini

Pred deželnimi volitvami, ki bodo v Furlaniji-Julijski krajini to nedeljo in ponedeljek, 2. in 3. aprila, je Tržaško in Goriško obiskal evropski poslanec Herbert Dorfmann. V Števerjan, na skupni trg obeh Goric, na Vrh Svetega Mihaela v sovodenjski občini in v Doberdob je prišel na povabilo zbirne stranke Slovencev v Italiji, Slovenske skupnosti. Govorili so o upravljanju majhnih občin, povezovanju le-teh za javne storitve, zapletenosti pri koriščenju evropskih sredstev in podnebnih spremembah, ki zahtevajo nove naložbe v kmetijstvu, še posebej kar se tiče namakanja tudi v gričevnatih predelih. Dorfmann je spodbudil h koriščenju evropskih sredstev, saj je teh veliko, pri tem pa bi bila nujna pomoč in bolj enostavni upravni postopki, ki jim majhne občine niso kos zaradi pomanjkanja osebja. Izrazil je tudi svojo podporo projektu Evropska prestolnica kulture 2025, čezmejnemu sodelovanju in ovrednotenju prisotnosti slovenske in furlanske manjšine. Poudaril je tudi pomen udeležbe na volitvah, da tudi narodne skupnosti ohranijo svojo prisotnost pri upravljanja javnega dobrega, kot se to dogaja v deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine.

VEČ ...|28. 3. 2023
Pred deželnimi volitvami v Furlaniji-Julijski krajini

Pred deželnimi volitvami, ki bodo v Furlaniji-Julijski krajini to nedeljo in ponedeljek, 2. in 3. aprila, je Tržaško in Goriško obiskal evropski poslanec Herbert Dorfmann. V Števerjan, na skupni trg obeh Goric, na Vrh Svetega Mihaela v sovodenjski občini in v Doberdob je prišel na povabilo zbirne stranke Slovencev v Italiji, Slovenske skupnosti. Govorili so o upravljanju majhnih občin, povezovanju le-teh za javne storitve, zapletenosti pri koriščenju evropskih sredstev in podnebnih spremembah, ki zahtevajo nove naložbe v kmetijstvu, še posebej kar se tiče namakanja tudi v gričevnatih predelih. Dorfmann je spodbudil h koriščenju evropskih sredstev, saj je teh veliko, pri tem pa bi bila nujna pomoč in bolj enostavni upravni postopki, ki jim majhne občine niso kos zaradi pomanjkanja osebja. Izrazil je tudi svojo podporo projektu Evropska prestolnica kulture 2025, čezmejnemu sodelovanju in ovrednotenju prisotnosti slovenske in furlanske manjšine. Poudaril je tudi pomen udeležbe na volitvah, da tudi narodne skupnosti ohranijo svojo prisotnost pri upravljanja javnega dobrega, kot se to dogaja v deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Pogovor o

VEČ ...|7. 2. 2018
Prešernov dan - kulturni praznik - Mitja Čander

V oddaji Pogovor o je bil gost vsestranski kulturni delavec Mitja Čander. Predstavil nam je svoj pogled na slovensko kulturo, na njen pomen in tudi na naš odnos do nje. Zanimalo nas je tudi njegovo stališče o povezovanju kulture s turizmom in gospodarstvom.

Prešernov dan - kulturni praznik - Mitja Čander

V oddaji Pogovor o je bil gost vsestranski kulturni delavec Mitja Čander. Predstavil nam je svoj pogled na slovensko kulturo, na njen pomen in tudi na naš odnos do nje. Zanimalo nas je tudi njegovo stališče o povezovanju kulture s turizmom in gospodarstvom.

Pogovor o

Prešernov dan - kulturni praznik - Mitja Čander
V oddaji Pogovor o je bil gost vsestranski kulturni delavec Mitja Čander. Predstavil nam je svoj pogled na slovensko kulturo, na njen pomen in tudi na naš odnos do nje. Zanimalo nas je tudi njegovo stališče o povezovanju kulture s turizmom in gospodarstvom.
VEČ ...|7. 2. 2018
Prešernov dan - kulturni praznik - Mitja Čander
V oddaji Pogovor o je bil gost vsestranski kulturni delavec Mitja Čander. Predstavil nam je svoj pogled na slovensko kulturo, na njen pomen in tudi na naš odnos do nje. Zanimalo nas je tudi njegovo stališče o povezovanju kulture s turizmom in gospodarstvom.

Helena Škrlec

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|22. 10. 2024
Minister Arčon v Severni Makedoniji

Rojake v Bitoli in Skopju v Severni Makedoniji je v minulih dneh obiskal minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon. Slovenskemu združenju France Prešeren Skopje je ob 30. obletnici delovanja podelil priznanje in zahvalo. Sestal je tudi s predstavnikoma nevladne organizacije Slovenski center Skopje, ki je bila ustanovljena leta 2010 in svoje aktivnosti usmerja predvsem v mlajše generacije in pripravlja projekte, s katerimi želi predstaviti slovensko skupnost lokalnemu prebivalstvu, ima tudi nogometno ekipo in vzpodbuja prevajanje tradicionalnih slovenskih besed v makedonščino. V Bitoli, na jugu države, Slovence že vse od leta 2007 povezuje Slovensko društvo Triglav. Tam imajo zbor in dopolnilni tečaj slovenskega jezika. No znotraj Slovenskega združenja France Prešeren pa deluje tudi Komorni pevski zbor, ki je eden najboljših v državi, v njem so tudi profesionalni operni pevci. 
Podpredsednik slovenske vlade Arčon je po srečanjih z rojaki v Severni Makedoniji dejal, da je  prepoznal energijo in poslanstvo, ki ga rojaki nosijo v sebi, da ohranjajo slovenski jezik in kulturo. 

Minister Arčon v Severni Makedoniji

Rojake v Bitoli in Skopju v Severni Makedoniji je v minulih dneh obiskal minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon. Slovenskemu združenju France Prešeren Skopje je ob 30. obletnici delovanja podelil priznanje in zahvalo. Sestal je tudi s predstavnikoma nevladne organizacije Slovenski center Skopje, ki je bila ustanovljena leta 2010 in svoje aktivnosti usmerja predvsem v mlajše generacije in pripravlja projekte, s katerimi želi predstaviti slovensko skupnost lokalnemu prebivalstvu, ima tudi nogometno ekipo in vzpodbuja prevajanje tradicionalnih slovenskih besed v makedonščino. V Bitoli, na jugu države, Slovence že vse od leta 2007 povezuje Slovensko društvo Triglav. Tam imajo zbor in dopolnilni tečaj slovenskega jezika. No znotraj Slovenskega združenja France Prešeren pa deluje tudi Komorni pevski zbor, ki je eden najboljših v državi, v njem so tudi profesionalni operni pevci. 
Podpredsednik slovenske vlade Arčon je po srečanjih z rojaki v Severni Makedoniji dejal, da je  prepoznal energijo in poslanstvo, ki ga rojaki nosijo v sebi, da ohranjajo slovenski jezik in kulturo. 

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Program zadnjega tedna

VEČ ...|23. 10. 2024
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 23. oktober 2024 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 23. oktober 2024 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Doživetja narave

VEČ ...|18. 10. 2024
Festival Živeti gore in po sledeh planinske zgodovine v Ljubljani

Slovenci imamo gore v svojem dednem zapisu. Z gorami so zato povezane številne zgodbe, ki segajo v mite in legende. Včasih so si jih planinci pripovedovali - v sobah alpinističnih odsekov ali v planinskih kočah. Festival Živeti gore želi to tradicijo obuditi. Več o ozadju novega gorniškega festivala ste slišali v Doživetjih narave, ko smo se tudi sprehodili po ljubljanskih ulicah in iskali sledi naše planinske zgodovine. Naša gosta sta bila zgodovinar dr. Peter Mikša in turistična ter planinska vodnica Mateja Komac.

Festival Živeti gore in po sledeh planinske zgodovine v Ljubljani

Slovenci imamo gore v svojem dednem zapisu. Z gorami so zato povezane številne zgodbe, ki segajo v mite in legende. Včasih so si jih planinci pripovedovali - v sobah alpinističnih odsekov ali v planinskih kočah. Festival Živeti gore želi to tradicijo obuditi. Več o ozadju novega gorniškega festivala ste slišali v Doživetjih narave, ko smo se tudi sprehodili po ljubljanskih ulicah in iskali sledi naše planinske zgodovine. Naša gosta sta bila zgodovinar dr. Peter Mikša in turistična ter planinska vodnica Mateja Komac.

Blaž Lesnik

planinstvogorništvozgodovinaplaninska zgodovinaplaninske zgodbealpinizemnarava

Naš gost

VEČ ...|19. 10. 2024
Srečko Maček

V tokratnem sobotnem popoldnevu je bil naš gost Srečko Maček, bibliotekar iz domoznanskega oddelka Osrednje knjižnice Celje, ki se svojemu delu predaja s strastjo in nalezljivo navdušenostjo. Pri svojem odkrivanju zakladov lokalnega območja v to vpleta najrazličnejše sodelavce. V pogovoru ste spoznali delček njegovega življenja, med drugim spomine na osnovnošolska in študijska leta – študiral je slovenščino in srbohrvaščino, veselje z dramsko umetnostjo, ki se je začelo že v času vajeništva v Pivovarni Laško, zdaj pa se krepi s sodelovanjem v ljubiteljskem gledališču Petra Simonitija Celje, kjer so ustvarili številne dramske projekte in recitale od Alme Karlin, Franceta Balantiča do Gibranovega Preroka; sodeloval pa je tudi v Laškem pasijonu. Izvedeli ste, kako se je spletlo sodelovanje s puljsko knjižnico in kakšna je njegova vloga pri Kamri – domoznanskem spletnem portalu. Zaupal nam je, zakaj je bil pomemben Lovro Stepišnik – prvi potujoči knjižničar in za konec, kaj osmišlja njegovo življenje.

Srečko Maček

V tokratnem sobotnem popoldnevu je bil naš gost Srečko Maček, bibliotekar iz domoznanskega oddelka Osrednje knjižnice Celje, ki se svojemu delu predaja s strastjo in nalezljivo navdušenostjo. Pri svojem odkrivanju zakladov lokalnega območja v to vpleta najrazličnejše sodelavce. V pogovoru ste spoznali delček njegovega življenja, med drugim spomine na osnovnošolska in študijska leta – študiral je slovenščino in srbohrvaščino, veselje z dramsko umetnostjo, ki se je začelo že v času vajeništva v Pivovarni Laško, zdaj pa se krepi s sodelovanjem v ljubiteljskem gledališču Petra Simonitija Celje, kjer so ustvarili številne dramske projekte in recitale od Alme Karlin, Franceta Balantiča do Gibranovega Preroka; sodeloval pa je tudi v Laškem pasijonu. Izvedeli ste, kako se je spletlo sodelovanje s puljsko knjižnico in kakšna je njegova vloga pri Kamri – domoznanskem spletnem portalu. Zaupal nam je, zakaj je bil pomemben Lovro Stepišnik – prvi potujoči knjižničar in za konec, kaj osmišlja njegovo življenje.

Radio Ognjišče

spominživljenjebibliotekarstvodomoznanstvoOsrednja knjižnica CeljeLjubiteljsko gledališče Petra Simonitija Celje

Duhovna misel

VEČ ...|23. 10. 2024
Molitev stare gospe

Starejša gospa je vsak dan hodila v cerkev. Nekega dečka je to ...

Iz knjige Dragoceno darilo zgodb, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Molitev stare gospe

Starejša gospa je vsak dan hodila v cerkev. Nekega dečka je to ...

Iz knjige Dragoceno darilo zgodb, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Kulturni utrinki

VEČ ...|23. 10. 2024
Nova Gorica in Gorica Evropska prestolnica kulture

Nova Gorica in Gorica bosta 8. februarja 2025 prevzeli naziv Evropske prestolnice kulture Ob tem načrtujejo več vrhunskih dogodkov. Poskrbljeno bo za glasbene, umetniške in športne navdušence, dogodki bodo potekali skozi vse leto. Skupaj jih bo več kot 400. Več o tem v oddaji o kulturi.

Nova Gorica in Gorica Evropska prestolnica kulture

Nova Gorica in Gorica bosta 8. februarja 2025 prevzeli naziv Evropske prestolnice kulture Ob tem načrtujejo več vrhunskih dogodkov. Poskrbljeno bo za glasbene, umetniške in športne navdušence, dogodki bodo potekali skozi vse leto. Skupaj jih bo več kot 400. Več o tem v oddaji o kulturi.

Jože Bartolj

kulturaEvropska prestolnica kultureEPKSamo TurelMija Lorbek

Življenje išče pot

VEČ ...|23. 10. 2024
Šest otrok in starša na poletnem delu na Madagaskarju

Besedo sta dobila zakonca Eva in Gašper Fortuna, ki sta letošnje poletje s svojimi šestimi otroki preživela na Madagaskarju v misijonu Janeza Krmelja Ampitafa. Zakonca sta specialista zobozdravstvenih smeri.  Kot družina so dva meseca pomagali na misijonu in nudili zdravstveno oskrbo ljudem, ki živijo povsem brez javnih zdravstvenih storitev. Pet tednov je z njimi preživel tudi Erik Mihelj, diplomirani zdravstvenik, tri tedne pa jih je spremljal župnik Jože Čuk iz župnije Sora.

Šest otrok in starša na poletnem delu na Madagaskarju

Besedo sta dobila zakonca Eva in Gašper Fortuna, ki sta letošnje poletje s svojimi šestimi otroki preživela na Madagaskarju v misijonu Janeza Krmelja Ampitafa. Zakonca sta specialista zobozdravstvenih smeri.  Kot družina so dva meseca pomagali na misijonu in nudili zdravstveno oskrbo ljudem, ki živijo povsem brez javnih zdravstvenih storitev. Pet tednov je z njimi preživel tudi Erik Mihelj, diplomirani zdravstvenik, tri tedne pa jih je spremljal župnik Jože Čuk iz župnije Sora.

s. Meta Potočnik

družina Fortunamisijon na Madagaskarjuzobozdravnika

Svetovalnica

VEČ ...|23. 10. 2024
Žalovanje, kako naprej?

Naš gost je bil jezuit dr. Ivan Platovnjak, avtor knjige z naslovom Preobrazba bolečine. Kako poteka proces žalovanja, kako si pomagati in kako naj ob strani stojijo bližnji, o tem in še marsičem smo spregovorili tokrat. 

Žalovanje, kako naprej?

Naš gost je bil jezuit dr. Ivan Platovnjak, avtor knjige z naslovom Preobrazba bolečine. Kako poteka proces žalovanja, kako si pomagati in kako naj ob strani stojijo bližnji, o tem in še marsičem smo spregovorili tokrat. 

Tanja Dominko

svetovanjepogovor

Duhovna misel

VEČ ...|23. 10. 2024
Molitev stare gospe

Starejša gospa je vsak dan hodila v cerkev. Nekega dečka je to ...

Iz knjige Dragoceno darilo zgodb, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Molitev stare gospe

Starejša gospa je vsak dan hodila v cerkev. Nekega dečka je to ...

Iz knjige Dragoceno darilo zgodb, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost