Moja zgodba

VEČ ...|30. 3. 2025
Željko Oset o dnevniku škofa Andreja Karlina

V oddaji Moja zgodba je bil gost zgodovinar dr. Željko Óset , ki je spregovoril o prevratni dobi v Trstu takoj po koncu prve svetovne vojne. Avtor se je namreč ukvarjal s tržaškim škofom Andrejem Karlinom, ki je od konca oktobra 1918 do aprila 1919 pisal dnevnik. Ta je bil javnosti doslej poznan zgolj v italijanskem prevodu, kljub temu, da je dnevnik pisan v slovenščini. Predstavili bomo revolucionarne razmere v katerih je bil Karlin primoran zapustiti svojo škofijo.

Željko Oset o dnevniku škofa Andreja Karlina

V oddaji Moja zgodba je bil gost zgodovinar dr. Željko Óset , ki je spregovoril o prevratni dobi v Trstu takoj po koncu prve svetovne vojne. Avtor se je namreč ukvarjal s tržaškim škofom Andrejem Karlinom, ki je od konca oktobra 1918 do aprila 1919 pisal dnevnik. Ta je bil javnosti doslej poznan zgolj v italijanskem prevodu, kljub temu, da je dnevnik pisan v slovenščini. Predstavili bomo revolucionarne razmere v katerih je bil Karlin primoran zapustiti svojo škofijo.

spominpolitikaAndrej KarlinŽeljko Oset

Moja zgodba

Željko Oset o dnevniku škofa Andreja Karlina

V oddaji Moja zgodba je bil gost zgodovinar dr. Željko Óset , ki je spregovoril o prevratni dobi v Trstu takoj po koncu prve svetovne vojne. Avtor se je namreč ukvarjal s tržaškim škofom Andrejem Karlinom, ki je od konca oktobra 1918 do aprila 1919 pisal dnevnik. Ta je bil javnosti doslej poznan zgolj v italijanskem prevodu, kljub temu, da je dnevnik pisan v slovenščini. Predstavili bomo revolucionarne razmere v katerih je bil Karlin primoran zapustiti svojo škofijo.

VEČ ...|30. 3. 2025
Željko Oset o dnevniku škofa Andreja Karlina

V oddaji Moja zgodba je bil gost zgodovinar dr. Željko Óset , ki je spregovoril o prevratni dobi v Trstu takoj po koncu prve svetovne vojne. Avtor se je namreč ukvarjal s tržaškim škofom Andrejem Karlinom, ki je od konca oktobra 1918 do aprila 1919 pisal dnevnik. Ta je bil javnosti doslej poznan zgolj v italijanskem prevodu, kljub temu, da je dnevnik pisan v slovenščini. Predstavili bomo revolucionarne razmere v katerih je bil Karlin primoran zapustiti svojo škofijo.

Jože Bartolj

spominpolitikaAndrej KarlinŽeljko Oset

Kulturni utrinki

VEČ ...|12. 12. 2023
Željko Oset o Pučnikovem zborniku

Željko Oset o Pučnikovem zborniku

kulturapolitikapogovordružbaspomin

Kulturni utrinki

Željko Oset o Pučnikovem zborniku
VEČ ...|12. 12. 2023
Željko Oset o Pučnikovem zborniku

Jože Bartolj

kulturapolitikapogovordružbaspomin

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|17. 10. 2023
Zaključen nagradni natečaj USZS

V dvorani Državnega sveta v Ljubljani je danes potekala zaključna slovesnost enaindvajsetega nagradnega natečaja Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu USZS za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu in po svetu. Prvo nagrado na področju izseljenstva je prejela Nadia Molek za doktorsko disertacijo o procesih vzpostavljanja identitete Slovencev v Argentini. Prvo nagrado na področju zamejstva pa Dominik Srienc za doktorsko dizertacijo o gestus u literarnega pisanja pri Florjanu Lipušu. Letos je prispelo kar 17 nalog, sicer pa na 21 natečajev do zdaj skupno že več kot 370. Takole je za naš radio dejal minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon … Absolutno da se mladi zanimajo, da to področje še vedno aktualno, da širi naša obzorja, bogati bom rekel slovensko skupnost kot tako in tudi vse civilne organizacije in predvsem nam je tudi nam v pomoč pri našem delu. Ali menite, da je tudi natečaj spodbuda k temu, da se mladi odločajo za raziskovanje tega področja? Pripomore k temu. Vsekakor pomembni so mentorji po fakultetah, da jih tudi nek spodbujajo in usmerjajo. Hkrati je tudi res neprecenljiv doprinos tudi strokovne komisije, ki da bom rekel pečat na vse to. V 21-ih letih več kot 370 nalog kje lahko morda vidimo rezultate? Rezultate vidimo pri našem delu pri bom rekel usmeritvah, ki jih imamo na različnih področjih in pri delu vaših civilnih organizacij in društev. Na slovesnosti v dvorani državnega sveta je zbrane pozdravil tudi predsednik Marko Lotrič in dejal, da ima Slovenija največje bogastvo prav v ljudeh, ki zmorejo predsednik komisije Željko Oset pa je dejal, da je bilo letos opaziti trend rasti prispelih nalog. Več boste slišali v nedeljski oddaji Slovencem po svetu in domovini. 

Zaključen nagradni natečaj USZS

V dvorani Državnega sveta v Ljubljani je danes potekala zaključna slovesnost enaindvajsetega nagradnega natečaja Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu USZS za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu in po svetu. Prvo nagrado na področju izseljenstva je prejela Nadia Molek za doktorsko disertacijo o procesih vzpostavljanja identitete Slovencev v Argentini. Prvo nagrado na področju zamejstva pa Dominik Srienc za doktorsko dizertacijo o gestus u literarnega pisanja pri Florjanu Lipušu. Letos je prispelo kar 17 nalog, sicer pa na 21 natečajev do zdaj skupno že več kot 370. Takole je za naš radio dejal minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon … Absolutno da se mladi zanimajo, da to področje še vedno aktualno, da širi naša obzorja, bogati bom rekel slovensko skupnost kot tako in tudi vse civilne organizacije in predvsem nam je tudi nam v pomoč pri našem delu. Ali menite, da je tudi natečaj spodbuda k temu, da se mladi odločajo za raziskovanje tega področja? Pripomore k temu. Vsekakor pomembni so mentorji po fakultetah, da jih tudi nek spodbujajo in usmerjajo. Hkrati je tudi res neprecenljiv doprinos tudi strokovne komisije, ki da bom rekel pečat na vse to. V 21-ih letih več kot 370 nalog kje lahko morda vidimo rezultate? Rezultate vidimo pri našem delu pri bom rekel usmeritvah, ki jih imamo na različnih področjih in pri delu vaših civilnih organizacij in društev. Na slovesnosti v dvorani državnega sveta je zbrane pozdravil tudi predsednik Marko Lotrič in dejal, da ima Slovenija največje bogastvo prav v ljudeh, ki zmorejo predsednik komisije Željko Oset pa je dejal, da je bilo letos opaziti trend rasti prispelih nalog. Več boste slišali v nedeljski oddaji Slovencem po svetu in domovini. 

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Zaključen nagradni natečaj USZS

V dvorani Državnega sveta v Ljubljani je danes potekala zaključna slovesnost enaindvajsetega nagradnega natečaja Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu USZS za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu in po svetu. Prvo nagrado na področju izseljenstva je prejela Nadia Molek za doktorsko disertacijo o procesih vzpostavljanja identitete Slovencev v Argentini. Prvo nagrado na področju zamejstva pa Dominik Srienc za doktorsko dizertacijo o gestus u literarnega pisanja pri Florjanu Lipušu. Letos je prispelo kar 17 nalog, sicer pa na 21 natečajev do zdaj skupno že več kot 370. Takole je za naš radio dejal minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon … Absolutno da se mladi zanimajo, da to področje še vedno aktualno, da širi naša obzorja, bogati bom rekel slovensko skupnost kot tako in tudi vse civilne organizacije in predvsem nam je tudi nam v pomoč pri našem delu. Ali menite, da je tudi natečaj spodbuda k temu, da se mladi odločajo za raziskovanje tega področja? Pripomore k temu. Vsekakor pomembni so mentorji po fakultetah, da jih tudi nek spodbujajo in usmerjajo. Hkrati je tudi res neprecenljiv doprinos tudi strokovne komisije, ki da bom rekel pečat na vse to. V 21-ih letih več kot 370 nalog kje lahko morda vidimo rezultate? Rezultate vidimo pri našem delu pri bom rekel usmeritvah, ki jih imamo na različnih področjih in pri delu vaših civilnih organizacij in društev. Na slovesnosti v dvorani državnega sveta je zbrane pozdravil tudi predsednik Marko Lotrič in dejal, da ima Slovenija največje bogastvo prav v ljudeh, ki zmorejo predsednik komisije Željko Oset pa je dejal, da je bilo letos opaziti trend rasti prispelih nalog. Več boste slišali v nedeljski oddaji Slovencem po svetu in domovini. 

VEČ ...|17. 10. 2023
Zaključen nagradni natečaj USZS

V dvorani Državnega sveta v Ljubljani je danes potekala zaključna slovesnost enaindvajsetega nagradnega natečaja Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu USZS za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu in po svetu. Prvo nagrado na področju izseljenstva je prejela Nadia Molek za doktorsko disertacijo o procesih vzpostavljanja identitete Slovencev v Argentini. Prvo nagrado na področju zamejstva pa Dominik Srienc za doktorsko dizertacijo o gestus u literarnega pisanja pri Florjanu Lipušu. Letos je prispelo kar 17 nalog, sicer pa na 21 natečajev do zdaj skupno že več kot 370. Takole je za naš radio dejal minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon … Absolutno da se mladi zanimajo, da to področje še vedno aktualno, da širi naša obzorja, bogati bom rekel slovensko skupnost kot tako in tudi vse civilne organizacije in predvsem nam je tudi nam v pomoč pri našem delu. Ali menite, da je tudi natečaj spodbuda k temu, da se mladi odločajo za raziskovanje tega področja? Pripomore k temu. Vsekakor pomembni so mentorji po fakultetah, da jih tudi nek spodbujajo in usmerjajo. Hkrati je tudi res neprecenljiv doprinos tudi strokovne komisije, ki da bom rekel pečat na vse to. V 21-ih letih več kot 370 nalog kje lahko morda vidimo rezultate? Rezultate vidimo pri našem delu pri bom rekel usmeritvah, ki jih imamo na različnih področjih in pri delu vaših civilnih organizacij in društev. Na slovesnosti v dvorani državnega sveta je zbrane pozdravil tudi predsednik Marko Lotrič in dejal, da ima Slovenija največje bogastvo prav v ljudeh, ki zmorejo predsednik komisije Željko Oset pa je dejal, da je bilo letos opaziti trend rasti prispelih nalog. Več boste slišali v nedeljski oddaji Slovencem po svetu in domovini. 

Matjaž Merljak

družbarojaki

Moja zgodba

VEČ ...|22. 1. 2023
Posvet Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu 1

11. januarja je minilo dvajset let od prezgodnje smrti dr. Jožeta Pučnika, ki je pomembno zaznamoval novejšo slovensko zgodovino. Bivši predsednik države Borut Pahor ga je opredelil za najpomembnejšega slovenskega politika, očeta slovenske države. Ob obletnici je Muzej slovenske osamosvojitve, ki so ga v teh dneh ukinili, že lansko jesen, 3. in 4. oktobra, pripravil posvet z naslovom Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili nekaterim odlomkom, med drugim takratnemu predsedniku Republike Slovenije Borutu Pahorju in predsedniku osamosvojitevne vlade Lojzetu Peterletu.

Posvet Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu 1

11. januarja je minilo dvajset let od prezgodnje smrti dr. Jožeta Pučnika, ki je pomembno zaznamoval novejšo slovensko zgodovino. Bivši predsednik države Borut Pahor ga je opredelil za najpomembnejšega slovenskega politika, očeta slovenske države. Ob obletnici je Muzej slovenske osamosvojitve, ki so ga v teh dneh ukinili, že lansko jesen, 3. in 4. oktobra, pripravil posvet z naslovom Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili nekaterim odlomkom, med drugim takratnemu predsedniku Republike Slovenije Borutu Pahorju in predsedniku osamosvojitevne vlade Lojzetu Peterletu.

spominpolitikaJože PučnikLojze PeterleBorut PahorGorazd PučnikAlenka PuharŽeljko OsetMuzej slovenske osamosvojitve

Moja zgodba

Posvet Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu 1

11. januarja je minilo dvajset let od prezgodnje smrti dr. Jožeta Pučnika, ki je pomembno zaznamoval novejšo slovensko zgodovino. Bivši predsednik države Borut Pahor ga je opredelil za najpomembnejšega slovenskega politika, očeta slovenske države. Ob obletnici je Muzej slovenske osamosvojitve, ki so ga v teh dneh ukinili, že lansko jesen, 3. in 4. oktobra, pripravil posvet z naslovom Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili nekaterim odlomkom, med drugim takratnemu predsedniku Republike Slovenije Borutu Pahorju in predsedniku osamosvojitevne vlade Lojzetu Peterletu.

VEČ ...|22. 1. 2023
Posvet Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu 1

11. januarja je minilo dvajset let od prezgodnje smrti dr. Jožeta Pučnika, ki je pomembno zaznamoval novejšo slovensko zgodovino. Bivši predsednik države Borut Pahor ga je opredelil za najpomembnejšega slovenskega politika, očeta slovenske države. Ob obletnici je Muzej slovenske osamosvojitve, ki so ga v teh dneh ukinili, že lansko jesen, 3. in 4. oktobra, pripravil posvet z naslovom Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili nekaterim odlomkom, med drugim takratnemu predsedniku Republike Slovenije Borutu Pahorju in predsedniku osamosvojitevne vlade Lojzetu Peterletu.

Jože Bartolj

spominpolitikaJože PučnikLojze PeterleBorut PahorGorazd PučnikAlenka PuharŽeljko OsetMuzej slovenske osamosvojitve

Kulturni utrinki

VEČ ...|20. 1. 2023
Željko Oset in Jože Dežman o Združitvi muzejev osamosvojitve in novejše zgodovine

Željko Oset in Jože Dežman o Združitvi muzejev osamosvojitve in novejše zgodovine

kulturaJože DežmanŽeljko Osetmuzej osamosvojitvemuzej

Kulturni utrinki

Željko Oset in Jože Dežman o Združitvi muzejev osamosvojitve in novejše zgodovine
VEČ ...|20. 1. 2023
Željko Oset in Jože Dežman o Združitvi muzejev osamosvojitve in novejše zgodovine

Jože Bartolj

kulturaJože DežmanŽeljko Osetmuzej osamosvojitvemuzej

Moja zgodba

VEČ ...|15. 1. 2023
Dr. Željko Oset - Udbovski učbenik

Slovenska Udba je konec leta 1947 ali v začetku leta 1948 iz srbščine v slovenščino prevedla gradivo za usposabljanje svojih agentov in operativcev Udbovski učbenik in o tem smo tokrat govorili v oddaji Moja zgodba! Naš gost je bil zgodovinar, predavatelj na Univerzi v Novi Gorici, direktor Muzeja slovenske osamosvojitve dr. Željko Oset, ki je izdal komentirano verzijo omenjene publikacije. 
 

Dr. Željko Oset - Udbovski učbenik

Slovenska Udba je konec leta 1947 ali v začetku leta 1948 iz srbščine v slovenščino prevedla gradivo za usposabljanje svojih agentov in operativcev Udbovski učbenik in o tem smo tokrat govorili v oddaji Moja zgodba! Naš gost je bil zgodovinar, predavatelj na Univerzi v Novi Gorici, direktor Muzeja slovenske osamosvojitve dr. Željko Oset, ki je izdal komentirano verzijo omenjene publikacije. 
 

spominpolitikaŽeljko OsetUdbovski učbenikUDBA

Moja zgodba

Dr. Željko Oset - Udbovski učbenik

Slovenska Udba je konec leta 1947 ali v začetku leta 1948 iz srbščine v slovenščino prevedla gradivo za usposabljanje svojih agentov in operativcev Udbovski učbenik in o tem smo tokrat govorili v oddaji Moja zgodba! Naš gost je bil zgodovinar, predavatelj na Univerzi v Novi Gorici, direktor Muzeja slovenske osamosvojitve dr. Željko Oset, ki je izdal komentirano verzijo omenjene publikacije. 
 

VEČ ...|15. 1. 2023
Dr. Željko Oset - Udbovski učbenik

Slovenska Udba je konec leta 1947 ali v začetku leta 1948 iz srbščine v slovenščino prevedla gradivo za usposabljanje svojih agentov in operativcev Udbovski učbenik in o tem smo tokrat govorili v oddaji Moja zgodba! Naš gost je bil zgodovinar, predavatelj na Univerzi v Novi Gorici, direktor Muzeja slovenske osamosvojitve dr. Željko Oset, ki je izdal komentirano verzijo omenjene publikacije. 
 

Jože Bartolj

spominpolitikaŽeljko OsetUdbovski učbenikUDBA

Moja zgodba

VEČ ...|26. 6. 2022
Muzej slovenske osamosvojitve

V oddaji Moja zgodba lahko prisluhnete predstavitvi novega Muzeja slovenske osamosvojitve. Tam so v počastitev Dneva državnosti pripravil prvo razstavo, “Narod glasuje za …? Samostojnost! Plebisciti skozi čas”. Naša gosta sta bila direktor muzeja dr. Željko Oset in kustosinja Barbara Zalar. V oddaji pa ste lahko slišali tudi spomine vrhunskega športnika Francija Petka na čas plebiscita in osamosvajanja.

Muzej slovenske osamosvojitve

V oddaji Moja zgodba lahko prisluhnete predstavitvi novega Muzeja slovenske osamosvojitve. Tam so v počastitev Dneva državnosti pripravil prvo razstavo, “Narod glasuje za …? Samostojnost! Plebisciti skozi čas”. Naša gosta sta bila direktor muzeja dr. Željko Oset in kustosinja Barbara Zalar. V oddaji pa ste lahko slišali tudi spomine vrhunskega športnika Francija Petka na čas plebiscita in osamosvajanja.

spominpolitikaMuzej slovenske osamosvojitveBarbara ZalarŽeljko OsetFranci Petek

Moja zgodba

Muzej slovenske osamosvojitve

V oddaji Moja zgodba lahko prisluhnete predstavitvi novega Muzeja slovenske osamosvojitve. Tam so v počastitev Dneva državnosti pripravil prvo razstavo, “Narod glasuje za …? Samostojnost! Plebisciti skozi čas”. Naša gosta sta bila direktor muzeja dr. Željko Oset in kustosinja Barbara Zalar. V oddaji pa ste lahko slišali tudi spomine vrhunskega športnika Francija Petka na čas plebiscita in osamosvajanja.

VEČ ...|26. 6. 2022
Muzej slovenske osamosvojitve

V oddaji Moja zgodba lahko prisluhnete predstavitvi novega Muzeja slovenske osamosvojitve. Tam so v počastitev Dneva državnosti pripravil prvo razstavo, “Narod glasuje za …? Samostojnost! Plebisciti skozi čas”. Naša gosta sta bila direktor muzeja dr. Željko Oset in kustosinja Barbara Zalar. V oddaji pa ste lahko slišali tudi spomine vrhunskega športnika Francija Petka na čas plebiscita in osamosvajanja.

Jože Bartolj

spominpolitikaMuzej slovenske osamosvojitveBarbara ZalarŽeljko OsetFranci Petek

Priporočamo
|
Aktualno

Za življenje

VEČ ...|5. 4. 2025
Tišina v odnosih

Kakšno vlogo ima tišina v medsebojnih odnosih in v katerih primerih ima vendarle svoje mesto - tudi pri vzgoji mladih? Nagovorili bomo tudi tišino, ki nastane ob odsotnosti najpomembnejših oseb v našem življenju - staršev. V preddverju velike noči 2025 in tik pred tiho nedeljo je bil z nami v živo novi provincial frančiškanov in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Svoja vprašanja za našega gosta v prvih sobotah v mesecu lahko pošljete na za.zivljenje@ognjisce.si.

Tišina v odnosih

Kakšno vlogo ima tišina v medsebojnih odnosih in v katerih primerih ima vendarle svoje mesto - tudi pri vzgoji mladih? Nagovorili bomo tudi tišino, ki nastane ob odsotnosti najpomembnejših oseb v našem življenju - staršev. V preddverju velike noči 2025 in tik pred tiho nedeljo je bil z nami v živo novi provincial frančiškanov in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Svoja vprašanja za našega gosta v prvih sobotah v mesecu lahko pošljete na za.zivljenje@ognjisce.si.

Blaž Lesnik

postni časodnosivzgojaduhovnosttiha nedelja

Program zadnjega tedna

VEČ ...|5. 4. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 05. april 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 05. april 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Naš pogled

VEČ ...|1. 4. 2025
Marjan Bunič: Čim več se smejte!

Vas je danes že kdo potegnil za nos? Vas je kdo naprvoaprilil? In? Kako ste se odzvali? Pravzaprav natančneje: Kaj ste ob tem razmišljali? Ste se iskreno zabavali in morda potegavščini še kaj dodali? Ste se morda sicer prijazno nasmehnili, a v sebi čutili, da vam je to odveč? Ali pa ste zadevo ignorirali in se morda glasno zgražali nad neumnostmi, neresnostjo in zapravljanjem časa? Kakorkoli, vse našteto so povsem običajni odzivi. Pa vendar …

Marjan Bunič: Čim več se smejte!

Vas je danes že kdo potegnil za nos? Vas je kdo naprvoaprilil? In? Kako ste se odzvali? Pravzaprav natančneje: Kaj ste ob tem razmišljali? Ste se iskreno zabavali in morda potegavščini še kaj dodali? Ste se morda sicer prijazno nasmehnili, a v sebi čutili, da vam je to odveč? Ali pa ste zadevo ignorirali in se morda glasno zgražali nad neumnostmi, neresnostjo in zapravljanjem časa? Kakorkoli, vse našteto so povsem običajni odzivi. Pa vendar …

Marjan Bunič

komentar

Svetovalnica

VEČ ...|4. 4. 2025
Splav, celjenje ran

Z nami je bila Katarina Nzobandora iz Zavoda živim. Govorili smo o ranjenosti po izkušnji splava. Mnogokrat se v javnosti zmanjšuje pomen tega dejanja, pozabi na to, da ne umre le detece, ampak z njim tudi del materinega srca, naj si to prizna ali ne. Slišali smo, kako v Zavodu živim to izkusijo in kako pomagajo na poti okrevanja.

Splav, celjenje ran

Z nami je bila Katarina Nzobandora iz Zavoda živim. Govorili smo o ranjenosti po izkušnji splava. Mnogokrat se v javnosti zmanjšuje pomen tega dejanja, pozabi na to, da ne umre le detece, ampak z njim tudi del materinega srca, naj si to prizna ali ne. Slišali smo, kako v Zavodu živim to izkusijo in kako pomagajo na poti okrevanja.

Radio Ognjišče, Tanja Dominko

svetovanje

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|4. 4. 2025
Zlata leta Rabeljskega rudnika v fotografijah

S fotografsko razstavo v Trstu so oživili spomin na zgodovino in izročilo, ki ju v Rablju v Kanalski dolini dandanes skušajo turistično vrednotiti. Stoletja je tamkajšnji rudnik spadal med najpomembnejše rudnike svinca in cinka v vsej Evropi in močno zaznamoval zgodovino kraja z gospodarskega in družabnega vidika. Nekdanji rudnik, ki obsega okoli 130 km rovov do 520 m pod zemljo, so spremenili v mednarodni georudarski park, ki ohranja spomin na rudarski poklic in je hkrati turistična in izobraževalna znamenitost. Fotografije, ki so razstavljene v deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine v Trstu, pričajo tako o življenju in delu rudarjev kot o življenju Rabeljčanov, saj je bil v začetku XX. stoletja Rabelj zelo velika in živahna vas s približno 3.000 prebivalci. Po zaprtju rudnika leta 1991 je kraj močno prizadelo izseljevanje. Posebno zanimiv je načrt vrednotenja znamenitega Štolna, ki pod zemljo povezuje Rabelj z Logom pod Mangartom. Julija bo praznoval 120. obletnico odprtja, še piše beneški petnajstdnevnik Dom.

Zlata leta Rabeljskega rudnika v fotografijah

S fotografsko razstavo v Trstu so oživili spomin na zgodovino in izročilo, ki ju v Rablju v Kanalski dolini dandanes skušajo turistično vrednotiti. Stoletja je tamkajšnji rudnik spadal med najpomembnejše rudnike svinca in cinka v vsej Evropi in močno zaznamoval zgodovino kraja z gospodarskega in družabnega vidika. Nekdanji rudnik, ki obsega okoli 130 km rovov do 520 m pod zemljo, so spremenili v mednarodni georudarski park, ki ohranja spomin na rudarski poklic in je hkrati turistična in izobraževalna znamenitost. Fotografije, ki so razstavljene v deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine v Trstu, pričajo tako o življenju in delu rudarjev kot o življenju Rabeljčanov, saj je bil v začetku XX. stoletja Rabelj zelo velika in živahna vas s približno 3.000 prebivalci. Po zaprtju rudnika leta 1991 je kraj močno prizadelo izseljevanje. Posebno zanimiv je načrt vrednotenja znamenitega Štolna, ki pod zemljo povezuje Rabelj z Logom pod Mangartom. Julija bo praznoval 120. obletnico odprtja, še piše beneški petnajstdnevnik Dom.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Radijska kateheza

VEČ ...|5. 4. 2025
V stiski sem in kako naj se rešim trpljenja?

Začenjamo nov sklop radijskih katehez z naslovom Zdravilna beseda v sodelovanju s Svetopisemsko družbo Slovenije. V prvi smo iskali odgovor na vprašanje: »V stiski sem in kako naj se rešim trpljenja?« Program katehez vključuje najboljše prakse na področju teologije, duševnega zdravja in poznavanja Svetega pisma. Vsakič bo vključeno tudi konkretno pričevanje posameznika o tem, kako ga je Bog rešil iz neke stiske in mu pokazal novo pot. Tokrat je svojo izkušnjo podelila Melita Bevc

V stiski sem in kako naj se rešim trpljenja?

Začenjamo nov sklop radijskih katehez z naslovom Zdravilna beseda v sodelovanju s Svetopisemsko družbo Slovenije. V prvi smo iskali odgovor na vprašanje: »V stiski sem in kako naj se rešim trpljenja?« Program katehez vključuje najboljše prakse na področju teologije, duševnega zdravja in poznavanja Svetega pisma. Vsakič bo vključeno tudi konkretno pričevanje posameznika o tem, kako ga je Bog rešil iz neke stiske in mu pokazal novo pot. Tokrat je svojo izkušnjo podelila Melita Bevc

s. Meta Potočnik

Svetopisemska družbaZdravilna beseda

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|5. 4. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 5. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 5. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Za življenje

VEČ ...|5. 4. 2025
Tišina v odnosih

Kakšno vlogo ima tišina v medsebojnih odnosih in v katerih primerih ima vendarle svoje mesto - tudi pri vzgoji mladih? Nagovorili bomo tudi tišino, ki nastane ob odsotnosti najpomembnejših oseb v našem življenju - staršev. V preddverju velike noči 2025 in tik pred tiho nedeljo je bil z nami v živo novi provincial frančiškanov in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Svoja vprašanja za našega gosta v prvih sobotah v mesecu lahko pošljete na za.zivljenje@ognjisce.si.

Tišina v odnosih

Kakšno vlogo ima tišina v medsebojnih odnosih in v katerih primerih ima vendarle svoje mesto - tudi pri vzgoji mladih? Nagovorili bomo tudi tišino, ki nastane ob odsotnosti najpomembnejših oseb v našem življenju - staršev. V preddverju velike noči 2025 in tik pred tiho nedeljo je bil z nami v živo novi provincial frančiškanov in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Svoja vprašanja za našega gosta v prvih sobotah v mesecu lahko pošljete na za.zivljenje@ognjisce.si.

Blaž Lesnik

postni časodnosivzgojaduhovnosttiha nedelja

Spominjamo se

VEČ ...|5. 4. 2025
Spominjamo se dne 5. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 5. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče