Vstani in hodi

VEČ ...|26. 11. 2023
Romarja

V tokratni oddaji sta bila naša gosta Borko Kregar in Ernest Večko, ki sta skupaj prehodila številne romarske poti, med drugim tudi starodavno romarsko pot  Camino v Santiago de Compostela. Čeprav je Borko slep in ima Ernest poškodovano roko, sta zbrala pogum in se ob velikem zaupanju v Božjo previdnost lotila velikih romarskih podvigov.

Romarja

V tokratni oddaji sta bila naša gosta Borko Kregar in Ernest Večko, ki sta skupaj prehodila številne romarske poti, med drugim tudi starodavno romarsko pot  Camino v Santiago de Compostela. Čeprav je Borko slep in ima Ernest poškodovano roko, sta zbrala pogum in se ob velikem zaupanju v Božjo previdnost lotila velikih romarskih podvigov.

Vstani in hodi

Romarja

V tokratni oddaji sta bila naša gosta Borko Kregar in Ernest Večko, ki sta skupaj prehodila številne romarske poti, med drugim tudi starodavno romarsko pot  Camino v Santiago de Compostela. Čeprav je Borko slep in ima Ernest poškodovano roko, sta zbrala pogum in se ob velikem zaupanju v Božjo previdnost lotila velikih romarskih podvigov.

VEČ ...|26. 11. 2023
Romarja

V tokratni oddaji sta bila naša gosta Borko Kregar in Ernest Večko, ki sta skupaj prehodila številne romarske poti, med drugim tudi starodavno romarsko pot  Camino v Santiago de Compostela. Čeprav je Borko slep in ima Ernest poškodovano roko, sta zbrala pogum in se ob velikem zaupanju v Božjo previdnost lotila velikih romarskih podvigov.

Damijana Medved

Naš gost

VEČ ...|18. 11. 2023
Irma Krečič Slejko

Šolska knjižničarka Irma Krečič Slejko na Osnovni šoli Dobravlje, navduši s svojo pronicljivostjo in širokim pogledom na delo šolskega knjižničarja. Iz nje sije modrost, preudarnost in delavnost. V pogovoru boste tako bolje spoznali delo šolske knjižničarke in izvedeli, kaj je poslanstvo šolske knjižnice. O vsem tem seznanja tako splošno kot tudi strokovno javnost, kjer je velik zgled drugim knjižničarjem. V pogovoru nam je zaupala tudi, kako pomembno je mentorstvo mladim, kako se je rodila Pasijonska igra in Božična zgodba, ki v Vipavskem križu še vedno živi.

Irma Krečič Slejko

Šolska knjižničarka Irma Krečič Slejko na Osnovni šoli Dobravlje, navduši s svojo pronicljivostjo in širokim pogledom na delo šolskega knjižničarja. Iz nje sije modrost, preudarnost in delavnost. V pogovoru boste tako bolje spoznali delo šolske knjižničarke in izvedeli, kaj je poslanstvo šolske knjižnice. O vsem tem seznanja tako splošno kot tudi strokovno javnost, kjer je velik zgled drugim knjižničarjem. V pogovoru nam je zaupala tudi, kako pomembno je mentorstvo mladim, kako se je rodila Pasijonska igra in Božična zgodba, ki v Vipavskem križu še vedno živi.

Naš gost

Irma Krečič Slejko

Šolska knjižničarka Irma Krečič Slejko na Osnovni šoli Dobravlje, navduši s svojo pronicljivostjo in širokim pogledom na delo šolskega knjižničarja. Iz nje sije modrost, preudarnost in delavnost. V pogovoru boste tako bolje spoznali delo šolske knjižničarke in izvedeli, kaj je poslanstvo šolske knjižnice. O vsem tem seznanja tako splošno kot tudi strokovno javnost, kjer je velik zgled drugim knjižničarjem. V pogovoru nam je zaupala tudi, kako pomembno je mentorstvo mladim, kako se je rodila Pasijonska igra in Božična zgodba, ki v Vipavskem križu še vedno živi.

VEČ ...|18. 11. 2023
Irma Krečič Slejko

Šolska knjižničarka Irma Krečič Slejko na Osnovni šoli Dobravlje, navduši s svojo pronicljivostjo in širokim pogledom na delo šolskega knjižničarja. Iz nje sije modrost, preudarnost in delavnost. V pogovoru boste tako bolje spoznali delo šolske knjižničarke in izvedeli, kaj je poslanstvo šolske knjižnice. O vsem tem seznanja tako splošno kot tudi strokovno javnost, kjer je velik zgled drugim knjižničarjem. V pogovoru nam je zaupala tudi, kako pomembno je mentorstvo mladim, kako se je rodila Pasijonska igra in Božična zgodba, ki v Vipavskem križu še vedno živi.

Damijana Medved

Nedeljski klepet

VEČ ...|5. 11. 2023
Mala pozornost za veliko veselje

V novembrskem Nedeljskem klepetu je bila naša gostja Ana Petrič, direktorica Deos Centra starejših Notranje Gorice. Z nami je delila izkušnje sobivanja najmlajših in najstarejših, saj je v prostorih centra nedavno začela delovati enota Angelinega vrtca. Naša gostja je tudi povabila k sodelovanju v projektu Mala pozornost za veliko veselje in predstavila idejo, ki bi na inovativen način povezala študente in starejše. 

Mala pozornost za veliko veselje

V novembrskem Nedeljskem klepetu je bila naša gostja Ana Petrič, direktorica Deos Centra starejših Notranje Gorice. Z nami je delila izkušnje sobivanja najmlajših in najstarejših, saj je v prostorih centra nedavno začela delovati enota Angelinega vrtca. Naša gostja je tudi povabila k sodelovanju v projektu Mala pozornost za veliko veselje in predstavila idejo, ki bi na inovativen način povezala študente in starejše. 

Nedeljski klepet

Mala pozornost za veliko veselje

V novembrskem Nedeljskem klepetu je bila naša gostja Ana Petrič, direktorica Deos Centra starejših Notranje Gorice. Z nami je delila izkušnje sobivanja najmlajših in najstarejših, saj je v prostorih centra nedavno začela delovati enota Angelinega vrtca. Naša gostja je tudi povabila k sodelovanju v projektu Mala pozornost za veliko veselje in predstavila idejo, ki bi na inovativen način povezala študente in starejše. 

VEČ ...|5. 11. 2023
Mala pozornost za veliko veselje

V novembrskem Nedeljskem klepetu je bila naša gostja Ana Petrič, direktorica Deos Centra starejših Notranje Gorice. Z nami je delila izkušnje sobivanja najmlajših in najstarejših, saj je v prostorih centra nedavno začela delovati enota Angelinega vrtca. Naša gostja je tudi povabila k sodelovanju v projektu Mala pozornost za veliko veselje in predstavila idejo, ki bi na inovativen način povezala študente in starejše. 

Damijana Medved

Modrost v očeh

VEČ ...|23. 10. 2023
Vitalna dolgoživost

V oktobrski oddaji Modrost v očeh sta bila naša gosta Amir Crnojević, predsednik Gerontološkega društva Slovenije in prof. dr. Branka Javornik, ki pri društvu vodi sekcijo Vitalna dolgoživost. Predstavila sta društvo in njihove glavne aktivnosti. Posebno pozornost pa smo namenili temu, kar lahko za vitalnost v starosti storimo sami, kjer pomembno vlogo igra naš življenjski slog.

Vitalna dolgoživost

V oktobrski oddaji Modrost v očeh sta bila naša gosta Amir Crnojević, predsednik Gerontološkega društva Slovenije in prof. dr. Branka Javornik, ki pri društvu vodi sekcijo Vitalna dolgoživost. Predstavila sta društvo in njihove glavne aktivnosti. Posebno pozornost pa smo namenili temu, kar lahko za vitalnost v starosti storimo sami, kjer pomembno vlogo igra naš življenjski slog.

Modrost v očeh

Vitalna dolgoživost

V oktobrski oddaji Modrost v očeh sta bila naša gosta Amir Crnojević, predsednik Gerontološkega društva Slovenije in prof. dr. Branka Javornik, ki pri društvu vodi sekcijo Vitalna dolgoživost. Predstavila sta društvo in njihove glavne aktivnosti. Posebno pozornost pa smo namenili temu, kar lahko za vitalnost v starosti storimo sami, kjer pomembno vlogo igra naš življenjski slog.

VEČ ...|23. 10. 2023
Vitalna dolgoživost

V oktobrski oddaji Modrost v očeh sta bila naša gosta Amir Crnojević, predsednik Gerontološkega društva Slovenije in prof. dr. Branka Javornik, ki pri društvu vodi sekcijo Vitalna dolgoživost. Predstavila sta društvo in njihove glavne aktivnosti. Posebno pozornost pa smo namenili temu, kar lahko za vitalnost v starosti storimo sami, kjer pomembno vlogo igra naš življenjski slog.

Damijana Medved

Vstani in hodi

VEČ ...|22. 10. 2023
Digitalna dostopnost

V tokratni oddaji Vstani in hodi smo govorili o digitalni oz. spletni dostopnosti. Naša gostja je bila Maša Malovrh, vodja sektorja za dostopnost pri Beletrini, kjer že deset let izvajajo različne projekte z namenom izboljšanja spletne dostopnosti za ranljive skupine. Dejstvo je namreč, da snovalci še vedno preredko pomislijo, ali jih bodo lahko uporabljale tudi osebe z različnimi oblikami oviranosti.

Digitalna dostopnost

V tokratni oddaji Vstani in hodi smo govorili o digitalni oz. spletni dostopnosti. Naša gostja je bila Maša Malovrh, vodja sektorja za dostopnost pri Beletrini, kjer že deset let izvajajo različne projekte z namenom izboljšanja spletne dostopnosti za ranljive skupine. Dejstvo je namreč, da snovalci še vedno preredko pomislijo, ali jih bodo lahko uporabljale tudi osebe z različnimi oblikami oviranosti.

Vstani in hodi

Digitalna dostopnost

V tokratni oddaji Vstani in hodi smo govorili o digitalni oz. spletni dostopnosti. Naša gostja je bila Maša Malovrh, vodja sektorja za dostopnost pri Beletrini, kjer že deset let izvajajo različne projekte z namenom izboljšanja spletne dostopnosti za ranljive skupine. Dejstvo je namreč, da snovalci še vedno preredko pomislijo, ali jih bodo lahko uporabljale tudi osebe z različnimi oblikami oviranosti.

VEČ ...|22. 10. 2023
Digitalna dostopnost

V tokratni oddaji Vstani in hodi smo govorili o digitalni oz. spletni dostopnosti. Naša gostja je bila Maša Malovrh, vodja sektorja za dostopnost pri Beletrini, kjer že deset let izvajajo različne projekte z namenom izboljšanja spletne dostopnosti za ranljive skupine. Dejstvo je namreč, da snovalci še vedno preredko pomislijo, ali jih bodo lahko uporabljale tudi osebe z različnimi oblikami oviranosti.

Damijana Medved

Nedeljski klepet

VEČ ...|1. 10. 2023
Odpuščanje

V oktobrskem Nedeljskem klepetu smo govorili o odpuščanju. Naša gostja je bila psihologinja Janja Frelih Gorjanc, ki nam je med drugim povedala, zakaj je pomembno, da spustimo zamero in odpustimo, saj s tem navsezadnje pomagamo sebi. Kako sočutno pristopati tudi do lastnih napak in tudi kaj storiti, če tisti, ki bi ga radi prosili odpuščanja, zavrača stike z nami.

Odpuščanje

V oktobrskem Nedeljskem klepetu smo govorili o odpuščanju. Naša gostja je bila psihologinja Janja Frelih Gorjanc, ki nam je med drugim povedala, zakaj je pomembno, da spustimo zamero in odpustimo, saj s tem navsezadnje pomagamo sebi. Kako sočutno pristopati tudi do lastnih napak in tudi kaj storiti, če tisti, ki bi ga radi prosili odpuščanja, zavrača stike z nami.

Nedeljski klepet

Odpuščanje

V oktobrskem Nedeljskem klepetu smo govorili o odpuščanju. Naša gostja je bila psihologinja Janja Frelih Gorjanc, ki nam je med drugim povedala, zakaj je pomembno, da spustimo zamero in odpustimo, saj s tem navsezadnje pomagamo sebi. Kako sočutno pristopati tudi do lastnih napak in tudi kaj storiti, če tisti, ki bi ga radi prosili odpuščanja, zavrača stike z nami.

VEČ ...|1. 10. 2023
Odpuščanje

V oktobrskem Nedeljskem klepetu smo govorili o odpuščanju. Naša gostja je bila psihologinja Janja Frelih Gorjanc, ki nam je med drugim povedala, zakaj je pomembno, da spustimo zamero in odpustimo, saj s tem navsezadnje pomagamo sebi. Kako sočutno pristopati tudi do lastnih napak in tudi kaj storiti, če tisti, ki bi ga radi prosili odpuščanja, zavrača stike z nami.

Damijana Medved

Vstani in hodi

VEČ ...|24. 9. 2023
Duševno zdravje

V tokratni oddaji je bila naša gostja Andreja Štepec, ki dela kot vrstniška zagovornica pri slovenskem združenju za duševno zdravje Šent. Predstavila nam je svoje delo, delovanje Šenta in poudarila pomen skrbi za duševno zdravje, pri čemer je zelo pomembna dobro razvita socialna mreža, ki nam lahko v trenutkih preizkušenj nudi oporo in pomoč.

Duševno zdravje

V tokratni oddaji je bila naša gostja Andreja Štepec, ki dela kot vrstniška zagovornica pri slovenskem združenju za duševno zdravje Šent. Predstavila nam je svoje delo, delovanje Šenta in poudarila pomen skrbi za duševno zdravje, pri čemer je zelo pomembna dobro razvita socialna mreža, ki nam lahko v trenutkih preizkušenj nudi oporo in pomoč.

Vstani in hodi

Duševno zdravje

V tokratni oddaji je bila naša gostja Andreja Štepec, ki dela kot vrstniška zagovornica pri slovenskem združenju za duševno zdravje Šent. Predstavila nam je svoje delo, delovanje Šenta in poudarila pomen skrbi za duševno zdravje, pri čemer je zelo pomembna dobro razvita socialna mreža, ki nam lahko v trenutkih preizkušenj nudi oporo in pomoč.

VEČ ...|24. 9. 2023
Duševno zdravje

V tokratni oddaji je bila naša gostja Andreja Štepec, ki dela kot vrstniška zagovornica pri slovenskem združenju za duševno zdravje Šent. Predstavila nam je svoje delo, delovanje Šenta in poudarila pomen skrbi za duševno zdravje, pri čemer je zelo pomembna dobro razvita socialna mreža, ki nam lahko v trenutkih preizkušenj nudi oporo in pomoč.

Damijana Medved

Naš gost

VEČ ...|9. 9. 2023
Štefan Babič

V sobotnem popoldnevu je bil naš gost duhovnik Štefan Babič. Rojen kot osmi otrok v Orehovljah pri Predosljah, leta 1935, je gimnazijo obiskoval v Kranju, po gimnaziji pa vstopil v bogoslovje. V ljubljanski stolnici ga je v duhovnika leta 1961 posvetil nadškof Anton Vovk. Njegovo novomašno geslo je bilo »Moj Gospod in moj Bog«. Svojo duhovniško pot je kot duhovni pomočnik pričel v Borovnici, nato je bil kaplan v Črnomlju, potem odšel za župnika v Mengeš, iz Mengša pa v Lesce, kjer je preživel 29 - kot sam pravi – najlepših let. Zlato mašo je praznoval 2011, istega leta so ga premestili v Mengeš, kjer je začel delo duhovnega pomočnika. Leta 2017 je izdal spomine z naslovom Gospod je moja pot. Leta 2021 pa v Mengšu daroval biserno mašo, ki so jo na veliki šmaren z njim praznovali tudi v Lescah.
 

Štefan Babič

V sobotnem popoldnevu je bil naš gost duhovnik Štefan Babič. Rojen kot osmi otrok v Orehovljah pri Predosljah, leta 1935, je gimnazijo obiskoval v Kranju, po gimnaziji pa vstopil v bogoslovje. V ljubljanski stolnici ga je v duhovnika leta 1961 posvetil nadškof Anton Vovk. Njegovo novomašno geslo je bilo »Moj Gospod in moj Bog«. Svojo duhovniško pot je kot duhovni pomočnik pričel v Borovnici, nato je bil kaplan v Črnomlju, potem odšel za župnika v Mengeš, iz Mengša pa v Lesce, kjer je preživel 29 - kot sam pravi – najlepših let. Zlato mašo je praznoval 2011, istega leta so ga premestili v Mengeš, kjer je začel delo duhovnega pomočnika. Leta 2017 je izdal spomine z naslovom Gospod je moja pot. Leta 2021 pa v Mengšu daroval biserno mašo, ki so jo na veliki šmaren z njim praznovali tudi v Lescah.
 

Naš gost

Štefan Babič

V sobotnem popoldnevu je bil naš gost duhovnik Štefan Babič. Rojen kot osmi otrok v Orehovljah pri Predosljah, leta 1935, je gimnazijo obiskoval v Kranju, po gimnaziji pa vstopil v bogoslovje. V ljubljanski stolnici ga je v duhovnika leta 1961 posvetil nadškof Anton Vovk. Njegovo novomašno geslo je bilo »Moj Gospod in moj Bog«. Svojo duhovniško pot je kot duhovni pomočnik pričel v Borovnici, nato je bil kaplan v Črnomlju, potem odšel za župnika v Mengeš, iz Mengša pa v Lesce, kjer je preživel 29 - kot sam pravi – najlepših let. Zlato mašo je praznoval 2011, istega leta so ga premestili v Mengeš, kjer je začel delo duhovnega pomočnika. Leta 2017 je izdal spomine z naslovom Gospod je moja pot. Leta 2021 pa v Mengšu daroval biserno mašo, ki so jo na veliki šmaren z njim praznovali tudi v Lescah.
 

VEČ ...|9. 9. 2023
Štefan Babič

V sobotnem popoldnevu je bil naš gost duhovnik Štefan Babič. Rojen kot osmi otrok v Orehovljah pri Predosljah, leta 1935, je gimnazijo obiskoval v Kranju, po gimnaziji pa vstopil v bogoslovje. V ljubljanski stolnici ga je v duhovnika leta 1961 posvetil nadškof Anton Vovk. Njegovo novomašno geslo je bilo »Moj Gospod in moj Bog«. Svojo duhovniško pot je kot duhovni pomočnik pričel v Borovnici, nato je bil kaplan v Črnomlju, potem odšel za župnika v Mengeš, iz Mengša pa v Lesce, kjer je preživel 29 - kot sam pravi – najlepših let. Zlato mašo je praznoval 2011, istega leta so ga premestili v Mengeš, kjer je začel delo duhovnega pomočnika. Leta 2017 je izdal spomine z naslovom Gospod je moja pot. Leta 2021 pa v Mengšu daroval biserno mašo, ki so jo na veliki šmaren z njim praznovali tudi v Lescah.
 

Damijana Medved

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|28. 11. 2023
Štirijezični pouk pod Svetimi Višarjami - garancija za ohranjanje slovenskega jezika

Na stičišču romanskega, germanskega in slovanskega sveta, v Kanalski dolini pod Svetimi Višarjami, je nedavno stekel poskus italijansko-slovensko-nemško-furlanske šole. To pomeni, da pouk poteka v teh jezikih in se tudi učijo vseh štirih jezikov. Da je to dragocena obogatitev prostora in najlepše darilo za prihodnje generacije, je včeraj, v ponedeljek, 27. 11. 2023, ob obisku rojakov dejal minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon. Srečal se je s predstavniki Združenja Don Mario Černet, Slovenskega kulturnega središča Planika in z župani gorenjskih in severnoprimorskih občin. Društvoma se je zahvalil za delovanje in povezovanje Slovencev, dal pa je tudi pobudo za ustanovitev Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje, v okviru katerega bi lahko povezali tri sosednje države, Slovenijo, Italijo in Avstrijo in bi skrbelo za krepitev področja na več ravneh. Sogovorniki so pobudo sprejeli z naklonjenostjo in se že dogovorili za prve korake. Kanalska dolina je kulturno in jezikovno zelo raznolika, prepletajo se namreč italijanski, nemški, slovenski in furlanski jezik, zato je zelo aktualno vprašanje poučevanja slovenščine v tamkajšnjih šolah. V zadnjih letih je bilo vloženega kar nekaj truda za uveljavitev večjezičnega italijansko-slovensko-nemško-furlanskega pouka, ki je letos prvič eksperimentalno stekel na vseh stopnjah. 
Ohranjanje jezika, kulture in identitete je v veliki meri povezano tudi z demografskimi in gospodarskimi razmerami. Medsebojno sodelovanje med kraji na obeh straneh meje dobro teče že desetletja. Vsi se namreč soočajo s podobnimi razvojnimi vprašanji, zato je povezovanje še kako dobrodošlo.
Nedavno je svojo enoto v Trbižu v Kanalski dolini skupaj s Svetom slovenskih organizacij odprla Kmečka zveza, poleti ustanovljena projektna pisarna SDGZ pa pomaga pri pripravi evropskih projektov na celotnem območju, kjer živi slovenska manjšina v Italiji. Pri Združenju Don Mario Černet posebno pozornost namenjajo vključevanju mladih, so izredno aktivni, skozi leto pripravljajo več dogodkov in sodelujejo z drugimi organizacijami. Slovensko kulturno središče Planika pa pripravlja izbirne tečaje slovenskega jezika in izdaja publikacije. V njihovih prostorih mlade glasbenike poučuje tudi Glasbena matica. 

Štirijezični pouk pod Svetimi Višarjami - garancija za ohranjanje slovenskega jezika

Na stičišču romanskega, germanskega in slovanskega sveta, v Kanalski dolini pod Svetimi Višarjami, je nedavno stekel poskus italijansko-slovensko-nemško-furlanske šole. To pomeni, da pouk poteka v teh jezikih in se tudi učijo vseh štirih jezikov. Da je to dragocena obogatitev prostora in najlepše darilo za prihodnje generacije, je včeraj, v ponedeljek, 27. 11. 2023, ob obisku rojakov dejal minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon. Srečal se je s predstavniki Združenja Don Mario Černet, Slovenskega kulturnega središča Planika in z župani gorenjskih in severnoprimorskih občin. Društvoma se je zahvalil za delovanje in povezovanje Slovencev, dal pa je tudi pobudo za ustanovitev Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje, v okviru katerega bi lahko povezali tri sosednje države, Slovenijo, Italijo in Avstrijo in bi skrbelo za krepitev področja na več ravneh. Sogovorniki so pobudo sprejeli z naklonjenostjo in se že dogovorili za prve korake. Kanalska dolina je kulturno in jezikovno zelo raznolika, prepletajo se namreč italijanski, nemški, slovenski in furlanski jezik, zato je zelo aktualno vprašanje poučevanja slovenščine v tamkajšnjih šolah. V zadnjih letih je bilo vloženega kar nekaj truda za uveljavitev večjezičnega italijansko-slovensko-nemško-furlanskega pouka, ki je letos prvič eksperimentalno stekel na vseh stopnjah. 
Ohranjanje jezika, kulture in identitete je v veliki meri povezano tudi z demografskimi in gospodarskimi razmerami. Medsebojno sodelovanje med kraji na obeh straneh meje dobro teče že desetletja. Vsi se namreč soočajo s podobnimi razvojnimi vprašanji, zato je povezovanje še kako dobrodošlo.
Nedavno je svojo enoto v Trbižu v Kanalski dolini skupaj s Svetom slovenskih organizacij odprla Kmečka zveza, poleti ustanovljena projektna pisarna SDGZ pa pomaga pri pripravi evropskih projektov na celotnem območju, kjer živi slovenska manjšina v Italiji. Pri Združenju Don Mario Černet posebno pozornost namenjajo vključevanju mladih, so izredno aktivni, skozi leto pripravljajo več dogodkov in sodelujejo z drugimi organizacijami. Slovensko kulturno središče Planika pa pripravlja izbirne tečaje slovenskega jezika in izdaja publikacije. V njihovih prostorih mlade glasbenike poučuje tudi Glasbena matica. 

Matjaž Merljak

družbarojaki

Naš pogled

VEČ ...|28. 11. 2023
Kriza srednjih let

Z vami bi rad delil nekaj misli in občutji, ki sem jih pri sebi zaznal v zadnjih dneh, tednih, mesecih pa jih, prosim, vzemite s ščepcem soli in kančkom humorja. Pred kratkim sem namreč praznoval rojstni dan, s katerim vstopam v zadnji razred letnika, ki mu danes radi rečejo nova dvajseta, pa so v resnici trideseta … in ja, recimo bobu bob; s te stopničke se štirica številke štirideset zdi vse večja in bolj resnična. Vem, nekateri boste odmahnili z roko ob tem, mladostniškem preštevanju let, a resnici na ljubo je slovo od mladosti lahko, menda predvsem za nas, moški del populacije, sila stresno obdobje. Kriza pač …

Kriza srednjih let

Z vami bi rad delil nekaj misli in občutji, ki sem jih pri sebi zaznal v zadnjih dneh, tednih, mesecih pa jih, prosim, vzemite s ščepcem soli in kančkom humorja. Pred kratkim sem namreč praznoval rojstni dan, s katerim vstopam v zadnji razred letnika, ki mu danes radi rečejo nova dvajseta, pa so v resnici trideseta … in ja, recimo bobu bob; s te stopničke se štirica številke štirideset zdi vse večja in bolj resnična. Vem, nekateri boste odmahnili z roko ob tem, mladostniškem preštevanju let, a resnici na ljubo je slovo od mladosti lahko, menda predvsem za nas, moški del populacije, sila stresno obdobje. Kriza pač …

Andrej Jerman

komentarmoškikriza srednjih letživljenjehumor

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|27. 11. 2023
Mag. Branko Cestnik

V dobri novici smo izpostavili 29. rojstni dan Radia Ognjišče in ob pravkar končanem 39. knjižnem sejmu tudi ugotovitev, da je ljudstvo knjige še živo kajti na knjižnem sejmu so predstavili tudi slikanico o mistikinji Magdaleni Gornik. Teme duhovnosti in mistike so tudi prisotne med nami, čeprav se včasih ne zdi. Tema je bila tudi odvzem živali kmetu s krškega polja in vprašanje zakaj je gibanje animalistov tako agresivno? Zakaj v gozdu ne gradijo toplih zavetišč za živali in raje kmetom kradejo govedo? Seveda nismo mogli niti mimo teme o velikem padcu popularnosti sedanje vlade in še posebej njenega predsednika.

Mag. Branko Cestnik

V dobri novici smo izpostavili 29. rojstni dan Radia Ognjišče in ob pravkar končanem 39. knjižnem sejmu tudi ugotovitev, da je ljudstvo knjige še živo kajti na knjižnem sejmu so predstavili tudi slikanico o mistikinji Magdaleni Gornik. Teme duhovnosti in mistike so tudi prisotne med nami, čeprav se včasih ne zdi. Tema je bila tudi odvzem živali kmetu s krškega polja in vprašanje zakaj je gibanje animalistov tako agresivno? Zakaj v gozdu ne gradijo toplih zavetišč za živali in raje kmetom kradejo govedo? Seveda nismo mogli niti mimo teme o velikem padcu popularnosti sedanje vlade in še posebej njenega predsednika.

Radio Ognjišče

politikaBranko Cestnik

Svetovalnica

VEČ ...|28. 11. 2023
Rosvita Pesek o Radiu Ognjišče ob 29. obletnici

Namesto Svetovalnice smo v Prazničnem jutru gostili dr. Rosvito Pesek. Spregovorili smo o slovenski medijski krajini in vlogi našega radia v njej.

Rosvita Pesek o Radiu Ognjišče ob 29. obletnici

Namesto Svetovalnice smo v Prazničnem jutru gostili dr. Rosvito Pesek. Spregovorili smo o slovenski medijski krajini in vlogi našega radia v njej.

Blaž Lesnik

svetovanjemedijiRadio Ognjišče

Doživetja narave

VEČ ...|24. 11. 2023
Triglav je naš

Tokrat nas je v Doživetjih narave čakal zanimiv pogovor o planinski zgodovini. Naš gost in avtor knjige Triglav je naš Dušan Škodič je v arhivih Kranjske sekcije nemškega planinskega društva v Innsbrucku nepričakovano odkril gradivo, ki na novo osvetljuje začetke organiziranega planinstva pri nas. V pogovoru ste slišali tudi, kdo je bil Klodwig Tschada in kdo je opravil prvi dokumentirani vzpon čez Severno steno.

Triglav je naš

Tokrat nas je v Doživetjih narave čakal zanimiv pogovor o planinski zgodovini. Naš gost in avtor knjige Triglav je naš Dušan Škodič je v arhivih Kranjske sekcije nemškega planinskega društva v Innsbrucku nepričakovano odkril gradivo, ki na novo osvetljuje začetke organiziranega planinstva pri nas. V pogovoru ste slišali tudi, kdo je bil Klodwig Tschada in kdo je opravil prvi dokumentirani vzpon čez Severno steno.

Blaž Lesnik

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|28. 11. 2023
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 28. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 28. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|28. 11. 2023
Angel pomivalnega stroja

Po kuhanju, po obedu ostane kup umazane posode. Naj je bila jed še tako …

Angel pomivalnega stroja

Po kuhanju, po obedu ostane kup umazane posode. Naj je bila jed še tako …

Gregor Čušin

duhovnost

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|28. 11. 2023
Štirijezični pouk pod Svetimi Višarjami - garancija za ohranjanje slovenskega jezika

Na stičišču romanskega, germanskega in slovanskega sveta, v Kanalski dolini pod Svetimi Višarjami, je nedavno stekel poskus italijansko-slovensko-nemško-furlanske šole. To pomeni, da pouk poteka v teh jezikih in se tudi učijo vseh štirih jezikov. Da je to dragocena obogatitev prostora in najlepše darilo za prihodnje generacije, je včeraj, v ponedeljek, 27. 11. 2023, ob obisku rojakov dejal minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon. Srečal se je s predstavniki Združenja Don Mario Černet, Slovenskega kulturnega središča Planika in z župani gorenjskih in severnoprimorskih občin. Društvoma se je zahvalil za delovanje in povezovanje Slovencev, dal pa je tudi pobudo za ustanovitev Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje, v okviru katerega bi lahko povezali tri sosednje države, Slovenijo, Italijo in Avstrijo in bi skrbelo za krepitev področja na več ravneh. Sogovorniki so pobudo sprejeli z naklonjenostjo in se že dogovorili za prve korake. Kanalska dolina je kulturno in jezikovno zelo raznolika, prepletajo se namreč italijanski, nemški, slovenski in furlanski jezik, zato je zelo aktualno vprašanje poučevanja slovenščine v tamkajšnjih šolah. V zadnjih letih je bilo vloženega kar nekaj truda za uveljavitev večjezičnega italijansko-slovensko-nemško-furlanskega pouka, ki je letos prvič eksperimentalno stekel na vseh stopnjah. 
Ohranjanje jezika, kulture in identitete je v veliki meri povezano tudi z demografskimi in gospodarskimi razmerami. Medsebojno sodelovanje med kraji na obeh straneh meje dobro teče že desetletja. Vsi se namreč soočajo s podobnimi razvojnimi vprašanji, zato je povezovanje še kako dobrodošlo.
Nedavno je svojo enoto v Trbižu v Kanalski dolini skupaj s Svetom slovenskih organizacij odprla Kmečka zveza, poleti ustanovljena projektna pisarna SDGZ pa pomaga pri pripravi evropskih projektov na celotnem območju, kjer živi slovenska manjšina v Italiji. Pri Združenju Don Mario Černet posebno pozornost namenjajo vključevanju mladih, so izredno aktivni, skozi leto pripravljajo več dogodkov in sodelujejo z drugimi organizacijami. Slovensko kulturno središče Planika pa pripravlja izbirne tečaje slovenskega jezika in izdaja publikacije. V njihovih prostorih mlade glasbenike poučuje tudi Glasbena matica. 

Štirijezični pouk pod Svetimi Višarjami - garancija za ohranjanje slovenskega jezika

Na stičišču romanskega, germanskega in slovanskega sveta, v Kanalski dolini pod Svetimi Višarjami, je nedavno stekel poskus italijansko-slovensko-nemško-furlanske šole. To pomeni, da pouk poteka v teh jezikih in se tudi učijo vseh štirih jezikov. Da je to dragocena obogatitev prostora in najlepše darilo za prihodnje generacije, je včeraj, v ponedeljek, 27. 11. 2023, ob obisku rojakov dejal minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon. Srečal se je s predstavniki Združenja Don Mario Černet, Slovenskega kulturnega središča Planika in z župani gorenjskih in severnoprimorskih občin. Društvoma se je zahvalil za delovanje in povezovanje Slovencev, dal pa je tudi pobudo za ustanovitev Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje, v okviru katerega bi lahko povezali tri sosednje države, Slovenijo, Italijo in Avstrijo in bi skrbelo za krepitev področja na več ravneh. Sogovorniki so pobudo sprejeli z naklonjenostjo in se že dogovorili za prve korake. Kanalska dolina je kulturno in jezikovno zelo raznolika, prepletajo se namreč italijanski, nemški, slovenski in furlanski jezik, zato je zelo aktualno vprašanje poučevanja slovenščine v tamkajšnjih šolah. V zadnjih letih je bilo vloženega kar nekaj truda za uveljavitev večjezičnega italijansko-slovensko-nemško-furlanskega pouka, ki je letos prvič eksperimentalno stekel na vseh stopnjah. 
Ohranjanje jezika, kulture in identitete je v veliki meri povezano tudi z demografskimi in gospodarskimi razmerami. Medsebojno sodelovanje med kraji na obeh straneh meje dobro teče že desetletja. Vsi se namreč soočajo s podobnimi razvojnimi vprašanji, zato je povezovanje še kako dobrodošlo.
Nedavno je svojo enoto v Trbižu v Kanalski dolini skupaj s Svetom slovenskih organizacij odprla Kmečka zveza, poleti ustanovljena projektna pisarna SDGZ pa pomaga pri pripravi evropskih projektov na celotnem območju, kjer živi slovenska manjšina v Italiji. Pri Združenju Don Mario Černet posebno pozornost namenjajo vključevanju mladih, so izredno aktivni, skozi leto pripravljajo več dogodkov in sodelujejo z drugimi organizacijami. Slovensko kulturno središče Planika pa pripravlja izbirne tečaje slovenskega jezika in izdaja publikacije. V njihovih prostorih mlade glasbenike poučuje tudi Glasbena matica. 

Matjaž Merljak

družbarojaki

Sol in luč

VEČ ...|28. 11. 2023
dr. Katarina Habe - 3. del pogovora O vključevanju in združevanju skozi glasbo.

V zadnjem delu je pogovor tekel o zdravilni moči glasbe in o tem, kako glasba vpliva na plod v materinem telesu in ali je koristno, da v najrosnejšem  obdobju kar prek trebuha predvajamo določeno glasbo. Zakaj ne, v tokratni oddaji.
 

dr. Katarina Habe - 3. del pogovora O vključevanju in združevanju skozi glasbo.

V zadnjem delu je pogovor tekel o zdravilni moči glasbe in o tem, kako glasba vpliva na plod v materinem telesu in ali je koristno, da v najrosnejšem  obdobju kar prek trebuha predvajamo določeno glasbo. Zakaj ne, v tokratni oddaji.
 

Tadej Sadar

glasbaodnosinarava