Svetovalnica

VEČ ...|17. 9. 2020
Prehladna obolenja

September je prinesel šolo in tudi prvi val prehladnih obolenj. Kdaj k zdravniku, kdaj na testiranje, kako bo v jesensko-zimskem obdobju, ko bodo stari koronavirusi res na pohodu? Naša gostja v današnji Svetovalnici je bila pediatrinja Jasna Čuk Rupnik.

Prehladna obolenja

September je prinesel šolo in tudi prvi val prehladnih obolenj. Kdaj k zdravniku, kdaj na testiranje, kako bo v jesensko-zimskem obdobju, ko bodo stari koronavirusi res na pohodu? Naša gostja v današnji Svetovalnici je bila pediatrinja Jasna Čuk Rupnik.

svetovanjekoronaviruszdravstvootroci

Svetovalnica

Prehladna obolenja
September je prinesel šolo in tudi prvi val prehladnih obolenj. Kdaj k zdravniku, kdaj na testiranje, kako bo v jesensko-zimskem obdobju, ko bodo stari koronavirusi res na pohodu? Naša gostja v današnji Svetovalnici je bila pediatrinja Jasna Čuk Rupnik.
VEČ ...|17. 9. 2020
Prehladna obolenja
September je prinesel šolo in tudi prvi val prehladnih obolenj. Kdaj k zdravniku, kdaj na testiranje, kako bo v jesensko-zimskem obdobju, ko bodo stari koronavirusi res na pohodu? Naša gostja v današnji Svetovalnici je bila pediatrinja Jasna Čuk Rupnik.

Blaž Lesnik

svetovanjekoronaviruszdravstvootroci

Informativni prispevki

VEČ ...|10. 9. 2020
Zakaj skrajšanje karantena in kaj svetujejo zdravniki?

Zakaj se je vlada odločila skrajšati karanteno iz 14 na deset dni iz rdečih držav smo vprašali vodjo svetovalne skupine infektologinjo dr. Bojano Beović. Ta je tako kot zdravnik dr. Erik Brecelj povabila k odgovornemu ravnanju in razkrivanju stikov, saj se dogaja da nekatere ne želijo povedati s kom so se družili. Brecelj pa je bil kritičen tudi do tistih, ki trdijo, da bolezni covid-19 ni.

Zakaj skrajšanje karantena in kaj svetujejo zdravniki?

Zakaj se je vlada odločila skrajšati karanteno iz 14 na deset dni iz rdečih držav smo vprašali vodjo svetovalne skupine infektologinjo dr. Bojano Beović. Ta je tako kot zdravnik dr. Erik Brecelj povabila k odgovornemu ravnanju in razkrivanju stikov, saj se dogaja da nekatere ne želijo povedati s kom so se družili. Brecelj pa je bil kritičen tudi do tistih, ki trdijo, da bolezni covid-19 ni.

koronaviruspogovorinfo

Informativni prispevki

Zakaj skrajšanje karantena in kaj svetujejo zdravniki?
Zakaj se je vlada odločila skrajšati karanteno iz 14 na deset dni iz rdečih držav smo vprašali vodjo svetovalne skupine infektologinjo dr. Bojano Beović. Ta je tako kot zdravnik dr. Erik Brecelj povabila k odgovornemu ravnanju in razkrivanju stikov, saj se dogaja da nekatere ne želijo povedati s kom so se družili. Brecelj pa je bil kritičen tudi do tistih, ki trdijo, da bolezni covid-19 ni.
VEČ ...|10. 9. 2020
Zakaj skrajšanje karantena in kaj svetujejo zdravniki?
Zakaj se je vlada odločila skrajšati karanteno iz 14 na deset dni iz rdečih držav smo vprašali vodjo svetovalne skupine infektologinjo dr. Bojano Beović. Ta je tako kot zdravnik dr. Erik Brecelj povabila k odgovornemu ravnanju in razkrivanju stikov, saj se dogaja da nekatere ne želijo povedati s kom so se družili. Brecelj pa je bil kritičen tudi do tistih, ki trdijo, da bolezni covid-19 ni.

Alen Salihović

koronaviruspogovorinfo

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|25. 8. 2020
Ko ne bi poznali koloradskega hrošča ...

MKGP in Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin sta ob koncu počitnic zagnala akcijo ozaveščanja, da zaradi varstva rastlin in kmetijske pridelave ni dobro prinašati rastlin in njihovih semen iz drugih dežel, saj lahko s tem prinesemo tudi številne bolezni in škodljivce.Negativne izkušnje iz bližnje preteklosti nas svarijo, da je bolje preprečevati, kot potem zdraviti in zatirati, pravi mag. Katarina Groznik.

Ko ne bi poznali koloradskega hrošča ...

MKGP in Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin sta ob koncu počitnic zagnala akcijo ozaveščanja, da zaradi varstva rastlin in kmetijske pridelave ni dobro prinašati rastlin in njihovih semen iz drugih dežel, saj lahko s tem prinesemo tudi številne bolezni in škodljivce.Negativne izkušnje iz bližnje preteklosti nas svarijo, da je bolje preprečevati, kot potem zdraviti in zatirati, pravi mag. Katarina Groznik.

kmetijstvoizobraževanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Ko ne bi poznali koloradskega hrošča ...
MKGP in Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin sta ob koncu počitnic zagnala akcijo ozaveščanja, da zaradi varstva rastlin in kmetijske pridelave ni dobro prinašati rastlin in njihovih semen iz drugih dežel, saj lahko s tem prinesemo tudi številne bolezni in škodljivce.Negativne izkušnje iz bližnje preteklosti nas svarijo, da je bolje preprečevati, kot potem zdraviti in zatirati, pravi mag. Katarina Groznik.
VEČ ...|25. 8. 2020
Ko ne bi poznali koloradskega hrošča ...
MKGP in Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin sta ob koncu počitnic zagnala akcijo ozaveščanja, da zaradi varstva rastlin in kmetijske pridelave ni dobro prinašati rastlin in njihovih semen iz drugih dežel, saj lahko s tem prinesemo tudi številne bolezni in škodljivce.Negativne izkušnje iz bližnje preteklosti nas svarijo, da je bolje preprečevati, kot potem zdraviti in zatirati, pravi mag. Katarina Groznik.

Robert Božič

kmetijstvoizobraževanje

Svetnik dneva

VEČ ...|24. 8. 2020
Sv. Jernej, apostol

Sv. Jernej je priprošnjik proti živčnim in kožnim boleznim.

Sv. Jernej, apostol

Sv. Jernej je priprošnjik proti živčnim in kožnim boleznim.

duhovnostzgodovinaspomin

Svetnik dneva

Sv. Jernej, apostol
Sv. Jernej je priprošnjik proti živčnim in kožnim boleznim.
VEČ ...|24. 8. 2020
Sv. Jernej, apostol
Sv. Jernej je priprošnjik proti živčnim in kožnim boleznim.

Jure Sešek

duhovnostzgodovinaspomin

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|24. 8. 2020
Previdnost pri vnosu rastlinskega materiala

Akcija je v prvi vrsti namenjena ozaveščanju, da ni dobro prinašati rastlin in njihovih semen iz drugih dežel, saj lahko s tem prinesemo tudi številne bolezni in škodljivce, pravi mag. Katarina Groznik z Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

Previdnost pri vnosu rastlinskega materiala

Akcija je v prvi vrsti namenjena ozaveščanju, da ni dobro prinašati rastlin in njihovih semen iz drugih dežel, saj lahko s tem prinesemo tudi številne bolezni in škodljivce, pravi mag. Katarina Groznik z Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

kmetijstvosvetovanjeizobraževanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Previdnost pri vnosu rastlinskega materiala
Akcija je v prvi vrsti namenjena ozaveščanju, da ni dobro prinašati rastlin in njihovih semen iz drugih dežel, saj lahko s tem prinesemo tudi številne bolezni in škodljivce, pravi mag. Katarina Groznik z Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
VEČ ...|24. 8. 2020
Previdnost pri vnosu rastlinskega materiala
Akcija je v prvi vrsti namenjena ozaveščanju, da ni dobro prinašati rastlin in njihovih semen iz drugih dežel, saj lahko s tem prinesemo tudi številne bolezni in škodljivce, pravi mag. Katarina Groznik z Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanjeizobraževanje

Via positiva

VEČ ...|20. 8. 2020
Sodobna znanost z drugačno govorico potrjuje številne modrosti krščanske tradicije

Dr. Tjaša M. Kos, psihologinja, ima svojevrstno življenjsko zgodbo. Je velika iskalka. Mnogokrat je morala iskati, in ob tem je tudi veliko našla, kar jemlje kot blagoslov. Njeno pot je zaznamovala tudi slepota. Vid je zaradi redke bolezni izgubila pri 24-tih letih. To je ni zaustavilo, morda jo je še bolj spodbudilo k iskanju naprej, tudi k študiju na Dunaju, kjer je diplomirala iz psiholoških znanosti. Je žena in mati treh sinov. Uspešna na svoji poklicni poti.

Sodobna znanost z drugačno govorico potrjuje številne modrosti krščanske tradicije

Dr. Tjaša M. Kos, psihologinja, ima svojevrstno življenjsko zgodbo. Je velika iskalka. Mnogokrat je morala iskati, in ob tem je tudi veliko našla, kar jemlje kot blagoslov. Njeno pot je zaznamovala tudi slepota. Vid je zaradi redke bolezni izgubila pri 24-tih letih. To je ni zaustavilo, morda jo je še bolj spodbudilo k iskanju naprej, tudi k študiju na Dunaju, kjer je diplomirala iz psiholoških znanosti. Je žena in mati treh sinov. Uspešna na svoji poklicni poti.

družbaduhovnostizobraževanjeodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Via positiva

Sodobna znanost z drugačno govorico potrjuje številne modrosti krščanske tradicije
Dr. Tjaša M. Kos, psihologinja, ima svojevrstno življenjsko zgodbo. Je velika iskalka. Mnogokrat je morala iskati, in ob tem je tudi veliko našla, kar jemlje kot blagoslov. Njeno pot je zaznamovala tudi slepota. Vid je zaradi redke bolezni izgubila pri 24-tih letih. To je ni zaustavilo, morda jo je še bolj spodbudilo k iskanju naprej, tudi k študiju na Dunaju, kjer je diplomirala iz psiholoških znanosti. Je žena in mati treh sinov. Uspešna na svoji poklicni poti.
VEČ ...|20. 8. 2020
Sodobna znanost z drugačno govorico potrjuje številne modrosti krščanske tradicije
Dr. Tjaša M. Kos, psihologinja, ima svojevrstno življenjsko zgodbo. Je velika iskalka. Mnogokrat je morala iskati, in ob tem je tudi veliko našla, kar jemlje kot blagoslov. Njeno pot je zaznamovala tudi slepota. Vid je zaradi redke bolezni izgubila pri 24-tih letih. To je ni zaustavilo, morda jo je še bolj spodbudilo k iskanju naprej, tudi k študiju na Dunaju, kjer je diplomirala iz psiholoških znanosti. Je žena in mati treh sinov. Uspešna na svoji poklicni poti.

Nataša Ličen

družbaduhovnostizobraževanjeodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Svetnik dneva

VEČ ...|16. 8. 2020
Sv. Rok, spokornik - zavetnik proti kužnim boleznim

Ko je v Italiji razsajala kuga, je sv. Rok skrbel za bolnike. Pri tem se je tudi sam okužil, zato se je zatekel v zapuščeno kočo v gozdu. Tam ga je s pijačo krepčal angel, iz bližnjega gradu pa mu je pes prinašal kruh in meso. Njegovo značilno podobo ali kip, ko kaže kužno rano na svojem stegnu in mu pes prinaša kruha v gobcu, vidimo na številnih stranskih oltarjih in znamenjih.

Sv. Rok, spokornik - zavetnik proti kužnim boleznim

Ko je v Italiji razsajala kuga, je sv. Rok skrbel za bolnike. Pri tem se je tudi sam okužil, zato se je zatekel v zapuščeno kočo v gozdu. Tam ga je s pijačo krepčal angel, iz bližnjega gradu pa mu je pes prinašal kruh in meso. Njegovo značilno podobo ali kip, ko kaže kužno rano na svojem stegnu in mu pes prinaša kruha v gobcu, vidimo na številnih stranskih oltarjih in znamenjih.

duhovnostbolezenkugazgodovina

Svetnik dneva

Sv. Rok, spokornik - zavetnik proti kužnim boleznim
Ko je v Italiji razsajala kuga, je sv. Rok skrbel za bolnike. Pri tem se je tudi sam okužil, zato se je zatekel v zapuščeno kočo v gozdu. Tam ga je s pijačo krepčal angel, iz bližnjega gradu pa mu je pes prinašal kruh in meso. Njegovo značilno podobo ali kip, ko kaže kužno rano na svojem stegnu in mu pes prinaša kruha v gobcu, vidimo na številnih stranskih oltarjih in znamenjih.
VEČ ...|16. 8. 2020
Sv. Rok, spokornik - zavetnik proti kužnim boleznim
Ko je v Italiji razsajala kuga, je sv. Rok skrbel za bolnike. Pri tem se je tudi sam okužil, zato se je zatekel v zapuščeno kočo v gozdu. Tam ga je s pijačo krepčal angel, iz bližnjega gradu pa mu je pes prinašal kruh in meso. Njegovo značilno podobo ali kip, ko kaže kužno rano na svojem stegnu in mu pes prinaša kruha v gobcu, vidimo na številnih stranskih oltarjih in znamenjih.

Blaž Lesnik

duhovnostbolezenkugazgodovina

Pojdite in učite

VEČ ...|16. 8. 2020
S. Vesna Hiti o gradnji v misijonu v Burundiju

Dvorana Franceta Boleta je v glavnem že končana. V njej bodo potekale kreativne, umetniške delavnice za otroke.

S. Vesna Hiti o gradnji v misijonu v Burundiju

Dvorana Franceta Boleta je v glavnem že končana. V njej bodo potekale kreativne, umetniške delavnice za otroke.

misijoniBurundiVesna HitiAfrika

Pojdite in učite

S. Vesna Hiti o gradnji v misijonu v Burundiju
Dvorana Franceta Boleta je v glavnem že končana. V njej bodo potekale kreativne, umetniške delavnice za otroke.
VEČ ...|16. 8. 2020
S. Vesna Hiti o gradnji v misijonu v Burundiju
Dvorana Franceta Boleta je v glavnem že končana. V njej bodo potekale kreativne, umetniške delavnice za otroke.

Jure Sešek

misijoniBurundiVesna HitiAfrika

Duhovni nagovor

VEČ ...|16. 8. 2020
O žena, velika je tvoja vera. Zgodi se ti kakor želiš. In njena hčerka je ozdravela tisto uro.

Na 20. nedeljo med letom nas upokojeni celjski škof, msgr. dr. Stanislav Lipovšek, vabi k zaupanju v Božje varstvo, Marijino pomoč, ter priprošnjo zavetnikov zoper bolezni. Poleg tega nam razloži Jezusov pogled na pogane, ki ga zaključi z najvišjim zakonom krščanstva: ljubezen do vsakega človeka, tudi sovražnika.

O žena, velika je tvoja vera. Zgodi se ti kakor želiš. In njena hčerka je ozdravela tisto uro.

Na 20. nedeljo med letom nas upokojeni celjski škof, msgr. dr. Stanislav Lipovšek, vabi k zaupanju v Božje varstvo, Marijino pomoč, ter priprošnjo zavetnikov zoper bolezni. Poleg tega nam razloži Jezusov pogled na pogane, ki ga zaključi z najvišjim zakonom krščanstva: ljubezen do vsakega človeka, tudi sovražnika.

duhovnostkoronavirus

Duhovni nagovor

O žena, velika je tvoja vera. Zgodi se ti kakor želiš. In njena hčerka je ozdravela tisto uro.
Na 20. nedeljo med letom nas upokojeni celjski škof, msgr. dr. Stanislav Lipovšek, vabi k zaupanju v Božje varstvo, Marijino pomoč, ter priprošnjo zavetnikov zoper bolezni. Poleg tega nam razloži Jezusov pogled na pogane, ki ga zaključi z najvišjim zakonom krščanstva: ljubezen do vsakega človeka, tudi sovražnika.
VEČ ...|16. 8. 2020
O žena, velika je tvoja vera. Zgodi se ti kakor želiš. In njena hčerka je ozdravela tisto uro.
Na 20. nedeljo med letom nas upokojeni celjski škof, msgr. dr. Stanislav Lipovšek, vabi k zaupanju v Božje varstvo, Marijino pomoč, ter priprošnjo zavetnikov zoper bolezni. Poleg tega nam razloži Jezusov pogled na pogane, ki ga zaključi z najvišjim zakonom krščanstva: ljubezen do vsakega človeka, tudi sovražnika.

Stanislav Lipovšek

duhovnostkoronavirus

Informativni prispevki

VEČ ...|6. 8. 2020
Infektologinja dr. Bojana Beović o zdravljenju bolezni covid-19 in o zapletih pri bolnikih

Novi koronavirus je ves svet spodbudil k tekmi iskanja zdravila in cepiva. Če prvega še ni mogoče pričakovati pa je več uspeha z drugim. Vodja vladne svetovalne skupine za covid-19, infektologinja dr. Bojana Beović ocenjuje, da bi prve rezultate cepiv, ki so trenutno v fazi testiranja lahko imeli do konca leta. Kar zadeva zdravil, pa tako kot drugod po Evropi tudi v Sloveniji ostaja v uporabi do sedaj edino potrjeno zdravilo proti bolezni covid-19, to je remdesivir. Za Radio Ognjišče je Beovićeva spregovorila tudi o tem, kateri so najpogostejši zapleti pri bolnikih s covid-19.

Infektologinja dr. Bojana Beović o zdravljenju bolezni covid-19 in o zapletih pri bolnikih

Novi koronavirus je ves svet spodbudil k tekmi iskanja zdravila in cepiva. Če prvega še ni mogoče pričakovati pa je več uspeha z drugim. Vodja vladne svetovalne skupine za covid-19, infektologinja dr. Bojana Beović ocenjuje, da bi prve rezultate cepiv, ki so trenutno v fazi testiranja lahko imeli do konca leta. Kar zadeva zdravil, pa tako kot drugod po Evropi tudi v Sloveniji ostaja v uporabi do sedaj edino potrjeno zdravilo proti bolezni covid-19, to je remdesivir. Za Radio Ognjišče je Beovićeva spregovorila tudi o tem, kateri so najpogostejši zapleti pri bolnikih s covid-19.

koronaviruspogovorizobraževanjeinfobojana beović

Informativni prispevki

Infektologinja dr. Bojana Beović o zdravljenju bolezni covid-19 in o zapletih pri bolnikih
Novi koronavirus je ves svet spodbudil k tekmi iskanja zdravila in cepiva. Če prvega še ni mogoče pričakovati pa je več uspeha z drugim. Vodja vladne svetovalne skupine za covid-19, infektologinja dr. Bojana Beović ocenjuje, da bi prve rezultate cepiv, ki so trenutno v fazi testiranja lahko imeli do konca leta. Kar zadeva zdravil, pa tako kot drugod po Evropi tudi v Sloveniji ostaja v uporabi do sedaj edino potrjeno zdravilo proti bolezni covid-19, to je remdesivir. Za Radio Ognjišče je Beovićeva spregovorila tudi o tem, kateri so najpogostejši zapleti pri bolnikih s covid-19.
VEČ ...|6. 8. 2020
Infektologinja dr. Bojana Beović o zdravljenju bolezni covid-19 in o zapletih pri bolnikih
Novi koronavirus je ves svet spodbudil k tekmi iskanja zdravila in cepiva. Če prvega še ni mogoče pričakovati pa je več uspeha z drugim. Vodja vladne svetovalne skupine za covid-19, infektologinja dr. Bojana Beović ocenjuje, da bi prve rezultate cepiv, ki so trenutno v fazi testiranja lahko imeli do konca leta. Kar zadeva zdravil, pa tako kot drugod po Evropi tudi v Sloveniji ostaja v uporabi do sedaj edino potrjeno zdravilo proti bolezni covid-19, to je remdesivir. Za Radio Ognjišče je Beovićeva spregovorila tudi o tem, kateri so najpogostejši zapleti pri bolnikih s covid-19.

Alen Salihović

koronaviruspogovorizobraževanjeinfobojana beović

Informativni prispevki

VEČ ...|5. 8. 2020
Pevske vaje kraj, kjer se lahko okuži tudi tretjina udeležencev

Slovenske bolnišnice morajo biti dobro pripravljene na jesensko obdobje, ko bo povečano število respiratornih obolenj, je za naš radio dejala infektologinja dr. Mateja Logar. Na vprašanje ali še ostaja realni čas 14 dnevne karantene glede na razvoj virusa pri človeku pa je povedala, da je to obdobje zadostno. Virus se namreč pri 90. odstotkih ljudi razvije v manj kot sedmih dneh.

Pevske vaje kraj, kjer se lahko okuži tudi tretjina udeležencev

Slovenske bolnišnice morajo biti dobro pripravljene na jesensko obdobje, ko bo povečano število respiratornih obolenj, je za naš radio dejala infektologinja dr. Mateja Logar. Na vprašanje ali še ostaja realni čas 14 dnevne karantene glede na razvoj virusa pri človeku pa je povedala, da je to obdobje zadostno. Virus se namreč pri 90. odstotkih ljudi razvije v manj kot sedmih dneh.

pogovorkoronavirusinfoizobraževanjezdravstvo

Informativni prispevki

Pevske vaje kraj, kjer se lahko okuži tudi tretjina udeležencev
Slovenske bolnišnice morajo biti dobro pripravljene na jesensko obdobje, ko bo povečano število respiratornih obolenj, je za naš radio dejala infektologinja dr. Mateja Logar. Na vprašanje ali še ostaja realni čas 14 dnevne karantene glede na razvoj virusa pri človeku pa je povedala, da je to obdobje zadostno. Virus se namreč pri 90. odstotkih ljudi razvije v manj kot sedmih dneh.
VEČ ...|5. 8. 2020
Pevske vaje kraj, kjer se lahko okuži tudi tretjina udeležencev
Slovenske bolnišnice morajo biti dobro pripravljene na jesensko obdobje, ko bo povečano število respiratornih obolenj, je za naš radio dejala infektologinja dr. Mateja Logar. Na vprašanje ali še ostaja realni čas 14 dnevne karantene glede na razvoj virusa pri človeku pa je povedala, da je to obdobje zadostno. Virus se namreč pri 90. odstotkih ljudi razvije v manj kot sedmih dneh.

Alen Salihović

pogovorkoronavirusinfoizobraževanjezdravstvo

Klepet z Metko Klevišar

VEČ ...|2. 8. 2020
Hrana in prehranjevanje

V Klepetu z Metko Klevišar je bila osrednja tema pogovora hrana in prehranjevanje. Kako najti pravo mero, kako prek hrane izražamo skrb in ljubezen ter tudi o ortoreksiji - obsedenosti z zdravo prehrano ... Izvedeli ste tudi, katera je Metkina najbolj priljubljena jed ...

Hrana in prehranjevanje

V Klepetu z Metko Klevišar je bila osrednja tema pogovora hrana in prehranjevanje. Kako najti pravo mero, kako prek hrane izražamo skrb in ljubezen ter tudi o ortoreksiji - obsedenosti z zdravo prehrano ... Izvedeli ste tudi, katera je Metkina najbolj priljubljena jed ...

hranabolezenortoreksijaanoreksijahujšanje

Klepet z Metko Klevišar

Hrana in prehranjevanje
V Klepetu z Metko Klevišar je bila osrednja tema pogovora hrana in prehranjevanje. Kako najti pravo mero, kako prek hrane izražamo skrb in ljubezen ter tudi o ortoreksiji - obsedenosti z zdravo prehrano ... Izvedeli ste tudi, katera je Metkina najbolj priljubljena jed ...
VEČ ...|2. 8. 2020
Hrana in prehranjevanje
V Klepetu z Metko Klevišar je bila osrednja tema pogovora hrana in prehranjevanje. Kako najti pravo mero, kako prek hrane izražamo skrb in ljubezen ter tudi o ortoreksiji - obsedenosti z zdravo prehrano ... Izvedeli ste tudi, katera je Metkina najbolj priljubljena jed ...

Damijana Medved

hranabolezenortoreksijaanoreksijahujšanje

Srečanja

VEČ ...|21. 7. 2020
Sprejemanje smrti otroka

Smrt otroka je nekaj najhujšega, kar lahko doleti človeka. Nina in Gregor Bezenšek sta o tej težki izkušnji spregovorila v oddaji Srečanja. Njun otrok, dveinpolletni Viljem Julijan, je namreč pred dobrim letom izgubil boj z redko in neozdravljivo boleznijo. Kako je pri nas poskrbljeno in kakšne so pomanjkljivosti v sistemu skrbi za umirajoče in otroke z redkimi boleznimi?

Sprejemanje smrti otroka

Smrt otroka je nekaj najhujšega, kar lahko doleti človeka. Nina in Gregor Bezenšek sta o tej težki izkušnji spregovorila v oddaji Srečanja. Njun otrok, dveinpolletni Viljem Julijan, je namreč pred dobrim letom izgubil boj z redko in neozdravljivo boleznijo. Kako je pri nas poskrbljeno in kakšne so pomanjkljivosti v sistemu skrbi za umirajoče in otroke z redkimi boleznimi?

odnosidružinaizgubažalovanje

Srečanja

Sprejemanje smrti otroka
Smrt otroka je nekaj najhujšega, kar lahko doleti človeka. Nina in Gregor Bezenšek sta o tej težki izkušnji spregovorila v oddaji Srečanja. Njun otrok, dveinpolletni Viljem Julijan, je namreč pred dobrim letom izgubil boj z redko in neozdravljivo boleznijo. Kako je pri nas poskrbljeno in kakšne so pomanjkljivosti v sistemu skrbi za umirajoče in otroke z redkimi boleznimi?
VEČ ...|21. 7. 2020
Sprejemanje smrti otroka
Smrt otroka je nekaj najhujšega, kar lahko doleti človeka. Nina in Gregor Bezenšek sta o tej težki izkušnji spregovorila v oddaji Srečanja. Njun otrok, dveinpolletni Viljem Julijan, je namreč pred dobrim letom izgubil boj z redko in neozdravljivo boleznijo. Kako je pri nas poskrbljeno in kakšne so pomanjkljivosti v sistemu skrbi za umirajoče in otroke z redkimi boleznimi?

Marjana Debevec

odnosidružinaizgubažalovanje

Informativni prispevki

VEČ ...|7. 7. 2020
Mlajši covid bolniki bolj dovzetni za nastanek možganske kapi

Ukrepe je potrebno upoštevati saj bolezen covid-19 povzroča precejšnje zaplete. Kot je za naš radio dejala infektologinja dr. Mateja Logar so mlajši covid bolniki bolj dovzetni za nastanek možganske kapi, veliko bolnikov pa ima še tedne in mesece težave s splošno kondicijo, z utrujenostjo, do težav prihaja tudi pri spominu.

Mlajši covid bolniki bolj dovzetni za nastanek možganske kapi

Ukrepe je potrebno upoštevati saj bolezen covid-19 povzroča precejšnje zaplete. Kot je za naš radio dejala infektologinja dr. Mateja Logar so mlajši covid bolniki bolj dovzetni za nastanek možganske kapi, veliko bolnikov pa ima še tedne in mesece težave s splošno kondicijo, z utrujenostjo, do težav prihaja tudi pri spominu.

pogovorkoronavirusinfo

Informativni prispevki

Mlajši covid bolniki bolj dovzetni za nastanek možganske kapi
Ukrepe je potrebno upoštevati saj bolezen covid-19 povzroča precejšnje zaplete. Kot je za naš radio dejala infektologinja dr. Mateja Logar so mlajši covid bolniki bolj dovzetni za nastanek možganske kapi, veliko bolnikov pa ima še tedne in mesece težave s splošno kondicijo, z utrujenostjo, do težav prihaja tudi pri spominu.
VEČ ...|7. 7. 2020
Mlajši covid bolniki bolj dovzetni za nastanek možganske kapi
Ukrepe je potrebno upoštevati saj bolezen covid-19 povzroča precejšnje zaplete. Kot je za naš radio dejala infektologinja dr. Mateja Logar so mlajši covid bolniki bolj dovzetni za nastanek možganske kapi, veliko bolnikov pa ima še tedne in mesece težave s splošno kondicijo, z utrujenostjo, do težav prihaja tudi pri spominu.

Alen Salihović

pogovorkoronavirusinfo

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|1. 7. 2020
Kaj se dogaja s krompirjem?

Vremenske razmere so pripomogle k širitvi bolezni v krompirjevih nasadih. Kaj storiti je svetoval mag. Jože Mohar iz semenarske hiše Agrosaat.

Kaj se dogaja s krompirjem?

Vremenske razmere so pripomogle k širitvi bolezni v krompirjevih nasadih. Kaj storiti je svetoval mag. Jože Mohar iz semenarske hiše Agrosaat.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Kaj se dogaja s krompirjem?
Vremenske razmere so pripomogle k širitvi bolezni v krompirjevih nasadih. Kaj storiti je svetoval mag. Jože Mohar iz semenarske hiše Agrosaat.
VEČ ...|1. 7. 2020
Kaj se dogaja s krompirjem?
Vremenske razmere so pripomogle k širitvi bolezni v krompirjevih nasadih. Kaj storiti je svetoval mag. Jože Mohar iz semenarske hiše Agrosaat.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|30. 6. 2020
Podpora pred smrtjo

V Svetovalnici smo se tokrat posvetili trenutkom, ki so neizbežni pri vsakem ko za bolezen ni zdravila, ko telo ne zmore več nekaterih funkcij in ko nastopi čakanje. Na slovo. V našem studiu sta bila Tatjana Fink in Boris Bjéljac iz Ljubhospica v Ljubljani.

Podpora pred smrtjo

V Svetovalnici smo se tokrat posvetili trenutkom, ki so neizbežni pri vsakem ko za bolezen ni zdravila, ko telo ne zmore več nekaterih funkcij in ko nastopi čakanje. Na slovo. V našem studiu sta bila Tatjana Fink in Boris Bjéljac iz Ljubhospica v Ljubljani.

svetovanjepogovordružba

Svetovalnica

Podpora pred smrtjo
V Svetovalnici smo se tokrat posvetili trenutkom, ki so neizbežni pri vsakem ko za bolezen ni zdravila, ko telo ne zmore več nekaterih funkcij in ko nastopi čakanje. Na slovo. V našem studiu sta bila Tatjana Fink in Boris Bjéljac iz Ljubhospica v Ljubljani.
VEČ ...|30. 6. 2020
Podpora pred smrtjo
V Svetovalnici smo se tokrat posvetili trenutkom, ki so neizbežni pri vsakem ko za bolezen ni zdravila, ko telo ne zmore več nekaterih funkcij in ko nastopi čakanje. Na slovo. V našem studiu sta bila Tatjana Fink in Boris Bjéljac iz Ljubhospica v Ljubljani.

Tanja Dominko

svetovanjepogovordružba

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|26. 6. 2020
Stanje glede širitve Afriške prašičje kuge

Slovenija je prosta bolezni afriške prašičje kuge. Na kaj naj bi bili pozorni predvsem tisti, ki obiskujejo sosednje države, kjer je bolezen prisotna pa je povedala mag. Breda Hrovatin vodja Sektorja za zdravje in dobrobit živali na Upravi za Varno hrano.

Stanje glede širitve Afriške prašičje kuge

Slovenija je prosta bolezni afriške prašičje kuge. Na kaj naj bi bili pozorni predvsem tisti, ki obiskujejo sosednje države, kjer je bolezen prisotna pa je povedala mag. Breda Hrovatin vodja Sektorja za zdravje in dobrobit živali na Upravi za Varno hrano.

kmetijstvoizobraževanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Stanje glede širitve Afriške prašičje kuge
Slovenija je prosta bolezni afriške prašičje kuge. Na kaj naj bi bili pozorni predvsem tisti, ki obiskujejo sosednje države, kjer je bolezen prisotna pa je povedala mag. Breda Hrovatin vodja Sektorja za zdravje in dobrobit živali na Upravi za Varno hrano.
VEČ ...|26. 6. 2020
Stanje glede širitve Afriške prašičje kuge
Slovenija je prosta bolezni afriške prašičje kuge. Na kaj naj bi bili pozorni predvsem tisti, ki obiskujejo sosednje države, kjer je bolezen prisotna pa je povedala mag. Breda Hrovatin vodja Sektorja za zdravje in dobrobit živali na Upravi za Varno hrano.

Robert Božič

kmetijstvoizobraževanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|23. 6. 2020
Pojav stekline v Bosni

Po šestih letih je bil v mesecu maju v Bosni in Hercegovini znova potrjen primer stekline. Bolezen so diagnosticirali pri lovskem psu, ta naj bi se najverjetneje okužil ob stiku z divjadjo. Kaj to pomeni in na kaj naj bi bili pozorni predvsem tisti, ki obiskujejo to državo pa je povedala mag. Breda Hrovatin vodja Sektorja za zdravje in dobrobit živali na Upravi za Varno hrano.

Pojav stekline v Bosni

Po šestih letih je bil v mesecu maju v Bosni in Hercegovini znova potrjen primer stekline. Bolezen so diagnosticirali pri lovskem psu, ta naj bi se najverjetneje okužil ob stiku z divjadjo. Kaj to pomeni in na kaj naj bi bili pozorni predvsem tisti, ki obiskujejo to državo pa je povedala mag. Breda Hrovatin vodja Sektorja za zdravje in dobrobit živali na Upravi za Varno hrano.

kmetijstvoizobraževanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Pojav stekline v Bosni
Po šestih letih je bil v mesecu maju v Bosni in Hercegovini znova potrjen primer stekline. Bolezen so diagnosticirali pri lovskem psu, ta naj bi se najverjetneje okužil ob stiku z divjadjo. Kaj to pomeni in na kaj naj bi bili pozorni predvsem tisti, ki obiskujejo to državo pa je povedala mag. Breda Hrovatin vodja Sektorja za zdravje in dobrobit živali na Upravi za Varno hrano.
VEČ ...|23. 6. 2020
Pojav stekline v Bosni
Po šestih letih je bil v mesecu maju v Bosni in Hercegovini znova potrjen primer stekline. Bolezen so diagnosticirali pri lovskem psu, ta naj bi se najverjetneje okužil ob stiku z divjadjo. Kaj to pomeni in na kaj naj bi bili pozorni predvsem tisti, ki obiskujejo to državo pa je povedala mag. Breda Hrovatin vodja Sektorja za zdravje in dobrobit živali na Upravi za Varno hrano.

Robert Božič

kmetijstvoizobraževanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|22. 6. 2020
Nestanovitno vreme je grožnja za zdravje vinske trte

V rubriki smo zbrali nekaj nasvetov, kako preventivno odgovoriti na povečan pritisk bolezni in tudi prenašalca zlate trsne rumenice.

Nestanovitno vreme je grožnja za zdravje vinske trte

V rubriki smo zbrali nekaj nasvetov, kako preventivno odgovoriti na povečan pritisk bolezni in tudi prenašalca zlate trsne rumenice.

kmetijstvopolitikasvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Nestanovitno vreme je grožnja za zdravje vinske trte
V rubriki smo zbrali nekaj nasvetov, kako preventivno odgovoriti na povečan pritisk bolezni in tudi prenašalca zlate trsne rumenice.
VEČ ...|22. 6. 2020
Nestanovitno vreme je grožnja za zdravje vinske trte
V rubriki smo zbrali nekaj nasvetov, kako preventivno odgovoriti na povečan pritisk bolezni in tudi prenašalca zlate trsne rumenice.

Robert Božič

kmetijstvopolitikasvetovanje

Za življenje

VEČ ...|20. 6. 2020
Zakonca Perko

Čas epidemije je prinesel mnoge spremembe, med drugim tudi družinsko bližino. Mnogo ljudi je bilo na čakanju, otroci pa doma. Kaj pomenijo take razmere za odnose? In zakaj ulica kljub uspešni zajezitvi virusne bolezni protestira? Kje korenini anarhija? Odogovorila sta zakonca Perko.

Zakonca Perko

Čas epidemije je prinesel mnoge spremembe, med drugim tudi družinsko bližino. Mnogo ljudi je bilo na čakanju, otroci pa doma. Kaj pomenijo take razmere za odnose? In zakaj ulica kljub uspešni zajezitvi virusne bolezni protestira? Kje korenini anarhija? Odogovorila sta zakonca Perko.

družbapogovorsvetovanjedružina

Za življenje

Zakonca Perko
Čas epidemije je prinesel mnoge spremembe, med drugim tudi družinsko bližino. Mnogo ljudi je bilo na čakanju, otroci pa doma. Kaj pomenijo take razmere za odnose? In zakaj ulica kljub uspešni zajezitvi virusne bolezni protestira? Kje korenini anarhija? Odogovorila sta zakonca Perko.
VEČ ...|20. 6. 2020
Zakonca Perko
Čas epidemije je prinesel mnoge spremembe, med drugim tudi družinsko bližino. Mnogo ljudi je bilo na čakanju, otroci pa doma. Kaj pomenijo take razmere za odnose? In zakaj ulica kljub uspešni zajezitvi virusne bolezni protestira? Kje korenini anarhija? Odogovorila sta zakonca Perko.

Mateja Subotičanec

družbapogovorsvetovanjedružina

Radijska kateheza

VEČ ...|20. 6. 2020
Spoštuj očeta in mater, da ti bo dobro na zemlji

Izpostavili smo 4. božjo zapoved, ki govori o spoštovanju staršev; razumemo pa jo lahko tudi širše. Obenem se spominjamo papeževih besed, ki pravi, da je starost blagoslov. Tako imamo čas, da poglobimo bližino z Jezusom. Mlajši in zdravi pa pojdimo ostarelim naproti z nasmehom na obrazu in si vzemimo zanje čas.

Spoštuj očeta in mater, da ti bo dobro na zemlji

Izpostavili smo 4. božjo zapoved, ki govori o spoštovanju staršev; razumemo pa jo lahko tudi širše. Obenem se spominjamo papeževih besed, ki pravi, da je starost blagoslov. Tako imamo čas, da poglobimo bližino z Jezusom. Mlajši in zdravi pa pojdimo ostarelim naproti z nasmehom na obrazu in si vzemimo zanje čas.

staršibolezenbožje zapovedistarostpreizkušnje

Radijska kateheza

Spoštuj očeta in mater, da ti bo dobro na zemlji
Izpostavili smo 4. božjo zapoved, ki govori o spoštovanju staršev; razumemo pa jo lahko tudi širše. Obenem se spominjamo papeževih besed, ki pravi, da je starost blagoslov. Tako imamo čas, da poglobimo bližino z Jezusom. Mlajši in zdravi pa pojdimo ostarelim naproti z nasmehom na obrazu in si vzemimo zanje čas.
VEČ ...|20. 6. 2020
Spoštuj očeta in mater, da ti bo dobro na zemlji
Izpostavili smo 4. božjo zapoved, ki govori o spoštovanju staršev; razumemo pa jo lahko tudi širše. Obenem se spominjamo papeževih besed, ki pravi, da je starost blagoslov. Tako imamo čas, da poglobimo bližino z Jezusom. Mlajši in zdravi pa pojdimo ostarelim naproti z nasmehom na obrazu in si vzemimo zanje čas.

Damijana Medved

staršibolezenbožje zapovedistarostpreizkušnje

Svetovalnica

VEČ ...|18. 6. 2020
Srčno popuščanje

To je bolezen, s katero v Sloveniji živi 30.000 ljudi. Srčno popuščanje je napredujoča bolezen, ki sčasoma vedno bolj poškoduje srce. Zato je čimprejšnja diagnoza, uvedba najboljše možne terapije in sprememba načina življenja pomembna, da upočasnimo napredovanje bolezni. O tem smo se pogovarjali z zdravnikom specialistom kardiologije, dr. Miranom Šebešijenom.

Srčno popuščanje

To je bolezen, s katero v Sloveniji živi 30.000 ljudi. Srčno popuščanje je napredujoča bolezen, ki sčasoma vedno bolj poškoduje srce. Zato je čimprejšnja diagnoza, uvedba najboljše možne terapije in sprememba načina življenja pomembna, da upočasnimo napredovanje bolezni. O tem smo se pogovarjali z zdravnikom specialistom kardiologije, dr. Miranom Šebešijenom.

svetovanjezdravstvo

Svetovalnica

Srčno popuščanje
To je bolezen, s katero v Sloveniji živi 30.000 ljudi. Srčno popuščanje je napredujoča bolezen, ki sčasoma vedno bolj poškoduje srce. Zato je čimprejšnja diagnoza, uvedba najboljše možne terapije in sprememba načina življenja pomembna, da upočasnimo napredovanje bolezni. O tem smo se pogovarjali z zdravnikom specialistom kardiologije, dr. Miranom Šebešijenom.
VEČ ...|18. 6. 2020
Srčno popuščanje
To je bolezen, s katero v Sloveniji živi 30.000 ljudi. Srčno popuščanje je napredujoča bolezen, ki sčasoma vedno bolj poškoduje srce. Zato je čimprejšnja diagnoza, uvedba najboljše možne terapije in sprememba načina življenja pomembna, da upočasnimo napredovanje bolezni. O tem smo se pogovarjali z zdravnikom specialistom kardiologije, dr. Miranom Šebešijenom.

Mateja Subotičanec

svetovanjezdravstvo

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|16. 6. 2020
Nekaj nasvetov za vinogradnike

Nestanovitno vreme s pogostimi plohami ustvarja ugodne razmere za nastanek novih primarnih okužb s peronosporo, so zapisali v Javni službi zdravstvenega varstva rastlin. Vinska trta namreč intenzivno prirašča, zato je varstvo potrebno še naprej dosledno izvajati v rednih časovnih razmikih. Junij pa je mesec, ko moramo biti v vinogradih pozorni na ameriškega škržatka, ki prenaša zlato trsno rumenico, ki je za trte uničujoča bolezen.

Nekaj nasvetov za vinogradnike

Nestanovitno vreme s pogostimi plohami ustvarja ugodne razmere za nastanek novih primarnih okužb s peronosporo, so zapisali v Javni službi zdravstvenega varstva rastlin. Vinska trta namreč intenzivno prirašča, zato je varstvo potrebno še naprej dosledno izvajati v rednih časovnih razmikih. Junij pa je mesec, ko moramo biti v vinogradih pozorni na ameriškega škržatka, ki prenaša zlato trsno rumenico, ki je za trte uničujoča bolezen.

kmetijstvopolitikasvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Nekaj nasvetov za vinogradnike
Nestanovitno vreme s pogostimi plohami ustvarja ugodne razmere za nastanek novih primarnih okužb s peronosporo, so zapisali v Javni službi zdravstvenega varstva rastlin. Vinska trta namreč intenzivno prirašča, zato je varstvo potrebno še naprej dosledno izvajati v rednih časovnih razmikih. Junij pa je mesec, ko moramo biti v vinogradih pozorni na ameriškega škržatka, ki prenaša zlato trsno rumenico, ki je za trte uničujoča bolezen.
VEČ ...|16. 6. 2020
Nekaj nasvetov za vinogradnike
Nestanovitno vreme s pogostimi plohami ustvarja ugodne razmere za nastanek novih primarnih okužb s peronosporo, so zapisali v Javni službi zdravstvenega varstva rastlin. Vinska trta namreč intenzivno prirašča, zato je varstvo potrebno še naprej dosledno izvajati v rednih časovnih razmikih. Junij pa je mesec, ko moramo biti v vinogradih pozorni na ameriškega škržatka, ki prenaša zlato trsno rumenico, ki je za trte uničujoča bolezen.

Robert Božič

kmetijstvopolitikasvetovanje

Sol in luč

VEČ ...|9. 6. 2020
Oče Šarbel: menih, ki je z ljubeznijo iztrgal svoje telo minljivosti in postal svetnik.

Zaradi ljudi in njihove zaverovanosti v znanje, je zemlja zbolela. Ljubezen je bila večni zakon meniha, ki je ponižnost in skromnost živel tako zares, da ga je iztrgala minljivosti. Izredni dogodki in čudeži po njegovi smrti, so na njegov grob pripeljali množice, celo različnih veroizpovedi. V oddaji smo slišali nekaj odlomkov iz knjige Izreki svetega Šarbela, avtorja Hanna Skandarja, ki je izšla pri založbi Družina.

Oče Šarbel: menih, ki je z ljubeznijo iztrgal svoje telo minljivosti in postal svetnik.

Zaradi ljudi in njihove zaverovanosti v znanje, je zemlja zbolela. Ljubezen je bila večni zakon meniha, ki je ponižnost in skromnost živel tako zares, da ga je iztrgala minljivosti. Izredni dogodki in čudeži po njegovi smrti, so na njegov grob pripeljali množice, celo različnih veroizpovedi. V oddaji smo slišali nekaj odlomkov iz knjige Izreki svetega Šarbela, avtorja Hanna Skandarja, ki je izšla pri založbi Družina.

duhovnostodnosi

Sol in luč

Oče Šarbel: menih, ki je z ljubeznijo iztrgal svoje telo minljivosti in postal svetnik.
Zaradi ljudi in njihove zaverovanosti v znanje, je zemlja zbolela. Ljubezen je bila večni zakon meniha, ki je ponižnost in skromnost živel tako zares, da ga je iztrgala minljivosti. Izredni dogodki in čudeži po njegovi smrti, so na njegov grob pripeljali množice, celo različnih veroizpovedi. V oddaji smo slišali nekaj odlomkov iz knjige Izreki svetega Šarbela, avtorja Hanna Skandarja, ki je izšla pri založbi Družina.
VEČ ...|9. 6. 2020
Oče Šarbel: menih, ki je z ljubeznijo iztrgal svoje telo minljivosti in postal svetnik.
Zaradi ljudi in njihove zaverovanosti v znanje, je zemlja zbolela. Ljubezen je bila večni zakon meniha, ki je ponižnost in skromnost živel tako zares, da ga je iztrgala minljivosti. Izredni dogodki in čudeži po njegovi smrti, so na njegov grob pripeljali množice, celo različnih veroizpovedi. V oddaji smo slišali nekaj odlomkov iz knjige Izreki svetega Šarbela, avtorja Hanna Skandarja, ki je izšla pri založbi Družina.

Tadej Sadar

duhovnostodnosi

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|5. 6. 2020
Preventiva pred boleznimi klasa je pomembna

Aleš Volčič, svetovalec Semenarne Ljubljana je opozoril na pomen zaščite ozimnih žit pred napadom bolezni, ki lahko v zrnju puščajo mikotoksnie.

Preventiva pred boleznimi klasa je pomembna

Aleš Volčič, svetovalec Semenarne Ljubljana je opozoril na pomen zaščite ozimnih žit pred napadom bolezni, ki lahko v zrnju puščajo mikotoksnie.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Preventiva pred boleznimi klasa je pomembna
Aleš Volčič, svetovalec Semenarne Ljubljana je opozoril na pomen zaščite ozimnih žit pred napadom bolezni, ki lahko v zrnju puščajo mikotoksnie.
VEČ ...|5. 6. 2020
Preventiva pred boleznimi klasa je pomembna
Aleš Volčič, svetovalec Semenarne Ljubljana je opozoril na pomen zaščite ozimnih žit pred napadom bolezni, ki lahko v zrnju puščajo mikotoksnie.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Via positiva

VEČ ...|4. 6. 2020
Sodelovanje, skrb, toplina so gorivo, ki nikoli ne usahne

Franci Pliberšek je človek številnih aktivnosti. Lastnik in generalni direktor podjetja MIK Celje je vzporedno ob začetku njihove tradicionalne 15. dobrodelne akcije S srcem - za morje otrok govoril o družbeni odgovornosti podjetja. Je arhitekt, zato smo spregovorili tudi o problemu bolnih zgradb, ki so vzrok številnih bolezenskih težav.

Sodelovanje, skrb, toplina so gorivo, ki nikoli ne usahne

Franci Pliberšek je človek številnih aktivnosti. Lastnik in generalni direktor podjetja MIK Celje je vzporedno ob začetku njihove tradicionalne 15. dobrodelne akcije S srcem - za morje otrok govoril o družbeni odgovornosti podjetja. Je arhitekt, zato smo spregovorili tudi o problemu bolnih zgradb, ki so vzrok številnih bolezenskih težav.

družbapogovorpodjetništvogospodarstvodobrodelnost

Via positiva

Sodelovanje, skrb, toplina so gorivo, ki nikoli ne usahne
Franci Pliberšek je človek številnih aktivnosti. Lastnik in generalni direktor podjetja MIK Celje je vzporedno ob začetku njihove tradicionalne 15. dobrodelne akcije S srcem - za morje otrok govoril o družbeni odgovornosti podjetja. Je arhitekt, zato smo spregovorili tudi o problemu bolnih zgradb, ki so vzrok številnih bolezenskih težav.
VEČ ...|4. 6. 2020
Sodelovanje, skrb, toplina so gorivo, ki nikoli ne usahne
Franci Pliberšek je človek številnih aktivnosti. Lastnik in generalni direktor podjetja MIK Celje je vzporedno ob začetku njihove tradicionalne 15. dobrodelne akcije S srcem - za morje otrok govoril o družbeni odgovornosti podjetja. Je arhitekt, zato smo spregovorili tudi o problemu bolnih zgradb, ki so vzrok številnih bolezenskih težav.

Nataša Ličen

družbapogovorpodjetništvogospodarstvodobrodelnost

Pogovor o

VEČ ...|3. 6. 2020
Kako dolgo bomo čutili posledice epidemije?

V nedeljo je bila preklicana epidemija covida-19, ki je bila razglašena 12. marca. Ta čas se bo zagotovo vpisal v zgodovino, saj je epidemija močno zarezala v naša življenja, posledice pa se bodo skozi gospodarsko in socialno krizo kazale še nekaj časa. Čeprav je epidemija uradno preklicana, nekaterih ukrepi ostajajo, saj virus ni izkoreninjen. O tem smo spregovorili v današnjem Pogovoru o. Najprej smo predvajali pogovor z direktorjem Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik Alešem Rozmanom, nato ste slišali, kako konec epidemije in svoje delo ocenjujejo direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milan Krek, minister za zdravje Tomaž Gantar in poveljnki Civilne zaščite Srečko Šestan.

Kako dolgo bomo čutili posledice epidemije?

V nedeljo je bila preklicana epidemija covida-19, ki je bila razglašena 12. marca. Ta čas se bo zagotovo vpisal v zgodovino, saj je epidemija močno zarezala v naša življenja, posledice pa se bodo skozi gospodarsko in socialno krizo kazale še nekaj časa. Čeprav je epidemija uradno preklicana, nekaterih ukrepi ostajajo, saj virus ni izkoreninjen. O tem smo spregovorili v današnjem Pogovoru o. Najprej smo predvajali pogovor z direktorjem Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik Alešem Rozmanom, nato ste slišali, kako konec epidemije in svoje delo ocenjujejo direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milan Krek, minister za zdravje Tomaž Gantar in poveljnki Civilne zaščite Srečko Šestan.

politkakomentarepidemijadružba

Pogovor o

Kako dolgo bomo čutili posledice epidemije?
V nedeljo je bila preklicana epidemija covida-19, ki je bila razglašena 12. marca. Ta čas se bo zagotovo vpisal v zgodovino, saj je epidemija močno zarezala v naša življenja, posledice pa se bodo skozi gospodarsko in socialno krizo kazale še nekaj časa. Čeprav je epidemija uradno preklicana, nekaterih ukrepi ostajajo, saj virus ni izkoreninjen. O tem smo spregovorili v današnjem Pogovoru o. Najprej smo predvajali pogovor z direktorjem Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik Alešem Rozmanom, nato ste slišali, kako konec epidemije in svoje delo ocenjujejo direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milan Krek, minister za zdravje Tomaž Gantar in poveljnki Civilne zaščite Srečko Šestan.
VEČ ...|3. 6. 2020
Kako dolgo bomo čutili posledice epidemije?
V nedeljo je bila preklicana epidemija covida-19, ki je bila razglašena 12. marca. Ta čas se bo zagotovo vpisal v zgodovino, saj je epidemija močno zarezala v naša življenja, posledice pa se bodo skozi gospodarsko in socialno krizo kazale še nekaj časa. Čeprav je epidemija uradno preklicana, nekaterih ukrepi ostajajo, saj virus ni izkoreninjen. O tem smo spregovorili v današnjem Pogovoru o. Najprej smo predvajali pogovor z direktorjem Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik Alešem Rozmanom, nato ste slišali, kako konec epidemije in svoje delo ocenjujejo direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milan Krek, minister za zdravje Tomaž Gantar in poveljnki Civilne zaščite Srečko Šestan.

Alen Salihović

politkakomentarepidemijadružba

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|3. 6. 2020
Cilj je čimdalj ohraniti krompirjevo cimo zdravo

Aleš Volčič, svetovalec Semenarne Ljubljana je spregovoril o nujnosti preventivnega pristopa pri varstvu krompirja pred boleznimi.

Cilj je čimdalj ohraniti krompirjevo cimo zdravo

Aleš Volčič, svetovalec Semenarne Ljubljana je spregovoril o nujnosti preventivnega pristopa pri varstvu krompirja pred boleznimi.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Cilj je čimdalj ohraniti krompirjevo cimo zdravo
Aleš Volčič, svetovalec Semenarne Ljubljana je spregovoril o nujnosti preventivnega pristopa pri varstvu krompirja pred boleznimi.
VEČ ...|3. 6. 2020
Cilj je čimdalj ohraniti krompirjevo cimo zdravo
Aleš Volčič, svetovalec Semenarne Ljubljana je spregovoril o nujnosti preventivnega pristopa pri varstvu krompirja pred boleznimi.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Naš pogled

VEČ ...|2. 6. 2020
Kolesarji ne določajo moje poti!

Marec 2020, mesec, ki si ga bom zelo zapomnil. Pa ne zgolj zato, ker sem v njegovem začetku obrnil nov list v knjigi življenja ampak po 12. in 13. marcu, ki bosta v zgodovini Slovenije tako kot še nekateri datumi, tudi tisti, ki danes nesporno dokazujejo genocid nad lastnim narodom, ostali zapisani z velikimi črkami in jih bo na žalost za pridobivanje političnih točk vsak bral po svoje.12. marca je vodstvo NIJZ, ki je slepo verjelo in javnost prepričevalo, da gre pri koronavirusu zgolj za lažjo obliko gripe in da izolacija ni potrebna, preko vlade, ki je na srečo pred tem spoznala, da ni kos nalogi, zato je odstopila, razglasilo epidemijo. Šlo je, glede na razmere v Italiji, za nujen ukrep. Ta se je dan kasneje na petek, 13. marca, na 13. dan v mesecu, ko slavimo tudi prikazanje Marije v Fatimi in lahko s tem povežemo tudi 13. prikazovanje Marije v Lurdu, ko je „gospa preko Bernardke duhovnikom sporočila, da naj tam „zgradijo cerkev, tamkajšnji duhovnik pa ji ni verjel in ji je rekel, naj se ji »gospa« najprej predstavi in naj v dokaz resničnosti naredi kak čudež, resnično izkazal za čudežnega. Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji... Več tisoč mrtvih v sosednji Italiji, o katerih nam je zelo prizadeto in realno skoraj dnevno ob začetku krize poročal duhovnik iz Štandreža Karlo Bolčina, je bila realnost nekje tam čez, a smo se kaj hitro začeli zavedati, da ta realnost lahko kmalu čaka tudi nas. Vsi smo danes lahko generali po bitki. A je nesporno dejstvo, da ukrepi, ki so bili sprejeti, niso bili prehudi. To dokazujejo državne statistike tudi glede obolelih in smrti. V Sloveniji bi se zgodilo podobno kot v Italiji. Z žalostjo sklepam, da bi danes strici iz ozadja in kvazi organizacije ter nekatere politične stranke in posamezniki, ki poganjajo pedale, tudi več sto smrtnih žrtev izrabile, da se ni naredilo dovolj. Sedaj, ko je smrti res na srečo bilo manj pa trdijo, da so bili ukrepi prehudi. Vendar cilj je jasen: Ta vlada mora oditi, pa čeprav je ohranila več sto življenj.Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji ali pa ob zgodbi ob preplačanih žilnih opornicah ali pa ob praznih skladiščih zaščitne opreme ob začetku krize – ne, ni bilo protesta. Oglasila se niso niti okoljevarstvena, človekoljubna in še kakšna združenja, še manj tisti, ki s pivom v roki in s precej nejasnim izrazoslovjem ob petkih vzklikajo, da so proti korupciji in proti vladi, ko pa jih novinar vpraša, naj povedo kaj več, pa ponavljajo parole v stilu „izgini. Vse to spominja na besedo „raus, ki je s pomočjo podobnih kolesarjev dobila primat v Nemčiji in ustoličila Hitlerja za svojega „boga.Sedaj bo kdo rekel, da zagovarjam vlado, ki jo vodi Janez Janša?! Ne, je ne. Tako kot nisem nobene do sedaj, a rezultat je dejstvo. Govori v prid vladi. 109 smrtnih žrtev. Spomin na vse njih in njihove svojce tudi v tem komentarju. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Vendar, če to primerjamo z drugimi državami, smo prvi val relativno dobro prešli. Čeprav so se nekateri politiki in posamezniki trudili in se še, da vse izničijo. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Verjamem, da ni bilo lahko in tudi danes ni lahko. Priznam, da gledam na zgodbo precej čustveno, pač nimam osebnih koristi, kot jih ob vstopu v politiko imajo nekateri. Eden od snovalcev samostojne države mi je dejal, da so pred 30-timi leti levi in desni politiki imeli v očeh iskrice veselja in upanja, načrtov in želja, danes pa lahko ugotovimo, da je v njihovih očeh vse prej kot to. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. A sedaj je treba naprej. Tokrat bom nakazal zgolj en problem, ki ga je razkrila tokratna kriza, to pa je, da je Slovenija preveč zbirokratizirana. Še pred novim letom so mnogi trdili, da ni mogoče delo od doma, da nikakor ne gre razmišljati o študijskega delu na daljavo in da ni mogoče opravljati sestankov na daljavo – mimogrede za vsak prihod v Ljubljano ali kamorkoli drugam so se izplačevali potni stroški. Čas koronakrize je vse spremenil. Vse se je naenkrat dalo brez težav. Spremenili so se pravilniki, načrti, programi. Sestanki so bili naenkrat mogoči preko spleta in nihče ni vprašal za potne stroške. Vse se je naenkrat dalo. Brez težav.Ali ne gre po vsem razmišljati o tem, da je čas krize le čas priložnosti, ki nam je dana. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. Kolesarji nam kljub kolesom, ki naj bi jih vrteli, ponujajo stagniranje ali še slabše: pot v nasprotno smer. Vendar ne oni, ne vlada ne določajo moje poti. To določam sam. Iskreno in predano. Z vero v dobro svojih bližnjih, domačih, sosedov... Izbral sem pot naprej. Pa vi?

Kolesarji ne določajo moje poti!

Marec 2020, mesec, ki si ga bom zelo zapomnil. Pa ne zgolj zato, ker sem v njegovem začetku obrnil nov list v knjigi življenja ampak po 12. in 13. marcu, ki bosta v zgodovini Slovenije tako kot še nekateri datumi, tudi tisti, ki danes nesporno dokazujejo genocid nad lastnim narodom, ostali zapisani z velikimi črkami in jih bo na žalost za pridobivanje političnih točk vsak bral po svoje.12. marca je vodstvo NIJZ, ki je slepo verjelo in javnost prepričevalo, da gre pri koronavirusu zgolj za lažjo obliko gripe in da izolacija ni potrebna, preko vlade, ki je na srečo pred tem spoznala, da ni kos nalogi, zato je odstopila, razglasilo epidemijo. Šlo je, glede na razmere v Italiji, za nujen ukrep. Ta se je dan kasneje na petek, 13. marca, na 13. dan v mesecu, ko slavimo tudi prikazanje Marije v Fatimi in lahko s tem povežemo tudi 13. prikazovanje Marije v Lurdu, ko je „gospa preko Bernardke duhovnikom sporočila, da naj tam „zgradijo cerkev, tamkajšnji duhovnik pa ji ni verjel in ji je rekel, naj se ji »gospa« najprej predstavi in naj v dokaz resničnosti naredi kak čudež, resnično izkazal za čudežnega. Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji... Več tisoč mrtvih v sosednji Italiji, o katerih nam je zelo prizadeto in realno skoraj dnevno ob začetku krize poročal duhovnik iz Štandreža Karlo Bolčina, je bila realnost nekje tam čez, a smo se kaj hitro začeli zavedati, da ta realnost lahko kmalu čaka tudi nas. Vsi smo danes lahko generali po bitki. A je nesporno dejstvo, da ukrepi, ki so bili sprejeti, niso bili prehudi. To dokazujejo državne statistike tudi glede obolelih in smrti. V Sloveniji bi se zgodilo podobno kot v Italiji. Z žalostjo sklepam, da bi danes strici iz ozadja in kvazi organizacije ter nekatere politične stranke in posamezniki, ki poganjajo pedale, tudi več sto smrtnih žrtev izrabile, da se ni naredilo dovolj. Sedaj, ko je smrti res na srečo bilo manj pa trdijo, da so bili ukrepi prehudi. Vendar cilj je jasen: Ta vlada mora oditi, pa čeprav je ohranila več sto življenj.Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji ali pa ob zgodbi ob preplačanih žilnih opornicah ali pa ob praznih skladiščih zaščitne opreme ob začetku krize – ne, ni bilo protesta. Oglasila se niso niti okoljevarstvena, človekoljubna in še kakšna združenja, še manj tisti, ki s pivom v roki in s precej nejasnim izrazoslovjem ob petkih vzklikajo, da so proti korupciji in proti vladi, ko pa jih novinar vpraša, naj povedo kaj več, pa ponavljajo parole v stilu „izgini. Vse to spominja na besedo „raus, ki je s pomočjo podobnih kolesarjev dobila primat v Nemčiji in ustoličila Hitlerja za svojega „boga.Sedaj bo kdo rekel, da zagovarjam vlado, ki jo vodi Janez Janša?! Ne, je ne. Tako kot nisem nobene do sedaj, a rezultat je dejstvo. Govori v prid vladi. 109 smrtnih žrtev. Spomin na vse njih in njihove svojce tudi v tem komentarju. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Vendar, če to primerjamo z drugimi državami, smo prvi val relativno dobro prešli. Čeprav so se nekateri politiki in posamezniki trudili in se še, da vse izničijo. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Verjamem, da ni bilo lahko in tudi danes ni lahko. Priznam, da gledam na zgodbo precej čustveno, pač nimam osebnih koristi, kot jih ob vstopu v politiko imajo nekateri. Eden od snovalcev samostojne države mi je dejal, da so pred 30-timi leti levi in desni politiki imeli v očeh iskrice veselja in upanja, načrtov in želja, danes pa lahko ugotovimo, da je v njihovih očeh vse prej kot to. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. A sedaj je treba naprej. Tokrat bom nakazal zgolj en problem, ki ga je razkrila tokratna kriza, to pa je, da je Slovenija preveč zbirokratizirana. Še pred novim letom so mnogi trdili, da ni mogoče delo od doma, da nikakor ne gre razmišljati o študijskega delu na daljavo in da ni mogoče opravljati sestankov na daljavo – mimogrede za vsak prihod v Ljubljano ali kamorkoli drugam so se izplačevali potni stroški. Čas koronakrize je vse spremenil. Vse se je naenkrat dalo brez težav. Spremenili so se pravilniki, načrti, programi. Sestanki so bili naenkrat mogoči preko spleta in nihče ni vprašal za potne stroške. Vse se je naenkrat dalo. Brez težav.Ali ne gre po vsem razmišljati o tem, da je čas krize le čas priložnosti, ki nam je dana. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. Kolesarji nam kljub kolesom, ki naj bi jih vrteli, ponujajo stagniranje ali še slabše: pot v nasprotno smer. Vendar ne oni, ne vlada ne določajo moje poti. To določam sam. Iskreno in predano. Z vero v dobro svojih bližnjih, domačih, sosedov... Izbral sem pot naprej. Pa vi?

komentarkoronavirusinfopolitika

Naš pogled

Kolesarji ne določajo moje poti!
Marec 2020, mesec, ki si ga bom zelo zapomnil. Pa ne zgolj zato, ker sem v njegovem začetku obrnil nov list v knjigi življenja ampak po 12. in 13. marcu, ki bosta v zgodovini Slovenije tako kot še nekateri datumi, tudi tisti, ki danes nesporno dokazujejo genocid nad lastnim narodom, ostali zapisani z velikimi črkami in jih bo na žalost za pridobivanje političnih točk vsak bral po svoje.12. marca je vodstvo NIJZ, ki je slepo verjelo in javnost prepričevalo, da gre pri koronavirusu zgolj za lažjo obliko gripe in da izolacija ni potrebna, preko vlade, ki je na srečo pred tem spoznala, da ni kos nalogi, zato je odstopila, razglasilo epidemijo. Šlo je, glede na razmere v Italiji, za nujen ukrep. Ta se je dan kasneje na petek, 13. marca, na 13. dan v mesecu, ko slavimo tudi prikazanje Marije v Fatimi in lahko s tem povežemo tudi 13. prikazovanje Marije v Lurdu, ko je „gospa preko Bernardke duhovnikom sporočila, da naj tam „zgradijo cerkev, tamkajšnji duhovnik pa ji ni verjel in ji je rekel, naj se ji »gospa« najprej predstavi in naj v dokaz resničnosti naredi kak čudež, resnično izkazal za čudežnega. Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji... Več tisoč mrtvih v sosednji Italiji, o katerih nam je zelo prizadeto in realno skoraj dnevno ob začetku krize poročal duhovnik iz Štandreža Karlo Bolčina, je bila realnost nekje tam čez, a smo se kaj hitro začeli zavedati, da ta realnost lahko kmalu čaka tudi nas. Vsi smo danes lahko generali po bitki. A je nesporno dejstvo, da ukrepi, ki so bili sprejeti, niso bili prehudi. To dokazujejo državne statistike tudi glede obolelih in smrti. V Sloveniji bi se zgodilo podobno kot v Italiji. Z žalostjo sklepam, da bi danes strici iz ozadja in kvazi organizacije ter nekatere politične stranke in posamezniki, ki poganjajo pedale, tudi več sto smrtnih žrtev izrabile, da se ni naredilo dovolj. Sedaj, ko je smrti res na srečo bilo manj pa trdijo, da so bili ukrepi prehudi. Vendar cilj je jasen: Ta vlada mora oditi, pa čeprav je ohranila več sto življenj.Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji ali pa ob zgodbi ob preplačanih žilnih opornicah ali pa ob praznih skladiščih zaščitne opreme ob začetku krize – ne, ni bilo protesta. Oglasila se niso niti okoljevarstvena, človekoljubna in še kakšna združenja, še manj tisti, ki s pivom v roki in s precej nejasnim izrazoslovjem ob petkih vzklikajo, da so proti korupciji in proti vladi, ko pa jih novinar vpraša, naj povedo kaj več, pa ponavljajo parole v stilu „izgini. Vse to spominja na besedo „raus, ki je s pomočjo podobnih kolesarjev dobila primat v Nemčiji in ustoličila Hitlerja za svojega „boga.Sedaj bo kdo rekel, da zagovarjam vlado, ki jo vodi Janez Janša?! Ne, je ne. Tako kot nisem nobene do sedaj, a rezultat je dejstvo. Govori v prid vladi. 109 smrtnih žrtev. Spomin na vse njih in njihove svojce tudi v tem komentarju. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Vendar, če to primerjamo z drugimi državami, smo prvi val relativno dobro prešli. Čeprav so se nekateri politiki in posamezniki trudili in se še, da vse izničijo. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Verjamem, da ni bilo lahko in tudi danes ni lahko. Priznam, da gledam na zgodbo precej čustveno, pač nimam osebnih koristi, kot jih ob vstopu v politiko imajo nekateri. Eden od snovalcev samostojne države mi je dejal, da so pred 30-timi leti levi in desni politiki imeli v očeh iskrice veselja in upanja, načrtov in želja, danes pa lahko ugotovimo, da je v njihovih očeh vse prej kot to. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. A sedaj je treba naprej. Tokrat bom nakazal zgolj en problem, ki ga je razkrila tokratna kriza, to pa je, da je Slovenija preveč zbirokratizirana. Še pred novim letom so mnogi trdili, da ni mogoče delo od doma, da nikakor ne gre razmišljati o študijskega delu na daljavo in da ni mogoče opravljati sestankov na daljavo – mimogrede za vsak prihod v Ljubljano ali kamorkoli drugam so se izplačevali potni stroški. Čas koronakrize je vse spremenil. Vse se je naenkrat dalo brez težav. Spremenili so se pravilniki, načrti, programi. Sestanki so bili naenkrat mogoči preko spleta in nihče ni vprašal za potne stroške. Vse se je naenkrat dalo. Brez težav.Ali ne gre po vsem razmišljati o tem, da je čas krize le čas priložnosti, ki nam je dana. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. Kolesarji nam kljub kolesom, ki naj bi jih vrteli, ponujajo stagniranje ali še slabše: pot v nasprotno smer. Vendar ne oni, ne vlada ne določajo moje poti. To določam sam. Iskreno in predano. Z vero v dobro svojih bližnjih, domačih, sosedov... Izbral sem pot naprej. Pa vi?
VEČ ...|2. 6. 2020
Kolesarji ne določajo moje poti!
Marec 2020, mesec, ki si ga bom zelo zapomnil. Pa ne zgolj zato, ker sem v njegovem začetku obrnil nov list v knjigi življenja ampak po 12. in 13. marcu, ki bosta v zgodovini Slovenije tako kot še nekateri datumi, tudi tisti, ki danes nesporno dokazujejo genocid nad lastnim narodom, ostali zapisani z velikimi črkami in jih bo na žalost za pridobivanje političnih točk vsak bral po svoje.12. marca je vodstvo NIJZ, ki je slepo verjelo in javnost prepričevalo, da gre pri koronavirusu zgolj za lažjo obliko gripe in da izolacija ni potrebna, preko vlade, ki je na srečo pred tem spoznala, da ni kos nalogi, zato je odstopila, razglasilo epidemijo. Šlo je, glede na razmere v Italiji, za nujen ukrep. Ta se je dan kasneje na petek, 13. marca, na 13. dan v mesecu, ko slavimo tudi prikazanje Marije v Fatimi in lahko s tem povežemo tudi 13. prikazovanje Marije v Lurdu, ko je „gospa preko Bernardke duhovnikom sporočila, da naj tam „zgradijo cerkev, tamkajšnji duhovnik pa ji ni verjel in ji je rekel, naj se ji »gospa« najprej predstavi in naj v dokaz resničnosti naredi kak čudež, resnično izkazal za čudežnega. Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji... Več tisoč mrtvih v sosednji Italiji, o katerih nam je zelo prizadeto in realno skoraj dnevno ob začetku krize poročal duhovnik iz Štandreža Karlo Bolčina, je bila realnost nekje tam čez, a smo se kaj hitro začeli zavedati, da ta realnost lahko kmalu čaka tudi nas. Vsi smo danes lahko generali po bitki. A je nesporno dejstvo, da ukrepi, ki so bili sprejeti, niso bili prehudi. To dokazujejo državne statistike tudi glede obolelih in smrti. V Sloveniji bi se zgodilo podobno kot v Italiji. Z žalostjo sklepam, da bi danes strici iz ozadja in kvazi organizacije ter nekatere politične stranke in posamezniki, ki poganjajo pedale, tudi več sto smrtnih žrtev izrabile, da se ni naredilo dovolj. Sedaj, ko je smrti res na srečo bilo manj pa trdijo, da so bili ukrepi prehudi. Vendar cilj je jasen: Ta vlada mora oditi, pa čeprav je ohranila več sto življenj.Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji ali pa ob zgodbi ob preplačanih žilnih opornicah ali pa ob praznih skladiščih zaščitne opreme ob začetku krize – ne, ni bilo protesta. Oglasila se niso niti okoljevarstvena, človekoljubna in še kakšna združenja, še manj tisti, ki s pivom v roki in s precej nejasnim izrazoslovjem ob petkih vzklikajo, da so proti korupciji in proti vladi, ko pa jih novinar vpraša, naj povedo kaj več, pa ponavljajo parole v stilu „izgini. Vse to spominja na besedo „raus, ki je s pomočjo podobnih kolesarjev dobila primat v Nemčiji in ustoličila Hitlerja za svojega „boga.Sedaj bo kdo rekel, da zagovarjam vlado, ki jo vodi Janez Janša?! Ne, je ne. Tako kot nisem nobene do sedaj, a rezultat je dejstvo. Govori v prid vladi. 109 smrtnih žrtev. Spomin na vse njih in njihove svojce tudi v tem komentarju. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Vendar, če to primerjamo z drugimi državami, smo prvi val relativno dobro prešli. Čeprav so se nekateri politiki in posamezniki trudili in se še, da vse izničijo. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Verjamem, da ni bilo lahko in tudi danes ni lahko. Priznam, da gledam na zgodbo precej čustveno, pač nimam osebnih koristi, kot jih ob vstopu v politiko imajo nekateri. Eden od snovalcev samostojne države mi je dejal, da so pred 30-timi leti levi in desni politiki imeli v očeh iskrice veselja in upanja, načrtov in želja, danes pa lahko ugotovimo, da je v njihovih očeh vse prej kot to. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. A sedaj je treba naprej. Tokrat bom nakazal zgolj en problem, ki ga je razkrila tokratna kriza, to pa je, da je Slovenija preveč zbirokratizirana. Še pred novim letom so mnogi trdili, da ni mogoče delo od doma, da nikakor ne gre razmišljati o študijskega delu na daljavo in da ni mogoče opravljati sestankov na daljavo – mimogrede za vsak prihod v Ljubljano ali kamorkoli drugam so se izplačevali potni stroški. Čas koronakrize je vse spremenil. Vse se je naenkrat dalo brez težav. Spremenili so se pravilniki, načrti, programi. Sestanki so bili naenkrat mogoči preko spleta in nihče ni vprašal za potne stroške. Vse se je naenkrat dalo. Brez težav.Ali ne gre po vsem razmišljati o tem, da je čas krize le čas priložnosti, ki nam je dana. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. Kolesarji nam kljub kolesom, ki naj bi jih vrteli, ponujajo stagniranje ali še slabše: pot v nasprotno smer. Vendar ne oni, ne vlada ne določajo moje poti. To določam sam. Iskreno in predano. Z vero v dobro svojih bližnjih, domačih, sosedov... Izbral sem pot naprej. Pa vi?

Alen Salihović

komentarkoronavirusinfopolitika

Družinska kateheza

VEČ ...|2. 6. 2020
Kaj vliva moč zakoncem v preizkušnjah?

V pripravi na Svetovno srečanje družin sta bila z nami v Družinski katehezi Sonja in Dušan Horvat iz Radencev. Imata tri otroke - dva že odrasla in eno osnovnošolko. Spregovorila sta o svoji življenjski poti, ranjenosti, ki sta jo prinesola v zakon in postopnem odkrivanju življenja v veri. Preizkušenj ni manjkalo: v družini so se borili z rakom, anoreksijo in drugimi bolečimi okoliščinami. Vabljeni k poslušanju o tem, kako sta šla zakonca Sonja in Dušan v vseh teh trenutkih naprej in kaj jima je vlivalo moč.

Kaj vliva moč zakoncem v preizkušnjah?

V pripravi na Svetovno srečanje družin sta bila z nami v Družinski katehezi Sonja in Dušan Horvat iz Radencev. Imata tri otroke - dva že odrasla in eno osnovnošolko. Spregovorila sta o svoji življenjski poti, ranjenosti, ki sta jo prinesola v zakon in postopnem odkrivanju življenja v veri. Preizkušenj ni manjkalo: v družini so se borili z rakom, anoreksijo in drugimi bolečimi okoliščinami. Vabljeni k poslušanju o tem, kako sta šla zakonca Sonja in Dušan v vseh teh trenutkih naprej in kaj jima je vlivalo moč.

družinazakonpreizkušnjeanoreksijarakodnosi

Družinska kateheza

Kaj vliva moč zakoncem v preizkušnjah?
V pripravi na Svetovno srečanje družin sta bila z nami v Družinski katehezi Sonja in Dušan Horvat iz Radencev. Imata tri otroke - dva že odrasla in eno osnovnošolko. Spregovorila sta o svoji življenjski poti, ranjenosti, ki sta jo prinesola v zakon in postopnem odkrivanju življenja v veri. Preizkušenj ni manjkalo: v družini so se borili z rakom, anoreksijo in drugimi bolečimi okoliščinami. Vabljeni k poslušanju o tem, kako sta šla zakonca Sonja in Dušan v vseh teh trenutkih naprej in kaj jima je vlivalo moč.
VEČ ...|2. 6. 2020
Kaj vliva moč zakoncem v preizkušnjah?
V pripravi na Svetovno srečanje družin sta bila z nami v Družinski katehezi Sonja in Dušan Horvat iz Radencev. Imata tri otroke - dva že odrasla in eno osnovnošolko. Spregovorila sta o svoji življenjski poti, ranjenosti, ki sta jo prinesola v zakon in postopnem odkrivanju življenja v veri. Preizkušenj ni manjkalo: v družini so se borili z rakom, anoreksijo in drugimi bolečimi okoliščinami. Vabljeni k poslušanju o tem, kako sta šla zakonca Sonja in Dušan v vseh teh trenutkih naprej in kaj jima je vlivalo moč.

Marjana Debevec

družinazakonpreizkušnjeanoreksijarakodnosi

Svetovalnica

VEČ ...|28. 5. 2020
Multipla skleroza

Kako je, ko zboliš v najboljših letih? Ko ne moreš premikati rok, ko si odvisen od drugih? Ob srečanju z diagnozo multipla skleroza se zbudijo številni občutki - od jeze do krivde. Prav o tej bolezni tisočerih obrazov smo govorili v današnji Svetovalnici. O tem, kako doseči spravo s seboj in kako sprejeti bolezen, s predsednico društva Spoznajmo multiplo sklerozo Renato Žohar.

Multipla skleroza

Kako je, ko zboliš v najboljših letih? Ko ne moreš premikati rok, ko si odvisen od drugih? Ob srečanju z diagnozo multipla skleroza se zbudijo številni občutki - od jeze do krivde. Prav o tej bolezni tisočerih obrazov smo govorili v današnji Svetovalnici. O tem, kako doseči spravo s seboj in kako sprejeti bolezen, s predsednico društva Spoznajmo multiplo sklerozo Renato Žohar.

svetovanjezdravstvoodnosi

Svetovalnica

Multipla skleroza
Kako je, ko zboliš v najboljših letih? Ko ne moreš premikati rok, ko si odvisen od drugih? Ob srečanju z diagnozo multipla skleroza se zbudijo številni občutki - od jeze do krivde. Prav o tej bolezni tisočerih obrazov smo govorili v današnji Svetovalnici. O tem, kako doseči spravo s seboj in kako sprejeti bolezen, s predsednico društva Spoznajmo multiplo sklerozo Renato Žohar.
VEČ ...|28. 5. 2020
Multipla skleroza
Kako je, ko zboliš v najboljših letih? Ko ne moreš premikati rok, ko si odvisen od drugih? Ob srečanju z diagnozo multipla skleroza se zbudijo številni občutki - od jeze do krivde. Prav o tej bolezni tisočerih obrazov smo govorili v današnji Svetovalnici. O tem, kako doseči spravo s seboj in kako sprejeti bolezen, s predsednico društva Spoznajmo multiplo sklerozo Renato Žohar.

Blaž Lesnik

svetovanjezdravstvoodnosi

Via positiva

VEČ ...|28. 5. 2020
Svet je nekoliko razpadel. Mednarodni stiki so pod udarom novih razmer in pogojev, kar ni nujno le slabo.

Andrej Šter: Nihče ne potrebuje telefonskega posrednika. Od nas pričakujejo rešitve. Vodjo konzularne službe Ministrstva za zunanje zadeve smo povabili k pogovoru ob koncu prve faze epidemije, ki smo jo v Sloveniji dobro prebrodili. Bil je med bolj vidnimi v času prvih negotovosti, ko so se zapirale meje sveta in so se posamezniki znašli pred zahtevnimi in na prvi pogled nepremostljivimi ovirami. Za dobro se je med Slovenci izkazalo spoštovanje zadanih priporočenih ukrepov in tudi veliko sodelovanja ter solidarnosti med ljudmi. Želimo si, da bi znali sodelovati tudi vnaprej. Da ne bi bilo nepremišljenih posameznikov, ki lahko v nevarnost popeljejo širšo skupnost. Prav o tem smo govorili z g. Andrejem Šterom. »Izkazalo se je, da še znamo prepoznati stisko sočloveka in kar je morda še pomembneje, da še znamo prositi za pomoč, ko jo potrebujemo. Morda smo se celo naučili, kaj je pogovor, da znamo slišati in poslušati. Pokazalo se je tudi, da vreščeča manjšina vendarle ni v večini.«»Zdaj, ko ocenjujemo, da smo zmagali, nekateri rečejo, saj ni bilo nič posebnega. Kar naj govorijo, jaz bom naredil po svoje. Vsakomur, ki govori tako, svetujem naj razmisli pri sebi, ali je bil takšnega mnenja tudi konec marca, ko smo bili vsi skupaj precej zaskrbljeni?«Smo ena redkih držav, v kateri nam je uspelo dokaj ugodno prebrodili prvo fazo epidemije. »Smo se iz tega kaj naučili? Ali pa bomo ovinke ob morebitnem drugem krogu morali ponavljati? V tem primeru se bojim, da pripravljenosti pomagati v drugo ne bo toliko kot je je bilo prvič.«»Lahkomiselno vedenje ni tvegano samo zaradi sebe, s takšnim vedenjem ogrožamo tudi ostale. Vedimo se zato kot skupnost, saj le tako lahko zajezimo bolezen ali pa ji na široko odpremo vrata.«»Pri mojem profesionalnem delu je naklonjenost do ljudi nujna. Je lep poklic, s katerim lahko kdaj komu tudi uspemo rešiti njegov problem. Ni lahek poklic, dnevno se srečujemo s stisko, tudi z visokimi pričakovanji. Vsako tarnanje, razočaranja in podobno je treba vzeti resno, ker je trenutni problem za konkretnega človeka lahko zanj življenjskega pomena.«»Osnovna napaka pri našem delu je, če rečemo, da kakšen problem, za nas morda banalen, ni vreden obravnave. Na lahko ne smemo jemati ničesar. Človek in človeška skupnost nista skupek tehnicističnih enot. Če mislimo tako, je bolje sploh ne stopiti v vrsto za takšno delo.«Pomirja in vrača zaupanje v državne službe tudi dejstvo, da imamo na vodilnih mestih tudi predane in častne ljudi. Mednje sodi g. Andrej Šter, ki je v pogovoru za »Via positivo« povedal še, da kadar zahtevnost nalog preraste v neobvladljivo, naredi tudi kakšno devetdnevnico pri frančiškanih. In, deluje, pravi navihano in smeje. Priporočamo poslušanje celotnega pogovora.

Svet je nekoliko razpadel. Mednarodni stiki so pod udarom novih razmer in pogojev, kar ni nujno le slabo.

Andrej Šter: Nihče ne potrebuje telefonskega posrednika. Od nas pričakujejo rešitve. Vodjo konzularne službe Ministrstva za zunanje zadeve smo povabili k pogovoru ob koncu prve faze epidemije, ki smo jo v Sloveniji dobro prebrodili. Bil je med bolj vidnimi v času prvih negotovosti, ko so se zapirale meje sveta in so se posamezniki znašli pred zahtevnimi in na prvi pogled nepremostljivimi ovirami. Za dobro se je med Slovenci izkazalo spoštovanje zadanih priporočenih ukrepov in tudi veliko sodelovanja ter solidarnosti med ljudmi. Želimo si, da bi znali sodelovati tudi vnaprej. Da ne bi bilo nepremišljenih posameznikov, ki lahko v nevarnost popeljejo širšo skupnost. Prav o tem smo govorili z g. Andrejem Šterom. »Izkazalo se je, da še znamo prepoznati stisko sočloveka in kar je morda še pomembneje, da še znamo prositi za pomoč, ko jo potrebujemo. Morda smo se celo naučili, kaj je pogovor, da znamo slišati in poslušati. Pokazalo se je tudi, da vreščeča manjšina vendarle ni v večini.«»Zdaj, ko ocenjujemo, da smo zmagali, nekateri rečejo, saj ni bilo nič posebnega. Kar naj govorijo, jaz bom naredil po svoje. Vsakomur, ki govori tako, svetujem naj razmisli pri sebi, ali je bil takšnega mnenja tudi konec marca, ko smo bili vsi skupaj precej zaskrbljeni?«Smo ena redkih držav, v kateri nam je uspelo dokaj ugodno prebrodili prvo fazo epidemije. »Smo se iz tega kaj naučili? Ali pa bomo ovinke ob morebitnem drugem krogu morali ponavljati? V tem primeru se bojim, da pripravljenosti pomagati v drugo ne bo toliko kot je je bilo prvič.«»Lahkomiselno vedenje ni tvegano samo zaradi sebe, s takšnim vedenjem ogrožamo tudi ostale. Vedimo se zato kot skupnost, saj le tako lahko zajezimo bolezen ali pa ji na široko odpremo vrata.«»Pri mojem profesionalnem delu je naklonjenost do ljudi nujna. Je lep poklic, s katerim lahko kdaj komu tudi uspemo rešiti njegov problem. Ni lahek poklic, dnevno se srečujemo s stisko, tudi z visokimi pričakovanji. Vsako tarnanje, razočaranja in podobno je treba vzeti resno, ker je trenutni problem za konkretnega človeka lahko zanj življenjskega pomena.«»Osnovna napaka pri našem delu je, če rečemo, da kakšen problem, za nas morda banalen, ni vreden obravnave. Na lahko ne smemo jemati ničesar. Človek in človeška skupnost nista skupek tehnicističnih enot. Če mislimo tako, je bolje sploh ne stopiti v vrsto za takšno delo.«Pomirja in vrača zaupanje v državne službe tudi dejstvo, da imamo na vodilnih mestih tudi predane in častne ljudi. Mednje sodi g. Andrej Šter, ki je v pogovoru za »Via positivo« povedal še, da kadar zahtevnost nalog preraste v neobvladljivo, naredi tudi kakšno devetdnevnico pri frančiškanih. In, deluje, pravi navihano in smeje. Priporočamo poslušanje celotnega pogovora.

družbaizobraževanjekoronavirusodnosipogovor

Via positiva

Svet je nekoliko razpadel. Mednarodni stiki so pod udarom novih razmer in pogojev, kar ni nujno le slabo.
Andrej Šter: Nihče ne potrebuje telefonskega posrednika. Od nas pričakujejo rešitve. Vodjo konzularne službe Ministrstva za zunanje zadeve smo povabili k pogovoru ob koncu prve faze epidemije, ki smo jo v Sloveniji dobro prebrodili. Bil je med bolj vidnimi v času prvih negotovosti, ko so se zapirale meje sveta in so se posamezniki znašli pred zahtevnimi in na prvi pogled nepremostljivimi ovirami. Za dobro se je med Slovenci izkazalo spoštovanje zadanih priporočenih ukrepov in tudi veliko sodelovanja ter solidarnosti med ljudmi. Želimo si, da bi znali sodelovati tudi vnaprej. Da ne bi bilo nepremišljenih posameznikov, ki lahko v nevarnost popeljejo širšo skupnost. Prav o tem smo govorili z g. Andrejem Šterom. »Izkazalo se je, da še znamo prepoznati stisko sočloveka in kar je morda še pomembneje, da še znamo prositi za pomoč, ko jo potrebujemo. Morda smo se celo naučili, kaj je pogovor, da znamo slišati in poslušati. Pokazalo se je tudi, da vreščeča manjšina vendarle ni v večini.«»Zdaj, ko ocenjujemo, da smo zmagali, nekateri rečejo, saj ni bilo nič posebnega. Kar naj govorijo, jaz bom naredil po svoje. Vsakomur, ki govori tako, svetujem naj razmisli pri sebi, ali je bil takšnega mnenja tudi konec marca, ko smo bili vsi skupaj precej zaskrbljeni?«Smo ena redkih držav, v kateri nam je uspelo dokaj ugodno prebrodili prvo fazo epidemije. »Smo se iz tega kaj naučili? Ali pa bomo ovinke ob morebitnem drugem krogu morali ponavljati? V tem primeru se bojim, da pripravljenosti pomagati v drugo ne bo toliko kot je je bilo prvič.«»Lahkomiselno vedenje ni tvegano samo zaradi sebe, s takšnim vedenjem ogrožamo tudi ostale. Vedimo se zato kot skupnost, saj le tako lahko zajezimo bolezen ali pa ji na široko odpremo vrata.«»Pri mojem profesionalnem delu je naklonjenost do ljudi nujna. Je lep poklic, s katerim lahko kdaj komu tudi uspemo rešiti njegov problem. Ni lahek poklic, dnevno se srečujemo s stisko, tudi z visokimi pričakovanji. Vsako tarnanje, razočaranja in podobno je treba vzeti resno, ker je trenutni problem za konkretnega človeka lahko zanj življenjskega pomena.«»Osnovna napaka pri našem delu je, če rečemo, da kakšen problem, za nas morda banalen, ni vreden obravnave. Na lahko ne smemo jemati ničesar. Človek in človeška skupnost nista skupek tehnicističnih enot. Če mislimo tako, je bolje sploh ne stopiti v vrsto za takšno delo.«Pomirja in vrača zaupanje v državne službe tudi dejstvo, da imamo na vodilnih mestih tudi predane in častne ljudi. Mednje sodi g. Andrej Šter, ki je v pogovoru za »Via positivo« povedal še, da kadar zahtevnost nalog preraste v neobvladljivo, naredi tudi kakšno devetdnevnico pri frančiškanih. In, deluje, pravi navihano in smeje. Priporočamo poslušanje celotnega pogovora.
VEČ ...|28. 5. 2020
Svet je nekoliko razpadel. Mednarodni stiki so pod udarom novih razmer in pogojev, kar ni nujno le slabo.
Andrej Šter: Nihče ne potrebuje telefonskega posrednika. Od nas pričakujejo rešitve. Vodjo konzularne službe Ministrstva za zunanje zadeve smo povabili k pogovoru ob koncu prve faze epidemije, ki smo jo v Sloveniji dobro prebrodili. Bil je med bolj vidnimi v času prvih negotovosti, ko so se zapirale meje sveta in so se posamezniki znašli pred zahtevnimi in na prvi pogled nepremostljivimi ovirami. Za dobro se je med Slovenci izkazalo spoštovanje zadanih priporočenih ukrepov in tudi veliko sodelovanja ter solidarnosti med ljudmi. Želimo si, da bi znali sodelovati tudi vnaprej. Da ne bi bilo nepremišljenih posameznikov, ki lahko v nevarnost popeljejo širšo skupnost. Prav o tem smo govorili z g. Andrejem Šterom. »Izkazalo se je, da še znamo prepoznati stisko sočloveka in kar je morda še pomembneje, da še znamo prositi za pomoč, ko jo potrebujemo. Morda smo se celo naučili, kaj je pogovor, da znamo slišati in poslušati. Pokazalo se je tudi, da vreščeča manjšina vendarle ni v večini.«»Zdaj, ko ocenjujemo, da smo zmagali, nekateri rečejo, saj ni bilo nič posebnega. Kar naj govorijo, jaz bom naredil po svoje. Vsakomur, ki govori tako, svetujem naj razmisli pri sebi, ali je bil takšnega mnenja tudi konec marca, ko smo bili vsi skupaj precej zaskrbljeni?«Smo ena redkih držav, v kateri nam je uspelo dokaj ugodno prebrodili prvo fazo epidemije. »Smo se iz tega kaj naučili? Ali pa bomo ovinke ob morebitnem drugem krogu morali ponavljati? V tem primeru se bojim, da pripravljenosti pomagati v drugo ne bo toliko kot je je bilo prvič.«»Lahkomiselno vedenje ni tvegano samo zaradi sebe, s takšnim vedenjem ogrožamo tudi ostale. Vedimo se zato kot skupnost, saj le tako lahko zajezimo bolezen ali pa ji na široko odpremo vrata.«»Pri mojem profesionalnem delu je naklonjenost do ljudi nujna. Je lep poklic, s katerim lahko kdaj komu tudi uspemo rešiti njegov problem. Ni lahek poklic, dnevno se srečujemo s stisko, tudi z visokimi pričakovanji. Vsako tarnanje, razočaranja in podobno je treba vzeti resno, ker je trenutni problem za konkretnega človeka lahko zanj življenjskega pomena.«»Osnovna napaka pri našem delu je, če rečemo, da kakšen problem, za nas morda banalen, ni vreden obravnave. Na lahko ne smemo jemati ničesar. Človek in človeška skupnost nista skupek tehnicističnih enot. Če mislimo tako, je bolje sploh ne stopiti v vrsto za takšno delo.«Pomirja in vrača zaupanje v državne službe tudi dejstvo, da imamo na vodilnih mestih tudi predane in častne ljudi. Mednje sodi g. Andrej Šter, ki je v pogovoru za »Via positivo« povedal še, da kadar zahtevnost nalog preraste v neobvladljivo, naredi tudi kakšno devetdnevnico pri frančiškanih. In, deluje, pravi navihano in smeje. Priporočamo poslušanje celotnega pogovora.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekoronavirusodnosipogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|27. 5. 2020
Jana Lampe o tem, da Slovenska karitas pomaga v boju proti covidu-19 v Srbiji, Libanonu in Ruandi

V boju proti pandemiji koronavirusne bolezni 19 v Srbiji, Libanonu in Ruandi s svojimi projekti, ki jih sofinancira slovensko ministrstvo za zunanje zadeve, sodeluje tudi Slovenska karitas. V okviru projektov v teh treh državah bo aktivnostim, povezanim z bojem proti covidu-19, namenjenih več kot 31.000 evrov.

Jana Lampe o tem, da Slovenska karitas pomaga v boju proti covidu-19 v Srbiji, Libanonu in Ruandi

V boju proti pandemiji koronavirusne bolezni 19 v Srbiji, Libanonu in Ruandi s svojimi projekti, ki jih sofinancira slovensko ministrstvo za zunanje zadeve, sodeluje tudi Slovenska karitas. V okviru projektov v teh treh državah bo aktivnostim, povezanim z bojem proti covidu-19, namenjenih več kot 31.000 evrov.

koronaviruskaritaspomoč

Informativni prispevki

Jana Lampe o tem, da Slovenska karitas pomaga v boju proti covidu-19 v Srbiji, Libanonu in Ruandi
V boju proti pandemiji koronavirusne bolezni 19 v Srbiji, Libanonu in Ruandi s svojimi projekti, ki jih sofinancira slovensko ministrstvo za zunanje zadeve, sodeluje tudi Slovenska karitas. V okviru projektov v teh treh državah bo aktivnostim, povezanim z bojem proti covidu-19, namenjenih več kot 31.000 evrov.
VEČ ...|27. 5. 2020
Jana Lampe o tem, da Slovenska karitas pomaga v boju proti covidu-19 v Srbiji, Libanonu in Ruandi
V boju proti pandemiji koronavirusne bolezni 19 v Srbiji, Libanonu in Ruandi s svojimi projekti, ki jih sofinancira slovensko ministrstvo za zunanje zadeve, sodeluje tudi Slovenska karitas. V okviru projektov v teh treh državah bo aktivnostim, povezanim z bojem proti covidu-19, namenjenih več kot 31.000 evrov.

Alen Salihović

koronaviruskaritaspomoč

Informativni prispevki

VEČ ...|25. 5. 2020
Rak je izjemno dobra ozdravljiva bolezen, če jo odkrijemo zgodaj

Začel se je evropski teden boja proti raku. Deležniki so ob tem opozorili na pomen skrbi za zdravje tudi med in po epidemiji novega koronavirusa. Na onkološkem inštitutu pozivajo k skrbi za zdrav življenjski slog, proti zdravju škodljivim razvadam in k udeležbi na presejalnih programih ter svarijo pred odlašanjem z obiskom pri zdravniku. Podobno poudarja tudi predsednica Zveze slovenskih društev za boj proti raku dr. Urška Ivanuš. V Sloveniji pa je danes znova stekel presejalni program za raka dojk Dora. Kot je dejal vodja projekta Dora dr. Maksimiljan Kadívec bo ves čas ustrezno poskrbljeno za varnost bolnic in zaposlenih.

Rak je izjemno dobra ozdravljiva bolezen, če jo odkrijemo zgodaj

Začel se je evropski teden boja proti raku. Deležniki so ob tem opozorili na pomen skrbi za zdravje tudi med in po epidemiji novega koronavirusa. Na onkološkem inštitutu pozivajo k skrbi za zdrav življenjski slog, proti zdravju škodljivim razvadam in k udeležbi na presejalnih programih ter svarijo pred odlašanjem z obiskom pri zdravniku. Podobno poudarja tudi predsednica Zveze slovenskih društev za boj proti raku dr. Urška Ivanuš. V Sloveniji pa je danes znova stekel presejalni program za raka dojk Dora. Kot je dejal vodja projekta Dora dr. Maksimiljan Kadívec bo ves čas ustrezno poskrbljeno za varnost bolnic in zaposlenih.

pogovorzdravstvorak

Informativni prispevki

Rak je izjemno dobra ozdravljiva bolezen, če jo odkrijemo zgodaj
Začel se je evropski teden boja proti raku. Deležniki so ob tem opozorili na pomen skrbi za zdravje tudi med in po epidemiji novega koronavirusa. Na onkološkem inštitutu pozivajo k skrbi za zdrav življenjski slog, proti zdravju škodljivim razvadam in k udeležbi na presejalnih programih ter svarijo pred odlašanjem z obiskom pri zdravniku. Podobno poudarja tudi predsednica Zveze slovenskih društev za boj proti raku dr. Urška Ivanuš. V Sloveniji pa je danes znova stekel presejalni program za raka dojk Dora. Kot je dejal vodja projekta Dora dr. Maksimiljan Kadívec bo ves čas ustrezno poskrbljeno za varnost bolnic in zaposlenih.
VEČ ...|25. 5. 2020
Rak je izjemno dobra ozdravljiva bolezen, če jo odkrijemo zgodaj
Začel se je evropski teden boja proti raku. Deležniki so ob tem opozorili na pomen skrbi za zdravje tudi med in po epidemiji novega koronavirusa. Na onkološkem inštitutu pozivajo k skrbi za zdrav življenjski slog, proti zdravju škodljivim razvadam in k udeležbi na presejalnih programih ter svarijo pred odlašanjem z obiskom pri zdravniku. Podobno poudarja tudi predsednica Zveze slovenskih društev za boj proti raku dr. Urška Ivanuš. V Sloveniji pa je danes znova stekel presejalni program za raka dojk Dora. Kot je dejal vodja projekta Dora dr. Maksimiljan Kadívec bo ves čas ustrezno poskrbljeno za varnost bolnic in zaposlenih.

Alen Salihović

pogovorzdravstvorak

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|11. 5. 2020
Molitev za varstvo pred okužbo s koronavirusom

Zbrali smo se k skupni molitvi, s katero smo prosili usmiljenega nebeškega Očeta, naj nas obvaruje okužbe s koronavirusom, naj bo blizu vsem obolelim in njihovim domačim, naj bo pomoč vsem zdravstvenim delavcem in naj se usmili vseh pokojnih. V imenu škofovske konference je molitev vodil njen predsednik ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Prenašali smo jo iz kapele svete Družine na nadškofiji v Ljubljani. Z nadškofom Zoretom so molili: škof Franc Šuštar, kancler Franci Miklič, tajnik Boštjan Prevc in tri sestre Skupnosti Loyola.

Molitev za varstvo pred okužbo s koronavirusom

Zbrali smo se k skupni molitvi, s katero smo prosili usmiljenega nebeškega Očeta, naj nas obvaruje okužbe s koronavirusom, naj bo blizu vsem obolelim in njihovim domačim, naj bo pomoč vsem zdravstvenim delavcem in naj se usmili vseh pokojnih. V imenu škofovske konference je molitev vodil njen predsednik ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Prenašali smo jo iz kapele svete Družine na nadškofiji v Ljubljani. Z nadškofom Zoretom so molili: škof Franc Šuštar, kancler Franci Miklič, tajnik Boštjan Prevc in tri sestre Skupnosti Loyola.

duhovnostmolitevkoronavirus

Prijatelji Radia Ognjišče

Molitev za varstvo pred okužbo s koronavirusom
Zbrali smo se k skupni molitvi, s katero smo prosili usmiljenega nebeškega Očeta, naj nas obvaruje okužbe s koronavirusom, naj bo blizu vsem obolelim in njihovim domačim, naj bo pomoč vsem zdravstvenim delavcem in naj se usmili vseh pokojnih. V imenu škofovske konference je molitev vodil njen predsednik ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Prenašali smo jo iz kapele svete Družine na nadškofiji v Ljubljani. Z nadškofom Zoretom so molili: škof Franc Šuštar, kancler Franci Miklič, tajnik Boštjan Prevc in tri sestre Skupnosti Loyola.
VEČ ...|11. 5. 2020
Molitev za varstvo pred okužbo s koronavirusom
Zbrali smo se k skupni molitvi, s katero smo prosili usmiljenega nebeškega Očeta, naj nas obvaruje okužbe s koronavirusom, naj bo blizu vsem obolelim in njihovim domačim, naj bo pomoč vsem zdravstvenim delavcem in naj se usmili vseh pokojnih. V imenu škofovske konference je molitev vodil njen predsednik ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Prenašali smo jo iz kapele svete Družine na nadškofiji v Ljubljani. Z nadškofom Zoretom so molili: škof Franc Šuštar, kancler Franci Miklič, tajnik Boštjan Prevc in tri sestre Skupnosti Loyola.

Radio Ognjišče

duhovnostmolitevkoronavirus

Svetovalnica

VEČ ...|8. 5. 2020
Možganska kap v času epidemije

Govorili smo o najpogostejši nevrološki bolezni, ki jo letno samo v Sloveniji doživi več kot 4.000 ljudi. Smrtnost zaradi možganske kapi je visoka, izredno velika pa je tudi invalidnost, ki jo povzroča. Kako skrbeti za preventivo v času epidemije je povedal predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije primarij dr. Matija Cevc.

Možganska kap v času epidemije

Govorili smo o najpogostejši nevrološki bolezni, ki jo letno samo v Sloveniji doživi več kot 4.000 ljudi. Smrtnost zaradi možganske kapi je visoka, izredno velika pa je tudi invalidnost, ki jo povzroča. Kako skrbeti za preventivo v času epidemije je povedal predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije primarij dr. Matija Cevc.

svetovanjezdravstvo

Svetovalnica

Možganska kap v času epidemije
Govorili smo o najpogostejši nevrološki bolezni, ki jo letno samo v Sloveniji doživi več kot 4.000 ljudi. Smrtnost zaradi možganske kapi je visoka, izredno velika pa je tudi invalidnost, ki jo povzroča. Kako skrbeti za preventivo v času epidemije je povedal predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije primarij dr. Matija Cevc.
VEČ ...|8. 5. 2020
Možganska kap v času epidemije
Govorili smo o najpogostejši nevrološki bolezni, ki jo letno samo v Sloveniji doživi več kot 4.000 ljudi. Smrtnost zaradi možganske kapi je visoka, izredno velika pa je tudi invalidnost, ki jo povzroča. Kako skrbeti za preventivo v času epidemije je povedal predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije primarij dr. Matija Cevc.

Blaž Lesnik

svetovanjezdravstvo

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|4. 5. 2020
Molitev za varstvo pred okužbo s koronavirusom

V skupni molitvi, s smo prosili usmiljenega nebeškega Očeta, naj nas obvaruje okužbe s koronavirusom, naj bo blizu vsem obolelim in njihovim domačim, naj bo pomoč vsem zdravstvenim delavcem in naj se usmili vseh pokojnih. V imenu škofovske konference je molitev vodil njen predsednik ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Molitev smo prenašali iz kapele svete Družine na nadškofiji v Ljubljani. Z nadškofom Zoretom so molili: škof Franc Šuštar, kancler Franci Miklič, tajnik Boštjan Prevc in tri sestre Skupnosti Loyola. Vsi molilci sporočajo: skupaj molimo in ostanimo doma!

Molitev za varstvo pred okužbo s koronavirusom

V skupni molitvi, s smo prosili usmiljenega nebeškega Očeta, naj nas obvaruje okužbe s koronavirusom, naj bo blizu vsem obolelim in njihovim domačim, naj bo pomoč vsem zdravstvenim delavcem in naj se usmili vseh pokojnih. V imenu škofovske konference je molitev vodil njen predsednik ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Molitev smo prenašali iz kapele svete Družine na nadškofiji v Ljubljani. Z nadškofom Zoretom so molili: škof Franc Šuštar, kancler Franci Miklič, tajnik Boštjan Prevc in tri sestre Skupnosti Loyola. Vsi molilci sporočajo: skupaj molimo in ostanimo doma!

duhovnost

Prijatelji Radia Ognjišče

Molitev za varstvo pred okužbo s koronavirusom
V skupni molitvi, s smo prosili usmiljenega nebeškega Očeta, naj nas obvaruje okužbe s koronavirusom, naj bo blizu vsem obolelim in njihovim domačim, naj bo pomoč vsem zdravstvenim delavcem in naj se usmili vseh pokojnih. V imenu škofovske konference je molitev vodil njen predsednik ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Molitev smo prenašali iz kapele svete Družine na nadškofiji v Ljubljani. Z nadškofom Zoretom so molili: škof Franc Šuštar, kancler Franci Miklič, tajnik Boštjan Prevc in tri sestre Skupnosti Loyola. Vsi molilci sporočajo: skupaj molimo in ostanimo doma!
VEČ ...|4. 5. 2020
Molitev za varstvo pred okužbo s koronavirusom
V skupni molitvi, s smo prosili usmiljenega nebeškega Očeta, naj nas obvaruje okužbe s koronavirusom, naj bo blizu vsem obolelim in njihovim domačim, naj bo pomoč vsem zdravstvenim delavcem in naj se usmili vseh pokojnih. V imenu škofovske konference je molitev vodil njen predsednik ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Molitev smo prenašali iz kapele svete Družine na nadškofiji v Ljubljani. Z nadškofom Zoretom so molili: škof Franc Šuštar, kancler Franci Miklič, tajnik Boštjan Prevc in tri sestre Skupnosti Loyola. Vsi molilci sporočajo: skupaj molimo in ostanimo doma!

Radio Ognjišče

duhovnost

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|29. 4. 2020
Napovednik (Trailer): Kaj bomo slišali pri letošnjih Šmarnicah?

Zgodbe, ki jih je spisala Marjeta Cerar, nas vabijo v življenje slovenske družine. Spisalo jih je otroško srce in so zahvala, prošnja, bolečina srca, ter vsklik veselja in upanja.

Napovednik (Trailer): Kaj bomo slišali pri letošnjih Šmarnicah?

Zgodbe, ki jih je spisala Marjeta Cerar, nas vabijo v življenje slovenske družine. Spisalo jih je otroško srce in so zahvala, prošnja, bolečina srca, ter vsklik veselja in upanja.

Šmarnicezgodbepravljiceotroci

Zgodbe za otroke - Šmarnice

Napovednik (Trailer): Kaj bomo slišali pri letošnjih Šmarnicah?
Zgodbe, ki jih je spisala Marjeta Cerar, nas vabijo v življenje slovenske družine. Spisalo jih je otroško srce in so zahvala, prošnja, bolečina srca, ter vsklik veselja in upanja.
VEČ ...|29. 4. 2020
Napovednik (Trailer): Kaj bomo slišali pri letošnjih Šmarnicah?
Zgodbe, ki jih je spisala Marjeta Cerar, nas vabijo v življenje slovenske družine. Spisalo jih je otroško srce in so zahvala, prošnja, bolečina srca, ter vsklik veselja in upanja.

Radio Ognjišče

Šmarnicezgodbepravljiceotroci

Svetovalnica

VEČ ...|29. 4. 2020
Kako žalovati v času epidemije

Vsako žalovanje ob smrti bližnjega je že samo po sebi boleče, težko in naporno. V času epidemije koronavirusa je vse skupaj še veliko težje, saj se tudi od najbližjih pogosto ni mogoče posloviti na način, ki smo ga bili vajeni. Kaj nam je lahko v pomoč v tem napornem obdobju? O je spregovoril jezuit p. dr. Ivan Platovnjak.

Kako žalovati v času epidemije

Vsako žalovanje ob smrti bližnjega je že samo po sebi boleče, težko in naporno. V času epidemije koronavirusa je vse skupaj še veliko težje, saj se tudi od najbližjih pogosto ni mogoče posloviti na način, ki smo ga bili vajeni. Kaj nam je lahko v pomoč v tem napornem obdobju? O je spregovoril jezuit p. dr. Ivan Platovnjak.

duhovnostodnosižalovanjesmrtkoronavirus

Svetovalnica

Kako žalovati v času epidemije
Vsako žalovanje ob smrti bližnjega je že samo po sebi boleče, težko in naporno. V času epidemije koronavirusa je vse skupaj še veliko težje, saj se tudi od najbližjih pogosto ni mogoče posloviti na način, ki smo ga bili vajeni. Kaj nam je lahko v pomoč v tem napornem obdobju? O je spregovoril jezuit p. dr. Ivan Platovnjak.
VEČ ...|29. 4. 2020
Kako žalovati v času epidemije
Vsako žalovanje ob smrti bližnjega je že samo po sebi boleče, težko in naporno. V času epidemije koronavirusa je vse skupaj še veliko težje, saj se tudi od najbližjih pogosto ni mogoče posloviti na način, ki smo ga bili vajeni. Kaj nam je lahko v pomoč v tem napornem obdobju? O je spregovoril jezuit p. dr. Ivan Platovnjak.

Blaž Lesnik

duhovnostodnosižalovanjesmrtkoronavirus

Informativni prispevki

VEČ ...|29. 4. 2020
Tadej Jakopič ob smrti vodja malteškega viteškega reda: Bil je neomajni zaščitnik ubogih in bolnih

Po nekajmesečni težki bolezni je umrl veliki mojster Suverenega malteškega reda Giacomo dalla Torre del Tempio di Sanguinetto. Star je bil 80 let. Kot so zapisali pri slovenski asociaciji se ga bodo »spominjali kot velikega dobrotnika in kot moža z globoko duhovnostjo in čutom za sočloveka ter neomajnega zaščitnika ubogih in bolnih«. Lani je bil veliki mojster na uradnem obisku tudi v Sloveniji. O tem je za Radio Ognjišče spregovoril predsednik slovenske asociacije Suverenega malteškega reda dr. Tadej Jakopič.

Tadej Jakopič ob smrti vodja malteškega viteškega reda: Bil je neomajni zaščitnik ubogih in bolnih

Po nekajmesečni težki bolezni je umrl veliki mojster Suverenega malteškega reda Giacomo dalla Torre del Tempio di Sanguinetto. Star je bil 80 let. Kot so zapisali pri slovenski asociaciji se ga bodo »spominjali kot velikega dobrotnika in kot moža z globoko duhovnostjo in čutom za sočloveka ter neomajnega zaščitnika ubogih in bolnih«. Lani je bil veliki mojster na uradnem obisku tudi v Sloveniji. O tem je za Radio Ognjišče spregovoril predsednik slovenske asociacije Suverenega malteškega reda dr. Tadej Jakopič.

duhovnostinfoizobraževanje

Informativni prispevki

Tadej Jakopič ob smrti vodja malteškega viteškega reda: Bil je neomajni zaščitnik ubogih in bolnih
Po nekajmesečni težki bolezni je umrl veliki mojster Suverenega malteškega reda Giacomo dalla Torre del Tempio di Sanguinetto. Star je bil 80 let. Kot so zapisali pri slovenski asociaciji se ga bodo »spominjali kot velikega dobrotnika in kot moža z globoko duhovnostjo in čutom za sočloveka ter neomajnega zaščitnika ubogih in bolnih«. Lani je bil veliki mojster na uradnem obisku tudi v Sloveniji. O tem je za Radio Ognjišče spregovoril predsednik slovenske asociacije Suverenega malteškega reda dr. Tadej Jakopič.
VEČ ...|29. 4. 2020
Tadej Jakopič ob smrti vodja malteškega viteškega reda: Bil je neomajni zaščitnik ubogih in bolnih
Po nekajmesečni težki bolezni je umrl veliki mojster Suverenega malteškega reda Giacomo dalla Torre del Tempio di Sanguinetto. Star je bil 80 let. Kot so zapisali pri slovenski asociaciji se ga bodo »spominjali kot velikega dobrotnika in kot moža z globoko duhovnostjo in čutom za sočloveka ter neomajnega zaščitnika ubogih in bolnih«. Lani je bil veliki mojster na uradnem obisku tudi v Sloveniji. O tem je za Radio Ognjišče spregovoril predsednik slovenske asociacije Suverenega malteškega reda dr. Tadej Jakopič.

Alen Salihović

duhovnostinfoizobraževanje

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|20. 4. 2020
Molitev iz nadškofijske kapele

V imenu škofovske konference je molitev vodil njen predsednik ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Molitev smo prenašali iz kapele svete Družine na nadškofiji v Ljubljani. Z molitvijo smo prosili usmiljenega nebeškega Očeta, naj nas obvaruje okužbe s koronavirusom, naj bo blizu vsem obolelim in njihovim domačim, naj bo pomoč vsem zdravstvenim delavcem in naj se usmili vseh pokojnih.

Molitev iz nadškofijske kapele

V imenu škofovske konference je molitev vodil njen predsednik ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Molitev smo prenašali iz kapele svete Družine na nadškofiji v Ljubljani. Z molitvijo smo prosili usmiljenega nebeškega Očeta, naj nas obvaruje okužbe s koronavirusom, naj bo blizu vsem obolelim in njihovim domačim, naj bo pomoč vsem zdravstvenim delavcem in naj se usmili vseh pokojnih.

duhovnostkoronavirus

Prijatelji Radia Ognjišče

Molitev iz nadškofijske kapele
V imenu škofovske konference je molitev vodil njen predsednik ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Molitev smo prenašali iz kapele svete Družine na nadškofiji v Ljubljani. Z molitvijo smo prosili usmiljenega nebeškega Očeta, naj nas obvaruje okužbe s koronavirusom, naj bo blizu vsem obolelim in njihovim domačim, naj bo pomoč vsem zdravstvenim delavcem in naj se usmili vseh pokojnih.
VEČ ...|20. 4. 2020
Molitev iz nadškofijske kapele
V imenu škofovske konference je molitev vodil njen predsednik ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Molitev smo prenašali iz kapele svete Družine na nadškofiji v Ljubljani. Z molitvijo smo prosili usmiljenega nebeškega Očeta, naj nas obvaruje okužbe s koronavirusom, naj bo blizu vsem obolelim in njihovim domačim, naj bo pomoč vsem zdravstvenim delavcem in naj se usmili vseh pokojnih.

Franci Trstenjak

duhovnostkoronavirus

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|16. 4. 2020
Telekom in potrebe uporabnikov

Približali so se potrebam uporabnikov z brezplačnim povečanim prenosom podatkov, donirali so veliko telefonov in tablic Domovom za starejše, da se stanovalci lahko povežejo z domačimi na daljavo. Pred časom so razvili tudi aplikacija za vodenje bolezni na daljavo.

Telekom in potrebe uporabnikov

Približali so se potrebam uporabnikov z brezplačnim povečanim prenosom podatkov, donirali so veliko telefonov in tablic Domovom za starejše, da se stanovalci lahko povežejo z domačimi na daljavo. Pred časom so razvili tudi aplikacija za vodenje bolezni na daljavo.

koronavirusizobraževanjepogovordružba

Ni meje za dobre ideje

Telekom in potrebe uporabnikov
Približali so se potrebam uporabnikov z brezplačnim povečanim prenosom podatkov, donirali so veliko telefonov in tablic Domovom za starejše, da se stanovalci lahko povežejo z domačimi na daljavo. Pred časom so razvili tudi aplikacija za vodenje bolezni na daljavo.
VEČ ...|16. 4. 2020
Telekom in potrebe uporabnikov
Približali so se potrebam uporabnikov z brezplačnim povečanim prenosom podatkov, donirali so veliko telefonov in tablic Domovom za starejše, da se stanovalci lahko povežejo z domačimi na daljavo. Pred časom so razvili tudi aplikacija za vodenje bolezni na daljavo.

Nataša Ličen

koronavirusizobraževanjepogovordružba

Naš pogled

VEČ ...|14. 4. 2020
Nadškofu Uranu v slovo

Ob vsem, kar je zaznamovalo prve mesece tega leta, sem slišal staro misel: »Prestopno leto veliko obeta, pa malo da.« Zdaj spoznavam, da lahko tudi veliko vzame. Nenavadno pogosto smo bili s sodelavci in družino na pogrebih. Pretresla nas je smrt v gorah, izguba mladega očeta, spremljali smo boj in slovo rosno mladega fantiča, poslovili smo se od našega direktorja msgr. Boleta, prijateljem, tudi sodelavcu in uredniku segali v roke in izrekali sožalje ob izgubi staršev … Ja, in prišel je čas, v katerem si niti roke ne moremo več stisniti. Čas, v katerem umrle zaradi bolezni v Evropi štejemo v desettisočih.

Nadškofu Uranu v slovo

Ob vsem, kar je zaznamovalo prve mesece tega leta, sem slišal staro misel: »Prestopno leto veliko obeta, pa malo da.« Zdaj spoznavam, da lahko tudi veliko vzame. Nenavadno pogosto smo bili s sodelavci in družino na pogrebih. Pretresla nas je smrt v gorah, izguba mladega očeta, spremljali smo boj in slovo rosno mladega fantiča, poslovili smo se od našega direktorja msgr. Boleta, prijateljem, tudi sodelavcu in uredniku segali v roke in izrekali sožalje ob izgubi staršev … Ja, in prišel je čas, v katerem si niti roke ne moremo več stisniti. Čas, v katerem umrle zaradi bolezni v Evropi štejemo v desettisočih.

komentarslovoAlojz Uranspomin

Naš pogled

Nadškofu Uranu v slovo
Ob vsem, kar je zaznamovalo prve mesece tega leta, sem slišal staro misel: »Prestopno leto veliko obeta, pa malo da.« Zdaj spoznavam, da lahko tudi veliko vzame. Nenavadno pogosto smo bili s sodelavci in družino na pogrebih. Pretresla nas je smrt v gorah, izguba mladega očeta, spremljali smo boj in slovo rosno mladega fantiča, poslovili smo se od našega direktorja msgr. Boleta, prijateljem, tudi sodelavcu in uredniku segali v roke in izrekali sožalje ob izgubi staršev … Ja, in prišel je čas, v katerem si niti roke ne moremo več stisniti. Čas, v katerem umrle zaradi bolezni v Evropi štejemo v desettisočih.
VEČ ...|14. 4. 2020
Nadškofu Uranu v slovo
Ob vsem, kar je zaznamovalo prve mesece tega leta, sem slišal staro misel: »Prestopno leto veliko obeta, pa malo da.« Zdaj spoznavam, da lahko tudi veliko vzame. Nenavadno pogosto smo bili s sodelavci in družino na pogrebih. Pretresla nas je smrt v gorah, izguba mladega očeta, spremljali smo boj in slovo rosno mladega fantiča, poslovili smo se od našega direktorja msgr. Boleta, prijateljem, tudi sodelavcu in uredniku segali v roke in izrekali sožalje ob izgubi staršev … Ja, in prišel je čas, v katerem si niti roke ne moremo več stisniti. Čas, v katerem umrle zaradi bolezni v Evropi štejemo v desettisočih.

Jure Sešek

komentarslovoAlojz Uranspomin

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|13. 4. 2020
Molitev iz nadškofijske kapele

Molitev je vodil predsednik škofovske konference ljubljanski nadškof Stanislav Zore. Molili smo za Božje varstvo pred okužbo z koronavirusom, za vse obolele, za zdravstvene delavce in za Božji mir v naših srcih.

Molitev iz nadškofijske kapele

Molitev je vodil predsednik škofovske konference ljubljanski nadškof Stanislav Zore. Molili smo za Božje varstvo pred okužbo z koronavirusom, za vse obolele, za zdravstvene delavce in za Božji mir v naših srcih.

duhovnost

Prijatelji Radia Ognjišče

Molitev iz nadškofijske kapele
Molitev je vodil predsednik škofovske konference ljubljanski nadškof Stanislav Zore. Molili smo za Božje varstvo pred okužbo z koronavirusom, za vse obolele, za zdravstvene delavce in za Božji mir v naših srcih.
VEČ ...|13. 4. 2020
Molitev iz nadškofijske kapele
Molitev je vodil predsednik škofovske konference ljubljanski nadškof Stanislav Zore. Molili smo za Božje varstvo pred okužbo z koronavirusom, za vse obolele, za zdravstvene delavce in za Božji mir v naših srcih.

Franci Trstenjak

duhovnost

Pogovor o

VEČ ...|8. 4. 2020
Uršič, Tonin in Janša o ukrepih pri soočanju z epidemijo

Še v začetku leta bi vsakemu, ki bi govoril, da bodo čez tri mesece potrebni ukrepi, ki bodo morali na pomoč priskočiti milijonu državljanom Slovenije rekel, da ne živi na realnih tleh. V petek sprejet paket ukrepov pri soočanju z epidemijo koronavirusa pa to prinaša. Vlada Janeza Janše ga je pripravila skupaj z vsemi deležniki. Sedaj je v nastajanju že protikoronski zakon 2. Kaj prinaša prvi in kakšne so želje pri drugem smo se pogovarjali z državnim sekretarjem na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Cvetom Uršičem in ministrom za obrambo Matejem Toninom. Ta je spregovoril tudi o potrebi po aktivaciji 37a člena zakona o obrambi. Ob sklepu oddaje pa smo predvajali izjavo predsednika vlade Janeza Janše o stanju v državi v času epidemije bolezni covid-19 in o postopnem aktiviranju gospodars

Uršič, Tonin in Janša o ukrepih pri soočanju z epidemijo

Še v začetku leta bi vsakemu, ki bi govoril, da bodo čez tri mesece potrebni ukrepi, ki bodo morali na pomoč priskočiti milijonu državljanom Slovenije rekel, da ne živi na realnih tleh. V petek sprejet paket ukrepov pri soočanju z epidemijo koronavirusa pa to prinaša. Vlada Janeza Janše ga je pripravila skupaj z vsemi deležniki. Sedaj je v nastajanju že protikoronski zakon 2. Kaj prinaša prvi in kakšne so želje pri drugem smo se pogovarjali z državnim sekretarjem na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Cvetom Uršičem in ministrom za obrambo Matejem Toninom. Ta je spregovoril tudi o potrebi po aktivaciji 37a člena zakona o obrambi. Ob sklepu oddaje pa smo predvajali izjavo predsednika vlade Janeza Janše o stanju v državi v času epidemije bolezni covid-19 in o postopnem aktiviranju gospodars

pogovor okoronavirusinfopolitikaeu

Pogovor o

Uršič, Tonin in Janša o ukrepih pri soočanju z epidemijo
Še v začetku leta bi vsakemu, ki bi govoril, da bodo čez tri mesece potrebni ukrepi, ki bodo morali na pomoč priskočiti milijonu državljanom Slovenije rekel, da ne živi na realnih tleh. V petek sprejet paket ukrepov pri soočanju z epidemijo koronavirusa pa to prinaša. Vlada Janeza Janše ga je pripravila skupaj z vsemi deležniki. Sedaj je v nastajanju že protikoronski zakon 2. Kaj prinaša prvi in kakšne so želje pri drugem smo se pogovarjali z državnim sekretarjem na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Cvetom Uršičem in ministrom za obrambo Matejem Toninom. Ta je spregovoril tudi o potrebi po aktivaciji 37a člena zakona o obrambi. Ob sklepu oddaje pa smo predvajali izjavo predsednika vlade Janeza Janše o stanju v državi v času epidemije bolezni covid-19 in o postopnem aktiviranju gospodars
VEČ ...|8. 4. 2020
Uršič, Tonin in Janša o ukrepih pri soočanju z epidemijo
Še v začetku leta bi vsakemu, ki bi govoril, da bodo čez tri mesece potrebni ukrepi, ki bodo morali na pomoč priskočiti milijonu državljanom Slovenije rekel, da ne živi na realnih tleh. V petek sprejet paket ukrepov pri soočanju z epidemijo koronavirusa pa to prinaša. Vlada Janeza Janše ga je pripravila skupaj z vsemi deležniki. Sedaj je v nastajanju že protikoronski zakon 2. Kaj prinaša prvi in kakšne so želje pri drugem smo se pogovarjali z državnim sekretarjem na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Cvetom Uršičem in ministrom za obrambo Matejem Toninom. Ta je spregovoril tudi o potrebi po aktivaciji 37a člena zakona o obrambi. Ob sklepu oddaje pa smo predvajali izjavo predsednika vlade Janeza Janše o stanju v državi v času epidemije bolezni covid-19 in o postopnem aktiviranju gospodars

Alen Salihović

pogovor okoronavirusinfopolitikaeu

Komentar Časnik.si

VEČ ...|8. 4. 2020
Jezus je vstal in živi

Tisti, ki pravijo, da v dvatisočletni zgodovini krščanstva, še ni bilo take Velike noči, nimajo čisto prav. Prva Velika noč, verjetno najpomembnejša, se je odvijala v podobnih okoliščinah. Za vse naslednje nimamo natančnih poročil. Jezus na Veliki četrtek gre v osamitev na Oljsko goro. Bolj ko se bliža trenutek križanja, manj učencev je ob njem. Tudi ob praznem grobu ni nobenega navala množic. Najprej je tu peščica žena in za tem dva apostola. Po vstajenju, ko se Jezus prikazuje ženam in apostolom, med njimi ni fizičnega stika. Izjema je Tomaž, ki se sme dotakniti Jezusovih ran. Več dogodkov, ki opisujejo Jezusovo trpljenje in vstajenje, se dogaja v osami, nevidno očem, danes bi rekli kameram. Letošnja Velika noč nas tako približuje njenemu izvornemu dogajanju. To, česar ne bo zaradi virusa, je prisotnost pri liturgiji in etnografskih običajih. Drugače rečeno, celotna kulturna kulisa Velike noči odpade. Mnogi bodo to pogrešali za to, ker je človek simbolno bitje in potrebuje običaje, ki ga spominjajo na velikonočne dogodke. Težje bo tistim, ki so za te praznike potovali po svetu in uživali življenje kot turisti ali rekreativci. Ki so si izdelali svoje simbole verovanja, do katerih lahko prideš z denarjem in drugimi sodobnimi sredstvi potrošniške kulture. Nekateri, ki imajo svobodo za svojega malika, nam v zadnjih tednih hitijo dopovedovati, da korona epidemija predstavlja nevarnost za uveljavljanje avtokratskega in vojaškega režima. Razprava ne gre v smeri, katera vrednota je bolj temeljna, ali življenje ali svoboda, ampak v smeri politične ideologije, ki se je iz levičarskega totalitarizma prelevila v levičarski anarhizem. Anarhistom je tuja vsaka oblast, samo njihova lastna ne. Na današnji dan, 8. aprila 1990, pred tridesetimi leti smo imeli prve svobodne in demokratične volitve po letu 1945. Ali kakor je dejal dr. Lovro Šturm, bile so svobodne in demokratične, ne pa poštene. Da smo prišli do teh volitev, je bila v celoti zasluga novo nastalih političnih strank. Njihovi protagonisti, od katerih jih je le še peščica aktivnih v političnem življenju, so povzročili premik iz totalitarne, avtokratske države v svobodno in demokratično državo. Danes pa od ideoloških vnukov in nečakov komunističnega totalitarizma poslušamo svarila pred avtokratsko oblastjo sedanje vlade pod vodstvom Janeza Janše. Ob teh ideoloških nebulozah si zastavimo nekaj vprašanja: kdo je koga zaprl, jugoslovanska armada četverico, med njimi Janšo, ali četverica JLA? Kdo je koga napadel, JLA Slovenijo ali Janša in Krkovič s slovensko vojsko komunistično Jugoslavijo? Kdo nam je priboril svobodo in demokracijo, komunistična partija Jugoslavije in Slovenije ali politične stranke DEMOSA? Od pravilnih odgovorov na ta vprašanja je popolnoma jasno, kdo je zgodovinski in genetski nosilec avtokratskega in diktatorskega sistema in kdo je njegov nasprotnik. Omejevanje svobode gibanja in druženja je v službi varovanja človeških življenj. Vsak agresor streže po življenjih. Vsaka dobra in poštena oblast pa naredi vse, da jih zavaruje. Po vojni s kakršnim koli agresorjem, je mogoče uveljaviti svobodo, če so ljudje preživeli, če ne, jim tudi svoboda ne koristi nič. Tokrat imamo opravka s čudnim in po svoje zanimivim pojavom. Še vedno ne vemo, od kot virus prihaja in ali prihaja sam od sebe ali je bil namerno sprožen. Vprašanje je, ali bomo to sploh kdaj vedeli. Vemo pa nekaj, da je najprej pobijal na Kitajskem in da Kitajska sedaj na veliko služi z vsemi protivirusnimi zaščitnimi sredstvi. Zanimivo, da je tudi tako razvpita donacija s Čeferinovo pomočjo prišla iz Kitajske. Od kitajskega komunističnega tajkuna. To, da nam tajkun nekaj podari je izpadlo kot največja dobrodelna akcija v novejši zgodovini, to pa, da je Toninova mama zaposlena v podjetju, ki bi naj izdelovalo zaščitne maske za slovenske potrebe, pa je razglašeno malo da ne, za vojno dobičkarstvo. Kje so Mesec in njegovi, da niso gospodu Čeferinu postavili vprašanje, od kot mu obraz, da sprejema donacijo od tajkuna iz totalitarne, torej avtokratske države? Mar ne bi bilo bolje žrtvovati nekaj primerkov lastnega naroda, kakor se spečati s tem komunističnim kapitalistom. Po tej logiki je tudi bolje žrtvovati življenjske razmere na naši južni meji, kakor pa okrepiti sodelovanje slovenske vojske s policijo. Gre za ono, že znano in zgodovinsko preverjeno logiko, da ima revolucija prednost pred življenji ljudi, pa naj bo brat ali sestra po krvi. A ne dovolimo si zagreniti, ne velikonočnih praznikov, ne obletnice prvih svobodnih in demokratičnih volitev od tistih, ki so svoj credo položili v rdečo zvezdo. Jezus je Davidovo zvezdo zamenjal s križem. Mi smo rdečo zvezdo zamenjali s Triglavom. Kljub karanteni in Janševi »avtokraciji« smo svobodni in živimo v demokraciji, ki je do vseh zvezd tolerantna, kdaj tudi preveč in neupravičeno. Eno pa je gotovo, brez sedanje vlade in njenih ekspresnih ukrepov, bi imeli danes več mrtvih. Kako je bilo rečeno na procesu proti Jezusu: nekdo mora umreti za narod, bolje eden kot vsi, bolje Jezus kot Baraba. Ampak Jezus je vstal in živi. Kje pa je Baraba?

Jezus je vstal in živi

Tisti, ki pravijo, da v dvatisočletni zgodovini krščanstva, še ni bilo take Velike noči, nimajo čisto prav. Prva Velika noč, verjetno najpomembnejša, se je odvijala v podobnih okoliščinah. Za vse naslednje nimamo natančnih poročil. Jezus na Veliki četrtek gre v osamitev na Oljsko goro. Bolj ko se bliža trenutek križanja, manj učencev je ob njem. Tudi ob praznem grobu ni nobenega navala množic. Najprej je tu peščica žena in za tem dva apostola. Po vstajenju, ko se Jezus prikazuje ženam in apostolom, med njimi ni fizičnega stika. Izjema je Tomaž, ki se sme dotakniti Jezusovih ran. Več dogodkov, ki opisujejo Jezusovo trpljenje in vstajenje, se dogaja v osami, nevidno očem, danes bi rekli kameram. Letošnja Velika noč nas tako približuje njenemu izvornemu dogajanju. To, česar ne bo zaradi virusa, je prisotnost pri liturgiji in etnografskih običajih. Drugače rečeno, celotna kulturna kulisa Velike noči odpade. Mnogi bodo to pogrešali za to, ker je človek simbolno bitje in potrebuje običaje, ki ga spominjajo na velikonočne dogodke. Težje bo tistim, ki so za te praznike potovali po svetu in uživali življenje kot turisti ali rekreativci. Ki so si izdelali svoje simbole verovanja, do katerih lahko prideš z denarjem in drugimi sodobnimi sredstvi potrošniške kulture. Nekateri, ki imajo svobodo za svojega malika, nam v zadnjih tednih hitijo dopovedovati, da korona epidemija predstavlja nevarnost za uveljavljanje avtokratskega in vojaškega režima. Razprava ne gre v smeri, katera vrednota je bolj temeljna, ali življenje ali svoboda, ampak v smeri politične ideologije, ki se je iz levičarskega totalitarizma prelevila v levičarski anarhizem. Anarhistom je tuja vsaka oblast, samo njihova lastna ne. Na današnji dan, 8. aprila 1990, pred tridesetimi leti smo imeli prve svobodne in demokratične volitve po letu 1945. Ali kakor je dejal dr. Lovro Šturm, bile so svobodne in demokratične, ne pa poštene. Da smo prišli do teh volitev, je bila v celoti zasluga novo nastalih političnih strank. Njihovi protagonisti, od katerih jih je le še peščica aktivnih v političnem življenju, so povzročili premik iz totalitarne, avtokratske države v svobodno in demokratično državo. Danes pa od ideoloških vnukov in nečakov komunističnega totalitarizma poslušamo svarila pred avtokratsko oblastjo sedanje vlade pod vodstvom Janeza Janše. Ob teh ideoloških nebulozah si zastavimo nekaj vprašanja: kdo je koga zaprl, jugoslovanska armada četverico, med njimi Janšo, ali četverica JLA? Kdo je koga napadel, JLA Slovenijo ali Janša in Krkovič s slovensko vojsko komunistično Jugoslavijo? Kdo nam je priboril svobodo in demokracijo, komunistična partija Jugoslavije in Slovenije ali politične stranke DEMOSA? Od pravilnih odgovorov na ta vprašanja je popolnoma jasno, kdo je zgodovinski in genetski nosilec avtokratskega in diktatorskega sistema in kdo je njegov nasprotnik. Omejevanje svobode gibanja in druženja je v službi varovanja človeških življenj. Vsak agresor streže po življenjih. Vsaka dobra in poštena oblast pa naredi vse, da jih zavaruje. Po vojni s kakršnim koli agresorjem, je mogoče uveljaviti svobodo, če so ljudje preživeli, če ne, jim tudi svoboda ne koristi nič. Tokrat imamo opravka s čudnim in po svoje zanimivim pojavom. Še vedno ne vemo, od kot virus prihaja in ali prihaja sam od sebe ali je bil namerno sprožen. Vprašanje je, ali bomo to sploh kdaj vedeli. Vemo pa nekaj, da je najprej pobijal na Kitajskem in da Kitajska sedaj na veliko služi z vsemi protivirusnimi zaščitnimi sredstvi. Zanimivo, da je tudi tako razvpita donacija s Čeferinovo pomočjo prišla iz Kitajske. Od kitajskega komunističnega tajkuna. To, da nam tajkun nekaj podari je izpadlo kot največja dobrodelna akcija v novejši zgodovini, to pa, da je Toninova mama zaposlena v podjetju, ki bi naj izdelovalo zaščitne maske za slovenske potrebe, pa je razglašeno malo da ne, za vojno dobičkarstvo. Kje so Mesec in njegovi, da niso gospodu Čeferinu postavili vprašanje, od kot mu obraz, da sprejema donacijo od tajkuna iz totalitarne, torej avtokratske države? Mar ne bi bilo bolje žrtvovati nekaj primerkov lastnega naroda, kakor se spečati s tem komunističnim kapitalistom. Po tej logiki je tudi bolje žrtvovati življenjske razmere na naši južni meji, kakor pa okrepiti sodelovanje slovenske vojske s policijo. Gre za ono, že znano in zgodovinsko preverjeno logiko, da ima revolucija prednost pred življenji ljudi, pa naj bo brat ali sestra po krvi. A ne dovolimo si zagreniti, ne velikonočnih praznikov, ne obletnice prvih svobodnih in demokratičnih volitev od tistih, ki so svoj credo položili v rdečo zvezdo. Jezus je Davidovo zvezdo zamenjal s križem. Mi smo rdečo zvezdo zamenjali s Triglavom. Kljub karanteni in Janševi »avtokraciji« smo svobodni in živimo v demokraciji, ki je do vseh zvezd tolerantna, kdaj tudi preveč in neupravičeno. Eno pa je gotovo, brez sedanje vlade in njenih ekspresnih ukrepov, bi imeli danes več mrtvih. Kako je bilo rečeno na procesu proti Jezusu: nekdo mora umreti za narod, bolje eden kot vsi, bolje Jezus kot Baraba. Ampak Jezus je vstal in živi. Kje pa je Baraba?

časnikkomentarkoronavirusivan štuheccerkev

Komentar Časnik.si

Jezus je vstal in živi
Tisti, ki pravijo, da v dvatisočletni zgodovini krščanstva, še ni bilo take Velike noči, nimajo čisto prav. Prva Velika noč, verjetno najpomembnejša, se je odvijala v podobnih okoliščinah. Za vse naslednje nimamo natančnih poročil. Jezus na Veliki četrtek gre v osamitev na Oljsko goro. Bolj ko se bliža trenutek križanja, manj učencev je ob njem. Tudi ob praznem grobu ni nobenega navala množic. Najprej je tu peščica žena in za tem dva apostola. Po vstajenju, ko se Jezus prikazuje ženam in apostolom, med njimi ni fizičnega stika. Izjema je Tomaž, ki se sme dotakniti Jezusovih ran. Več dogodkov, ki opisujejo Jezusovo trpljenje in vstajenje, se dogaja v osami, nevidno očem, danes bi rekli kameram. Letošnja Velika noč nas tako približuje njenemu izvornemu dogajanju. To, česar ne bo zaradi virusa, je prisotnost pri liturgiji in etnografskih običajih. Drugače rečeno, celotna kulturna kulisa Velike noči odpade. Mnogi bodo to pogrešali za to, ker je človek simbolno bitje in potrebuje običaje, ki ga spominjajo na velikonočne dogodke. Težje bo tistim, ki so za te praznike potovali po svetu in uživali življenje kot turisti ali rekreativci. Ki so si izdelali svoje simbole verovanja, do katerih lahko prideš z denarjem in drugimi sodobnimi sredstvi potrošniške kulture. Nekateri, ki imajo svobodo za svojega malika, nam v zadnjih tednih hitijo dopovedovati, da korona epidemija predstavlja nevarnost za uveljavljanje avtokratskega in vojaškega režima. Razprava ne gre v smeri, katera vrednota je bolj temeljna, ali življenje ali svoboda, ampak v smeri politične ideologije, ki se je iz levičarskega totalitarizma prelevila v levičarski anarhizem. Anarhistom je tuja vsaka oblast, samo njihova lastna ne. Na današnji dan, 8. aprila 1990, pred tridesetimi leti smo imeli prve svobodne in demokratične volitve po letu 1945. Ali kakor je dejal dr. Lovro Šturm, bile so svobodne in demokratične, ne pa poštene. Da smo prišli do teh volitev, je bila v celoti zasluga novo nastalih političnih strank. Njihovi protagonisti, od katerih jih je le še peščica aktivnih v političnem življenju, so povzročili premik iz totalitarne, avtokratske države v svobodno in demokratično državo. Danes pa od ideoloških vnukov in nečakov komunističnega totalitarizma poslušamo svarila pred avtokratsko oblastjo sedanje vlade pod vodstvom Janeza Janše. Ob teh ideoloških nebulozah si zastavimo nekaj vprašanja: kdo je koga zaprl, jugoslovanska armada četverico, med njimi Janšo, ali četverica JLA? Kdo je koga napadel, JLA Slovenijo ali Janša in Krkovič s slovensko vojsko komunistično Jugoslavijo? Kdo nam je priboril svobodo in demokracijo, komunistična partija Jugoslavije in Slovenije ali politične stranke DEMOSA? Od pravilnih odgovorov na ta vprašanja je popolnoma jasno, kdo je zgodovinski in genetski nosilec avtokratskega in diktatorskega sistema in kdo je njegov nasprotnik. Omejevanje svobode gibanja in druženja je v službi varovanja človeških življenj. Vsak agresor streže po življenjih. Vsaka dobra in poštena oblast pa naredi vse, da jih zavaruje. Po vojni s kakršnim koli agresorjem, je mogoče uveljaviti svobodo, če so ljudje preživeli, če ne, jim tudi svoboda ne koristi nič. Tokrat imamo opravka s čudnim in po svoje zanimivim pojavom. Še vedno ne vemo, od kot virus prihaja in ali prihaja sam od sebe ali je bil namerno sprožen. Vprašanje je, ali bomo to sploh kdaj vedeli. Vemo pa nekaj, da je najprej pobijal na Kitajskem in da Kitajska sedaj na veliko služi z vsemi protivirusnimi zaščitnimi sredstvi. Zanimivo, da je tudi tako razvpita donacija s Čeferinovo pomočjo prišla iz Kitajske. Od kitajskega komunističnega tajkuna. To, da nam tajkun nekaj podari je izpadlo kot največja dobrodelna akcija v novejši zgodovini, to pa, da je Toninova mama zaposlena v podjetju, ki bi naj izdelovalo zaščitne maske za slovenske potrebe, pa je razglašeno malo da ne, za vojno dobičkarstvo. Kje so Mesec in njegovi, da niso gospodu Čeferinu postavili vprašanje, od kot mu obraz, da sprejema donacijo od tajkuna iz totalitarne, torej avtokratske države? Mar ne bi bilo bolje žrtvovati nekaj primerkov lastnega naroda, kakor se spečati s tem komunističnim kapitalistom. Po tej logiki je tudi bolje žrtvovati življenjske razmere na naši južni meji, kakor pa okrepiti sodelovanje slovenske vojske s policijo. Gre za ono, že znano in zgodovinsko preverjeno logiko, da ima revolucija prednost pred življenji ljudi, pa naj bo brat ali sestra po krvi. A ne dovolimo si zagreniti, ne velikonočnih praznikov, ne obletnice prvih svobodnih in demokratičnih volitev od tistih, ki so svoj credo položili v rdečo zvezdo. Jezus je Davidovo zvezdo zamenjal s križem. Mi smo rdečo zvezdo zamenjali s Triglavom. Kljub karanteni in Janševi »avtokraciji« smo svobodni in živimo v demokraciji, ki je do vseh zvezd tolerantna, kdaj tudi preveč in neupravičeno. Eno pa je gotovo, brez sedanje vlade in njenih ekspresnih ukrepov, bi imeli danes več mrtvih. Kako je bilo rečeno na procesu proti Jezusu: nekdo mora umreti za narod, bolje eden kot vsi, bolje Jezus kot Baraba. Ampak Jezus je vstal in živi. Kje pa je Baraba?
VEČ ...|8. 4. 2020
Jezus je vstal in živi
Tisti, ki pravijo, da v dvatisočletni zgodovini krščanstva, še ni bilo take Velike noči, nimajo čisto prav. Prva Velika noč, verjetno najpomembnejša, se je odvijala v podobnih okoliščinah. Za vse naslednje nimamo natančnih poročil. Jezus na Veliki četrtek gre v osamitev na Oljsko goro. Bolj ko se bliža trenutek križanja, manj učencev je ob njem. Tudi ob praznem grobu ni nobenega navala množic. Najprej je tu peščica žena in za tem dva apostola. Po vstajenju, ko se Jezus prikazuje ženam in apostolom, med njimi ni fizičnega stika. Izjema je Tomaž, ki se sme dotakniti Jezusovih ran. Več dogodkov, ki opisujejo Jezusovo trpljenje in vstajenje, se dogaja v osami, nevidno očem, danes bi rekli kameram. Letošnja Velika noč nas tako približuje njenemu izvornemu dogajanju. To, česar ne bo zaradi virusa, je prisotnost pri liturgiji in etnografskih običajih. Drugače rečeno, celotna kulturna kulisa Velike noči odpade. Mnogi bodo to pogrešali za to, ker je človek simbolno bitje in potrebuje običaje, ki ga spominjajo na velikonočne dogodke. Težje bo tistim, ki so za te praznike potovali po svetu in uživali življenje kot turisti ali rekreativci. Ki so si izdelali svoje simbole verovanja, do katerih lahko prideš z denarjem in drugimi sodobnimi sredstvi potrošniške kulture. Nekateri, ki imajo svobodo za svojega malika, nam v zadnjih tednih hitijo dopovedovati, da korona epidemija predstavlja nevarnost za uveljavljanje avtokratskega in vojaškega režima. Razprava ne gre v smeri, katera vrednota je bolj temeljna, ali življenje ali svoboda, ampak v smeri politične ideologije, ki se je iz levičarskega totalitarizma prelevila v levičarski anarhizem. Anarhistom je tuja vsaka oblast, samo njihova lastna ne. Na današnji dan, 8. aprila 1990, pred tridesetimi leti smo imeli prve svobodne in demokratične volitve po letu 1945. Ali kakor je dejal dr. Lovro Šturm, bile so svobodne in demokratične, ne pa poštene. Da smo prišli do teh volitev, je bila v celoti zasluga novo nastalih političnih strank. Njihovi protagonisti, od katerih jih je le še peščica aktivnih v političnem življenju, so povzročili premik iz totalitarne, avtokratske države v svobodno in demokratično državo. Danes pa od ideoloških vnukov in nečakov komunističnega totalitarizma poslušamo svarila pred avtokratsko oblastjo sedanje vlade pod vodstvom Janeza Janše. Ob teh ideoloških nebulozah si zastavimo nekaj vprašanja: kdo je koga zaprl, jugoslovanska armada četverico, med njimi Janšo, ali četverica JLA? Kdo je koga napadel, JLA Slovenijo ali Janša in Krkovič s slovensko vojsko komunistično Jugoslavijo? Kdo nam je priboril svobodo in demokracijo, komunistična partija Jugoslavije in Slovenije ali politične stranke DEMOSA? Od pravilnih odgovorov na ta vprašanja je popolnoma jasno, kdo je zgodovinski in genetski nosilec avtokratskega in diktatorskega sistema in kdo je njegov nasprotnik. Omejevanje svobode gibanja in druženja je v službi varovanja človeških življenj. Vsak agresor streže po življenjih. Vsaka dobra in poštena oblast pa naredi vse, da jih zavaruje. Po vojni s kakršnim koli agresorjem, je mogoče uveljaviti svobodo, če so ljudje preživeli, če ne, jim tudi svoboda ne koristi nič. Tokrat imamo opravka s čudnim in po svoje zanimivim pojavom. Še vedno ne vemo, od kot virus prihaja in ali prihaja sam od sebe ali je bil namerno sprožen. Vprašanje je, ali bomo to sploh kdaj vedeli. Vemo pa nekaj, da je najprej pobijal na Kitajskem in da Kitajska sedaj na veliko služi z vsemi protivirusnimi zaščitnimi sredstvi. Zanimivo, da je tudi tako razvpita donacija s Čeferinovo pomočjo prišla iz Kitajske. Od kitajskega komunističnega tajkuna. To, da nam tajkun nekaj podari je izpadlo kot največja dobrodelna akcija v novejši zgodovini, to pa, da je Toninova mama zaposlena v podjetju, ki bi naj izdelovalo zaščitne maske za slovenske potrebe, pa je razglašeno malo da ne, za vojno dobičkarstvo. Kje so Mesec in njegovi, da niso gospodu Čeferinu postavili vprašanje, od kot mu obraz, da sprejema donacijo od tajkuna iz totalitarne, torej avtokratske države? Mar ne bi bilo bolje žrtvovati nekaj primerkov lastnega naroda, kakor se spečati s tem komunističnim kapitalistom. Po tej logiki je tudi bolje žrtvovati življenjske razmere na naši južni meji, kakor pa okrepiti sodelovanje slovenske vojske s policijo. Gre za ono, že znano in zgodovinsko preverjeno logiko, da ima revolucija prednost pred življenji ljudi, pa naj bo brat ali sestra po krvi. A ne dovolimo si zagreniti, ne velikonočnih praznikov, ne obletnice prvih svobodnih in demokratičnih volitev od tistih, ki so svoj credo položili v rdečo zvezdo. Jezus je Davidovo zvezdo zamenjal s križem. Mi smo rdečo zvezdo zamenjali s Triglavom. Kljub karanteni in Janševi »avtokraciji« smo svobodni in živimo v demokraciji, ki je do vseh zvezd tolerantna, kdaj tudi preveč in neupravičeno. Eno pa je gotovo, brez sedanje vlade in njenih ekspresnih ukrepov, bi imeli danes več mrtvih. Kako je bilo rečeno na procesu proti Jezusu: nekdo mora umreti za narod, bolje eden kot vsi, bolje Jezus kot Baraba. Ampak Jezus je vstal in živi. Kje pa je Baraba?

Dr. Ivan Štuhec

časnikkomentarkoronavirusivan štuheccerkev

Družinska kateheza

VEČ ...|7. 4. 2020
Ferdinanda Marinčič

V Družinsko katehezo smo tokrat povabili mamo, ženo in vodovo, s katero smo se pogovarjali, kako na zakonski poti živeti tudi trenutke dokončne ločitve in kako je lahko tudi ta boleča okoliščina priložnost za rast na poti svetosti.

Ferdinanda Marinčič

V Družinsko katehezo smo tokrat povabili mamo, ženo in vodovo, s katero smo se pogovarjali, kako na zakonski poti živeti tudi trenutke dokončne ločitve in kako je lahko tudi ta boleča okoliščina priložnost za rast na poti svetosti.

družbaodnosipogovor

Družinska kateheza

Ferdinanda Marinčič
V Družinsko katehezo smo tokrat povabili mamo, ženo in vodovo, s katero smo se pogovarjali, kako na zakonski poti živeti tudi trenutke dokončne ločitve in kako je lahko tudi ta boleča okoliščina priložnost za rast na poti svetosti.
VEČ ...|7. 4. 2020
Ferdinanda Marinčič
V Družinsko katehezo smo tokrat povabili mamo, ženo in vodovo, s katero smo se pogovarjali, kako na zakonski poti živeti tudi trenutke dokončne ločitve in kako je lahko tudi ta boleča okoliščina priložnost za rast na poti svetosti.

Marjana Debevec

družbaodnosipogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|2. 4. 2020
Predstavitev aprilskega Ognjišča

Pogovor z urednikom Matejem Erjavcem o nastajanju aprilske številke, njeni vsebini in napoved knjige o mons. Francu Boletu Uresničevalec evangelija.

Predstavitev aprilskega Ognjišča

Pogovor z urednikom Matejem Erjavcem o nastajanju aprilske številke, njeni vsebini in napoved knjige o mons. Francu Boletu Uresničevalec evangelija.

info

Informativni prispevki

Predstavitev aprilskega Ognjišča
Pogovor z urednikom Matejem Erjavcem o nastajanju aprilske številke, njeni vsebini in napoved knjige o mons. Francu Boletu Uresničevalec evangelija.
VEČ ...|2. 4. 2020
Predstavitev aprilskega Ognjišča
Pogovor z urednikom Matejem Erjavcem o nastajanju aprilske številke, njeni vsebini in napoved knjige o mons. Francu Boletu Uresničevalec evangelija.

Matjaž Merljak

info

Informativni prispevki

VEČ ...|2. 4. 2020
Mitja Iršič: V Evropi in Sloveniji smo bolezen covid-19 vzeli preveč lahkotno

Januarja, ko je novi koronavirus pustošil po Kitajski, se je na njenem jugu, točneje v mestu Guangdžov, mudil Slovenec Mitja Iršič. Za naš radio je v preteklosti že nekajkrat pokomentiral aktualno domače politično dogajanje. Oglasil se nam je tudi iz države, kjer se je vse skupaj začelo, in opisal takratne razmere. V domovino se je vrnil v začetku februarja. Čeprav je sprva kazalo, da ga pri tem morda čaka prava odisejada, je pot, kot nam je sporočil, minila brez posebnih pretresov. Z Mitjo Iršičem smo se povezali prek družbenega omrežja Facebook.

Mitja Iršič: V Evropi in Sloveniji smo bolezen covid-19 vzeli preveč lahkotno

Januarja, ko je novi koronavirus pustošil po Kitajski, se je na njenem jugu, točneje v mestu Guangdžov, mudil Slovenec Mitja Iršič. Za naš radio je v preteklosti že nekajkrat pokomentiral aktualno domače politično dogajanje. Oglasil se nam je tudi iz države, kjer se je vse skupaj začelo, in opisal takratne razmere. V domovino se je vrnil v začetku februarja. Čeprav je sprva kazalo, da ga pri tem morda čaka prava odisejada, je pot, kot nam je sporočil, minila brez posebnih pretresov. Z Mitjo Iršičem smo se povezali prek družbenega omrežja Facebook.

infokoronaviruszdravstvo

Informativni prispevki

Mitja Iršič: V Evropi in Sloveniji smo bolezen covid-19 vzeli preveč lahkotno
Januarja, ko je novi koronavirus pustošil po Kitajski, se je na njenem jugu, točneje v mestu Guangdžov, mudil Slovenec Mitja Iršič. Za naš radio je v preteklosti že nekajkrat pokomentiral aktualno domače politično dogajanje. Oglasil se nam je tudi iz države, kjer se je vse skupaj začelo, in opisal takratne razmere. V domovino se je vrnil v začetku februarja. Čeprav je sprva kazalo, da ga pri tem morda čaka prava odisejada, je pot, kot nam je sporočil, minila brez posebnih pretresov. Z Mitjo Iršičem smo se povezali prek družbenega omrežja Facebook.
VEČ ...|2. 4. 2020
Mitja Iršič: V Evropi in Sloveniji smo bolezen covid-19 vzeli preveč lahkotno
Januarja, ko je novi koronavirus pustošil po Kitajski, se je na njenem jugu, točneje v mestu Guangdžov, mudil Slovenec Mitja Iršič. Za naš radio je v preteklosti že nekajkrat pokomentiral aktualno domače politično dogajanje. Oglasil se nam je tudi iz države, kjer se je vse skupaj začelo, in opisal takratne razmere. V domovino se je vrnil v začetku februarja. Čeprav je sprva kazalo, da ga pri tem morda čaka prava odisejada, je pot, kot nam je sporočil, minila brez posebnih pretresov. Z Mitjo Iršičem smo se povezali prek družbenega omrežja Facebook.

Helena Križnik

infokoronaviruszdravstvo

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|30. 3. 2020
Molitev rožnega venca

Neposredno smo prenašali molitev predsednika škofovske konference nadškofa Stanislava Zoreta iz njegove kapele. Molili smo za Božje varstvo pred koronavirusom, za obolele in za zdravstvene delavce ter za vse pokojne.

Molitev rožnega venca

Neposredno smo prenašali molitev predsednika škofovske konference nadškofa Stanislava Zoreta iz njegove kapele. Molili smo za Božje varstvo pred koronavirusom, za obolele in za zdravstvene delavce ter za vse pokojne.

duhovnost

Prijatelji Radia Ognjišče

Molitev rožnega venca
Neposredno smo prenašali molitev predsednika škofovske konference nadškofa Stanislava Zoreta iz njegove kapele. Molili smo za Božje varstvo pred koronavirusom, za obolele in za zdravstvene delavce ter za vse pokojne.
VEČ ...|30. 3. 2020
Molitev rožnega venca
Neposredno smo prenašali molitev predsednika škofovske konference nadškofa Stanislava Zoreta iz njegove kapele. Molili smo za Božje varstvo pred koronavirusom, za obolele in za zdravstvene delavce ter za vse pokojne.

Radio Ognjišče

duhovnost

Priporočamo
|
Aktualno

Naš pogled

VEČ ...|15. 9. 2020
Eno dolgo kavo in malo slovenske glasbe, prosim!

Naš napovedovalec ob državnem prazniku razmišlja o jeziku, slovenski besedi, ter o spoštovanju, negovanju, ohranjanju, razvijanju in našem odnosu do nje.

Eno dolgo kavo in malo slovenske glasbe, prosim!

Naš napovedovalec ob državnem prazniku razmišlja o jeziku, slovenski besedi, ter o spoštovanju, negovanju, ohranjanju, razvijanju in našem odnosu do nje.

Matjaž Merljak

komentarslovenija

Program zadnjega tedna

VEČ ...|20. 9. 2020
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 20. september 2020 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 20. september 2020 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|13. 9. 2020
Tudi letos štipendije za zamejce in izseljence

30. septembra se izteče razpis za štipendije za zamejce in izseljence. Pogovarjal sem se z direktorico Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada (www.srips-rs.si) Ireno Kuntarič Hribar. O prvih dvojezičnih jaslih v Celovcu sem se pogovarjal z direktorjem Mohorjeve družbe Celovec dr. Karlom Hrenom. Frančiškan p. Simon Peter Berlec je predstavil aktualni utrip iz Melbourna, v oddaji ste slišali še nekaj aktualnih novic.

Tudi letos štipendije za zamejce in izseljence

30. septembra se izteče razpis za štipendije za zamejce in izseljence. Pogovarjal sem se z direktorico Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada (www.srips-rs.si) Ireno Kuntarič Hribar. O prvih dvojezičnih jaslih v Celovcu sem se pogovarjal z direktorjem Mohorjeve družbe Celovec dr. Karlom Hrenom. Frančiškan p. Simon Peter Berlec je predstavil aktualni utrip iz Melbourna, v oddaji ste slišali še nekaj aktualnih novic.

Matjaž Merljak

inforojaki

Moja zgodba

VEČ ...|13. 9. 2020
Pričevanje Jože Košir

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili pričevanju Jožeta Koširja iz Sevnice, ki je predstavil usodo staršev Jožefa in Marije Košir, rojene Beber. Oče je bil med vojno obveščevalec Kozjanskega odreda, aktivno je sodeloval v partizanskem gibanju, po koncu vojne pa služil v Knoju in Jugoslovanski armadi. UDBA ga je kot pripadnika Matjaževe vojske novembra 1949 aretirala in zaprla v centralnih zaporih v Ljubljani.

Pričevanje Jože Košir

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili pričevanju Jožeta Koširja iz Sevnice, ki je predstavil usodo staršev Jožefa in Marije Košir, rojene Beber. Oče je bil med vojno obveščevalec Kozjanskega odreda, aktivno je sodeloval v partizanskem gibanju, po koncu vojne pa služil v Knoju in Jugoslovanski armadi. UDBA ga je kot pripadnika Matjaževe vojske novembra 1949 aretirala in zaprla v centralnih zaporih v Ljubljani.

Jože Bartolj

spominJože KoširJožef KoširMarija Košir Beber

Pogovor o

VEČ ...|16. 9. 2020
So ukrepi za zajezitev širjenja okužb smiselni?

Kritični odzivi na ukrepe za zajezitev okužb se krepijo tako doma kot po svetu, saj je jasno, da bomo morali ob novem koronavirusu zdržati še nekaj časa. Želeli smo jih soočiti s stroko, a ker so tisti, ki protestirajo proti ukrepom, sodelovanje odklonili, smo v tokratnem Pogovoru o njihove pomisleke predstavili strokovnjakom, ki so jih komentirali. Z nami so bili mikrobiolog dr. Gorazd Pretnar, internist dr. Pavel Poredoš in pediatrinja ter državna sekretarka dr. Tina Bregant.

So ukrepi za zajezitev širjenja okužb smiselni?

Kritični odzivi na ukrepe za zajezitev okužb se krepijo tako doma kot po svetu, saj je jasno, da bomo morali ob novem koronavirusu zdržati še nekaj časa. Želeli smo jih soočiti s stroko, a ker so tisti, ki protestirajo proti ukrepom, sodelovanje odklonili, smo v tokratnem Pogovoru o njihove pomisleke predstavili strokovnjakom, ki so jih komentirali. Z nami so bili mikrobiolog dr. Gorazd Pretnar, internist dr. Pavel Poredoš in pediatrinja ter državna sekretarka dr. Tina Bregant.

Blaž Lesnik

koronaviruszdravstvopolitika

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|31. 5. 2020
Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Marjan Bunič

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Pojdite in učite

VEČ ...|20. 9. 2020
Misijonske pesmi

V tokratni rubriki smo se ustavili pri oktobru 2019, ko smo na pobudo papeža Frančiška še bolj obširno spregovorili o misijonih. Prek Misijonskega središča Slovenije smo dobili zgoščenko misijonskih pesmi. Prisluhnili smo pesmima Bog je z nami in Poslani v svet.

Misijonske pesmi

V tokratni rubriki smo se ustavili pri oktobru 2019, ko smo na pobudo papeža Frančiška še bolj obširno spregovorili o misijonih. Prek Misijonskega središča Slovenije smo dobili zgoščenko misijonskih pesmi. Prisluhnili smo pesmima Bog je z nami in Poslani v svet.

Jure Sešek

duhovnostspominmisijoni

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|20. 9. 2020
Čudežno ozdravljenje in 20. letnica vojaškega vikariata

V oddaji smo se na nedeljo svetniških kandidatov ljubljanske metropolije ustavili ob primeru dveletnega Metoda z Iga, ki je bil čudežno ozdravljen na priprošnjo škofa Vovka. Vojaški vikariat pa praznuje 20. obletnico ustanovitve.

Čudežno ozdravljenje in 20. letnica vojaškega vikariata

V oddaji smo se na nedeljo svetniških kandidatov ljubljanske metropolije ustavili ob primeru dveletnega Metoda z Iga, ki je bil čudežno ozdravljen na priprošnjo škofa Vovka. Vojaški vikariat pa praznuje 20. obletnico ustanovitve.

Marta Jerebič

duhovnostpogovordružba

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|20. 9. 2020
Odnos Vatikana in Kitajske, ter življenje kristjanov v Jordaniji

Vatikan upa, da bo prišlo do podaljšanja dogovora s Kitajsko o imenovanju škofov. O tem smo govorili v oddaji , v kateri ste slišali tudi, kako živijo kristjani v Jordaniji.

Odnos Vatikana in Kitajske, ter življenje kristjanov v Jordaniji

Vatikan upa, da bo prišlo do podaljšanja dogovora s Kitajsko o imenovanju škofov. O tem smo govorili v oddaji , v kateri ste slišali tudi, kako živijo kristjani v Jordaniji.

Marta Jerebič

duhovnostpogovordružbapolitikacerkev

Duhovni nagovor

VEČ ...|20. 9. 2020
Slomškova nedelja

Duhovni nagovor je pripravil ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar.

Slomškova nedelja

Duhovni nagovor je pripravil ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar.

Franc Šuštar

duhovnost