V tokratnem Nedeljskem klepetu je Ana Petrič predstavila projekt Mala pozornost za veliko veselje, s katerim želi polepšati božične praznike 21.000 starejšim, ki bivajo v domovih in centrih za starejše. Vse nas namreč vabi k ustvarjanju voščil in prazničnih pisem, ki obogatijo tako pošiljatelje kot prejemnike. V pogovoru je predstavila izkušnje, ki so jih v projektu nabrali v preteklih letih, zaupala pa nam je tudi, s čim jo starejši navdihujejo in kje ona sama najde moč in energijo za številne projekte, ki jih pripravlja za dobrobit nas vseh.
V tokratnem Nedeljskem klepetu je Ana Petrič predstavila projekt Mala pozornost za veliko veselje, s katerim želi polepšati božične praznike 21.000 starejšim, ki bivajo v domovih in centrih za starejše. Vse nas namreč vabi k ustvarjanju voščil in prazničnih pisem, ki obogatijo tako pošiljatelje kot prejemnike. V pogovoru je predstavila izkušnje, ki so jih v projektu nabrali v preteklih letih, zaupala pa nam je tudi, s čim jo starejši navdihujejo in kje ona sama najde moč in energijo za številne projekte, ki jih pripravlja za dobrobit nas vseh.
29. oktobra obeležujemo svetovni dan možganske kapi in zato je bila oktobrska oddaja Vstani in hodi posvečena prav tej temi. V oddaji smo predstavili pogled zdravnice na možgansko kap, naša gostja je bila Tatjana Erjavec, upokojena zdravnica in podpredsednica Združenja bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo. V oddaji ste med drugim izvedeli, kakšen je priporočljiv življenjski slog, da možganske kapi ne doživimo in kaj so dejavniki tveganja, pa tudi kakšne so posledice možganske kapi, ter na kaj morajo biti pozorni svojci, da v skrbi za svojega bližnjega ne pregorijo.
29. oktobra obeležujemo svetovni dan možganske kapi in zato je bila oktobrska oddaja Vstani in hodi posvečena prav tej temi. V oddaji smo predstavili pogled zdravnice na možgansko kap, naša gostja je bila Tatjana Erjavec, upokojena zdravnica in podpredsednica Združenja bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo. V oddaji ste med drugim izvedeli, kakšen je priporočljiv življenjski slog, da možganske kapi ne doživimo in kaj so dejavniki tveganja, pa tudi kakšne so posledice možganske kapi, ter na kaj morajo biti pozorni svojci, da v skrbi za svojega bližnjega ne pregorijo.
V tokratni oddaji Modrost v očeh smo se posvetili družabništvu za starejše. Kako lahko družabništvo obogati vsakdan starejših, obenem pa razbremeni njihove svojce, nam bo povedala družabnica Ana Višnikar. Ob bolezni obeh staršev je spoznala, kako zelo dragocena so skupna druženja, ob tem pa postala pozornejša in ugotovila, da v njeni okolici skoraj ni starejše osebe, ki ne bi bila na nek način osamljena, kar jo je spodbudilo k osnovanju Družabnika. V oddaji o tem, kako potekajo druženja, kaj vse skupaj počnejo in kako se tkejo odnosi med njo, starejšimi in tudi njihovimi svojci. V drugem delu oddaje pa ste lahko slišali tudi predstavitev aktualne številke revije Vzajemnost, ki jo je predstavila odgovorna urednica revije Jožica Dorniž.
V tokratni oddaji Modrost v očeh smo se posvetili družabništvu za starejše. Kako lahko družabništvo obogati vsakdan starejših, obenem pa razbremeni njihove svojce, nam bo povedala družabnica Ana Višnikar. Ob bolezni obeh staršev je spoznala, kako zelo dragocena so skupna druženja, ob tem pa postala pozornejša in ugotovila, da v njeni okolici skoraj ni starejše osebe, ki ne bi bila na nek način osamljena, kar jo je spodbudilo k osnovanju Družabnika. V oddaji o tem, kako potekajo druženja, kaj vse skupaj počnejo in kako se tkejo odnosi med njo, starejšimi in tudi njihovimi svojci. V drugem delu oddaje pa ste lahko slišali tudi predstavitev aktualne številke revije Vzajemnost, ki jo je predstavila odgovorna urednica revije Jožica Dorniž.
Možganska kap je bolezen, ki v trenutku, vendar doživljenjsko spremeni življenje bolnikom in svojcem in je vodilni vzrok invalidnosti po svetu in tudi v Sloveniji. Posledice so raznovrstne, odvisne od velikosti in mesta okvare možganov. Več o tem, kako možganska kap spremeni življenje, smo se pogovarjali z Milanom Čučkom, predsednikom Združenja bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo in Laro Slivnik, predsednico kluba CVB Ljubljana.
Možganska kap je bolezen, ki v trenutku, vendar doživljenjsko spremeni življenje bolnikom in svojcem in je vodilni vzrok invalidnosti po svetu in tudi v Sloveniji. Posledice so raznovrstne, odvisne od velikosti in mesta okvare možganov. Več o tem, kako možganska kap spremeni življenje, smo se pogovarjali z Milanom Čučkom, predsednikom Združenja bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo in Laro Slivnik, predsednico kluba CVB Ljubljana.
V septembrskem Nedeljskem klepetu smo s psihologinjo Janjo Frelih Gorjanc govorili o tem, kako se lahko z občutji hvaležnosti bolje zasidramo v sedanji trenutek in polno živimo sedanjost ter ne bežimo med spomine ali nedoločno prihodnost. Posebna pozornost je bila namenjena obdobju menopavze, ki je uvod v neko novo obdobje, ko je na preizkušnji zavedanje lastne ženskosti, pa tudi partnerski odnos, obenem pa je to obdobje, ko iščemo globlji stik z Bogom.
V septembrskem Nedeljskem klepetu smo s psihologinjo Janjo Frelih Gorjanc govorili o tem, kako se lahko z občutji hvaležnosti bolje zasidramo v sedanji trenutek in polno živimo sedanjost ter ne bežimo med spomine ali nedoločno prihodnost. Posebna pozornost je bila namenjena obdobju menopavze, ki je uvod v neko novo obdobje, ko je na preizkušnji zavedanje lastne ženskosti, pa tudi partnerski odnos, obenem pa je to obdobje, ko iščemo globlji stik z Bogom.
Naš gost je bil raziskovalec, sociolog dr. Otto Gerdina, direktor zavoda Opro, ki nam je predstavil koncept dobrega staranja in nam pojasnil tudi dojemanje starosti skozi zgodovino. Marsikaj lahko storimo sami, a marsikaj bi morali urediti tudi sistemsko, da se bomo lahko „dobro starali“. V drugem delu oddaje pa še pogovor z urednico revije Vzajemnost Jožico Dorniž, ki nam je predstavila poletno številko revije in obenem razkrila tudi nekaj vsebin septembrske.
Naš gost je bil raziskovalec, sociolog dr. Otto Gerdina, direktor zavoda Opro, ki nam je predstavil koncept dobrega staranja in nam pojasnil tudi dojemanje starosti skozi zgodovino. Marsikaj lahko storimo sami, a marsikaj bi morali urediti tudi sistemsko, da se bomo lahko „dobro starali“. V drugem delu oddaje pa še pogovor z urednico revije Vzajemnost Jožico Dorniž, ki nam je predstavila poletno številko revije in obenem razkrila tudi nekaj vsebin septembrske.
V avgustovski oddaji Vstani in hodi smo pozornost usmerili v literarno dejavnost invalidnih oseb in ob tem pobliže spoznali Magdo Kastelic Hočevar, ki se bori s Parkinsonovo boleznijo. Kljub vsem težavam in izzivom, ki jih bolezen prinaša, gospa Magda, sicer po poklicu učiteljica, še vedno živi zelo dejavno in ustvarjalno. V oddaji smo razkrili le delček njenih veselj; spoznali njeno literarno udejstvovanje in iz ene od njenih pesniških zbirk: Sonce in sence tudi slišali nekaj pesmi.
V avgustovski oddaji Vstani in hodi smo pozornost usmerili v literarno dejavnost invalidnih oseb in ob tem pobliže spoznali Magdo Kastelic Hočevar, ki se bori s Parkinsonovo boleznijo. Kljub vsem težavam in izzivom, ki jih bolezen prinaša, gospa Magda, sicer po poklicu učiteljica, še vedno živi zelo dejavno in ustvarjalno. V oddaji smo razkrili le delček njenih veselj; spoznali njeno literarno udejstvovanje in iz ene od njenih pesniških zbirk: Sonce in sence tudi slišali nekaj pesmi.
V prazničnem popoldnevu smo gostili prekmurskega ustvarjalca: pisatelja, pesnika, scenarista in dramatika Ferija Lainščka. Feri Lainšček se je rodil v Dolencih na Goričkem, zdaj pa živi in ustvarja v Murski Soboti. Napisal je več kot sto književnih del, ki jih zaznamujejo prekmurska pokrajina in njeni ljudje. Za svoje delo je prejel številne nagrade: za roman Ki jo je megla prinesla je prejel nagrado Prešernovega sklada, Kresnika za romana Namesto koga roža cveti in Muriša, Desetnico za knjigo Pesmi o Mišku in Belamiški, Večernico za knjigo pravljic Mislice, ...; leta 2021 je za svoje življenjsko delo prejel tudi Prešernovo nagrado. Feri Lainšček je tudi slovenski pisatelj, čigar literarna dela so doživela največ filmskih adaptacij (Petelinji zajtrk, Halgato, Hit poletja, Šanghaj, ...). Uveljavil se je tudi na področju mladinske književnosti, kratke proze, radijskih in lutkovnih iger, filmskih scenarijev ter kot pisec popevk in šansonov. Letos zaključuje tudi trilogijo Kurji pastir, s katero popisuje na prav poseben način svoje otroštvo - prav temu je bil tudi posvečen dobršen del pogovora, ki vas morda nagovori do te mere, da boste zapisano tudi prebrali.
V prazničnem popoldnevu smo gostili prekmurskega ustvarjalca: pisatelja, pesnika, scenarista in dramatika Ferija Lainščka. Feri Lainšček se je rodil v Dolencih na Goričkem, zdaj pa živi in ustvarja v Murski Soboti. Napisal je več kot sto književnih del, ki jih zaznamujejo prekmurska pokrajina in njeni ljudje. Za svoje delo je prejel številne nagrade: za roman Ki jo je megla prinesla je prejel nagrado Prešernovega sklada, Kresnika za romana Namesto koga roža cveti in Muriša, Desetnico za knjigo Pesmi o Mišku in Belamiški, Večernico za knjigo pravljic Mislice, ...; leta 2021 je za svoje življenjsko delo prejel tudi Prešernovo nagrado. Feri Lainšček je tudi slovenski pisatelj, čigar literarna dela so doživela največ filmskih adaptacij (Petelinji zajtrk, Halgato, Hit poletja, Šanghaj, ...). Uveljavil se je tudi na področju mladinske književnosti, kratke proze, radijskih in lutkovnih iger, filmskih scenarijev ter kot pisec popevk in šansonov. Letos zaključuje tudi trilogijo Kurji pastir, s katero popisuje na prav poseben način svoje otroštvo - prav temu je bil tudi posvečen dobršen del pogovora, ki vas morda nagovori do te mere, da boste zapisano tudi prebrali.
OMD plačila ne bodo več obdavčena, povabili smo na 39. posvet Javne službe kmetijskega svetovanja, ob 130 letnici Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor pa smo se o izzivih delovanja pogovarjali z direktorico mag. Ireno Leonido Kropf.
Ki navsezadnje to ni bil. Politika, ki je načeloma zavezana pogovarjanju, dogovarjanju, usklajevanju, je bila navsezadnje kaznovana, ker je to počela. Saj veste, na kaj to leti. Na referendum o ...
Naš gost je bil frančiškan in župnik na Viču v Ljubljani p. Pepi Lebreht, ki je 14 let preživel v misijonih v Afriki – v Beninu in Togu. V razumevanju nekaterih gre pri misijonskem poslanstvu katoliške Cerkve zgolj za vprašanje vpliva, moči in denarja. Slišali smo, kako na to gleda naš gost in ga vprašali, ali so misijonarji v klasičnem smislu sploh še potrebni v današnjem globaliziranem svetu, kjer so informacije dostopne na vsakem koraku. Po drugi strani nismo mogli mimo aktualnega misijonskega izziva na Stari celini, ki izgublja svojo krščansko identiteto.
Korotan je nedvomno simbol slovenstva na Dunaju, slovenska politika se je poenotila, da je to “strateška naložba”. Tako je ob obisku na Dunaju v začetku tega tedna naglasil minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon. V študentskem domu in hotelu Korotan se je srečal s slovenskimi društvi. Obiskal je Center narodnih skupnosti, se udeležil prireditve Slovenska jesen na Dunaju ter si ogledal Knafljevo ustanovo in šolo Komensky. Letos je, tudi skladno s prizadevanji Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki je vodil medresorsko skupino za reševanje problematike v Korotanu, Slovenski državni holding v imenu in za račun Republike Slovenije izvedel dokapitalizacijo družbe Študentski dom Korotan z denarnim vložkom v višini 1,9 milijona evrov. Podpredsednik slovenske vlade minister Arčon meni, da je največji izziv za slovenska društva na Dunaju, kako dati domu Korotan življenje, povezati društva in pridobiti čimvečje število tamkajšnjih rojakov na različnih dogodkih, ki so vsebinsko pestri.
Odpuščanje je del našega vsakdana, pa naj bo to med zakonci med sodelavci ali kjerkoli, ko prizadenemo drug drugega. Če hočemo resnično odpustiti, mora biti krivda storilca v vsej svoji razsežnosti in posledicah razkrita, prepoznavna in poimenovana, sicer lahko ostane odpuščanje površno ali le delno, saj vanj ni vključeno vse, kar je človeka ranilo in mu pustilo posledice. V tokratni oddaji je bila tema odpuščanje, kot je tudi naslov knjižice, ki je izšla pri Založbi Ognjišče in jo je napisal Wunibald Müller.
Društvo Blaž Potočnikova čitalnica vabi nocoj (21.11.2024) ob 17. uri na spominski večer ob 101. obletnici rojstva slikarja Milana Butine. V galeriji Gunclje na Kosijevi ulici si lahko ob tej priložnosti ogledate tudi razstavo njegovih slik, ki so jo odprli 7. novembra. Pred mikrofon smo v imenu društva povabili Franca Zavodnika.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
V Ljubljani so prejšnji teden pripravili tradicionalno mednarodno konferenco “Dan inovacij, letos z naslovom “Življenje in delo v zdravem okolju”. Med pripravljavci je bil tudi dr. Igor Kovač z Inštituta Jožef Stefan.