Informativni prispevki

VEČ ...|6. 4. 2020
Šola od doma, kako bo z ocenami?

Vstopili smo v četrti teden izobraževanja na daljavo. Ministrstvo je prejšnji teden osnovnim šolam poslalo okrožnico s priporočili za preverjanje in ocenjevanje znanja v tem času. Šolarji bodo namreč počasi morali pokazati, kaj so se v tem času naučili. Pogovarjali smo se s predsednikom Združenja ravnateljev Slovenije Gregorjem Pečanom.

Šola od doma, kako bo z ocenami?

Vstopili smo v četrti teden izobraževanja na daljavo. Ministrstvo je prejšnji teden osnovnim šolam poslalo okrožnico s priporočili za preverjanje in ocenjevanje znanja v tem času. Šolarji bodo namreč počasi morali pokazati, kaj so se v tem času naučili. Pogovarjali smo se s predsednikom Združenja ravnateljev Slovenije Gregorjem Pečanom.

infokoronaviruszdravstvošola

Informativni prispevki

Šola od doma, kako bo z ocenami?
Vstopili smo v četrti teden izobraževanja na daljavo. Ministrstvo je prejšnji teden osnovnim šolam poslalo okrožnico s priporočili za preverjanje in ocenjevanje znanja v tem času. Šolarji bodo namreč počasi morali pokazati, kaj so se v tem času naučili. Pogovarjali smo se s predsednikom Združenja ravnateljev Slovenije Gregorjem Pečanom.
VEČ ...|6. 4. 2020
Šola od doma, kako bo z ocenami?
Vstopili smo v četrti teden izobraževanja na daljavo. Ministrstvo je prejšnji teden osnovnim šolam poslalo okrožnico s priporočili za preverjanje in ocenjevanje znanja v tem času. Šolarji bodo namreč počasi morali pokazati, kaj so se v tem času naučili. Pogovarjali smo se s predsednikom Združenja ravnateljev Slovenije Gregorjem Pečanom.

Tanja Dominko

infokoronaviruszdravstvošola

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|5. 4. 2020
Posvetitev JMS, duhovno obhajilo, e-priprava na zakon

V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo strnili nekaj aktualnih dogajanj. Med drugim boste slišali, kako se na zaostrene zdravstvene razmere odziva medijski portal Iskreni.net, ki parom omogoča pripravo na zakon preko spleta. Znova smo tudi predstavili način prejemanja duhovnega obhajila. Vabljeni k poslušanju!

Posvetitev JMS, duhovno obhajilo, e-priprava na zakon

V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo strnili nekaj aktualnih dogajanj. Med drugim boste slišali, kako se na zaostrene zdravstvene razmere odziva medijski portal Iskreni.net, ki parom omogoča pripravo na zakon preko spleta. Znova smo tudi predstavili način prejemanja duhovnega obhajila. Vabljeni k poslušanju!

družbaduhovnostmladizdravstvo

Utrip Cerkve v Sloveniji

Posvetitev JMS, duhovno obhajilo, e-priprava na zakon
V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo strnili nekaj aktualnih dogajanj. Med drugim boste slišali, kako se na zaostrene zdravstvene razmere odziva medijski portal Iskreni.net, ki parom omogoča pripravo na zakon preko spleta. Znova smo tudi predstavili način prejemanja duhovnega obhajila. Vabljeni k poslušanju!
VEČ ...|5. 4. 2020
Posvetitev JMS, duhovno obhajilo, e-priprava na zakon
V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo strnili nekaj aktualnih dogajanj. Med drugim boste slišali, kako se na zaostrene zdravstvene razmere odziva medijski portal Iskreni.net, ki parom omogoča pripravo na zakon preko spleta. Znova smo tudi predstavili način prejemanja duhovnega obhajila. Vabljeni k poslušanju!

Petra Stopar

družbaduhovnostmladizdravstvo

Iz naših krajev

VEČ ...|4. 4. 2020
Ljubljana, Kranjska Gora, Sveta Trojica, Novo mesto

V oddaji smo poročali o poškodovani cerkvi v Sveti Trojici in kako se v tamkajšnji občini soočajo s posledicami epidemije. V Kranjski Gori smo preverili, kako je z izvajanjem dodatnih ukrepov za omejevanje gibanja. Predstavniki romske skupnosti so opozorili na nevarnost širjenja virusa v nezakonitih naseljih brez vode. Poročali pa smo tudi o tem, kako priznana krznarka Milena Eber Štimac izdeluje zaščitne maske, 500 jih je podarila naši največji bolnišnici.

Ljubljana, Kranjska Gora, Sveta Trojica, Novo mesto

V oddaji smo poročali o poškodovani cerkvi v Sveti Trojici in kako se v tamkajšnji občini soočajo s posledicami epidemije. V Kranjski Gori smo preverili, kako je z izvajanjem dodatnih ukrepov za omejevanje gibanja. Predstavniki romske skupnosti so opozorili na nevarnost širjenja virusa v nezakonitih naseljih brez vode. Poročali pa smo tudi o tem, kako priznana krznarka Milena Eber Štimac izdeluje zaščitne maske, 500 jih je podarila naši največji bolnišnici.

družbainfokoronaviruszdravstvo

Iz naših krajev

Ljubljana, Kranjska Gora, Sveta Trojica, Novo mesto
V oddaji smo poročali o poškodovani cerkvi v Sveti Trojici in kako se v tamkajšnji občini soočajo s posledicami epidemije. V Kranjski Gori smo preverili, kako je z izvajanjem dodatnih ukrepov za omejevanje gibanja. Predstavniki romske skupnosti so opozorili na nevarnost širjenja virusa v nezakonitih naseljih brez vode. Poročali pa smo tudi o tem, kako priznana krznarka Milena Eber Štimac izdeluje zaščitne maske, 500 jih je podarila naši največji bolnišnici.
VEČ ...|4. 4. 2020
Ljubljana, Kranjska Gora, Sveta Trojica, Novo mesto
V oddaji smo poročali o poškodovani cerkvi v Sveti Trojici in kako se v tamkajšnji občini soočajo s posledicami epidemije. V Kranjski Gori smo preverili, kako je z izvajanjem dodatnih ukrepov za omejevanje gibanja. Predstavniki romske skupnosti so opozorili na nevarnost širjenja virusa v nezakonitih naseljih brez vode. Poročali pa smo tudi o tem, kako priznana krznarka Milena Eber Štimac izdeluje zaščitne maske, 500 jih je podarila naši največji bolnišnici.

Andrej Šinko

družbainfokoronaviruszdravstvo

Informativni prispevki

VEČ ...|2. 4. 2020
Mitja Iršič: V Evropi in Sloveniji smo bolezen covid-19 vzeli preveč lahkotno

Januarja, ko je novi koronavirus pustošil po Kitajski, se je na njenem jugu, točneje v mestu Guangdžov, mudil Slovenec Mitja Iršič. Za naš radio je v preteklosti že nekajkrat pokomentiral aktualno domače politično dogajanje. Oglasil se nam je tudi iz države, kjer se je vse skupaj začelo, in opisal takratne razmere. V domovino se je vrnil v začetku februarja. Čeprav je sprva kazalo, da ga pri tem morda čaka prava odisejada, je pot, kot nam je sporočil, minila brez posebnih pretresov. Z Mitjo Iršičem smo se povezali prek družbenega omrežja Facebook.

Mitja Iršič: V Evropi in Sloveniji smo bolezen covid-19 vzeli preveč lahkotno

Januarja, ko je novi koronavirus pustošil po Kitajski, se je na njenem jugu, točneje v mestu Guangdžov, mudil Slovenec Mitja Iršič. Za naš radio je v preteklosti že nekajkrat pokomentiral aktualno domače politično dogajanje. Oglasil se nam je tudi iz države, kjer se je vse skupaj začelo, in opisal takratne razmere. V domovino se je vrnil v začetku februarja. Čeprav je sprva kazalo, da ga pri tem morda čaka prava odisejada, je pot, kot nam je sporočil, minila brez posebnih pretresov. Z Mitjo Iršičem smo se povezali prek družbenega omrežja Facebook.

infokoronaviruszdravstvo

Informativni prispevki

Mitja Iršič: V Evropi in Sloveniji smo bolezen covid-19 vzeli preveč lahkotno
Januarja, ko je novi koronavirus pustošil po Kitajski, se je na njenem jugu, točneje v mestu Guangdžov, mudil Slovenec Mitja Iršič. Za naš radio je v preteklosti že nekajkrat pokomentiral aktualno domače politično dogajanje. Oglasil se nam je tudi iz države, kjer se je vse skupaj začelo, in opisal takratne razmere. V domovino se je vrnil v začetku februarja. Čeprav je sprva kazalo, da ga pri tem morda čaka prava odisejada, je pot, kot nam je sporočil, minila brez posebnih pretresov. Z Mitjo Iršičem smo se povezali prek družbenega omrežja Facebook.
VEČ ...|2. 4. 2020
Mitja Iršič: V Evropi in Sloveniji smo bolezen covid-19 vzeli preveč lahkotno
Januarja, ko je novi koronavirus pustošil po Kitajski, se je na njenem jugu, točneje v mestu Guangdžov, mudil Slovenec Mitja Iršič. Za naš radio je v preteklosti že nekajkrat pokomentiral aktualno domače politično dogajanje. Oglasil se nam je tudi iz države, kjer se je vse skupaj začelo, in opisal takratne razmere. V domovino se je vrnil v začetku februarja. Čeprav je sprva kazalo, da ga pri tem morda čaka prava odisejada, je pot, kot nam je sporočil, minila brez posebnih pretresov. Z Mitjo Iršičem smo se povezali prek družbenega omrežja Facebook.

Helena Križnik

infokoronaviruszdravstvo

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|29. 3. 2020
Vabilo papež k skupni molitvi

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo slišali, kako nas papež vabi k skupni molitvi in solidarnosti za zaustavitev pandemije. Pogovarjali smo se s s. Anjo Kastelic iz bratstva Veselje Evangelija, ki ima večino članov v Italiji. Povedala nam je, kako se s to veliko preizkušnjo soočajo pri naših sosedih. Objavili smo tudi ekskluzivni pogovor s pakistansko kristjanko Asio Bibi, s katero se je pogovarjal novinar tednika Družina.

Vabilo papež k skupni molitvi

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo slišali, kako nas papež vabi k skupni molitvi in solidarnosti za zaustavitev pandemije. Pogovarjali smo se s s. Anjo Kastelic iz bratstva Veselje Evangelija, ki ima večino članov v Italiji. Povedala nam je, kako se s to veliko preizkušnjo soočajo pri naših sosedih. Objavili smo tudi ekskluzivni pogovor s pakistansko kristjanko Asio Bibi, s katero se je pogovarjal novinar tednika Družina.

duhovnostpapeždružbaodnosizdravstvo

Iz življenja vesoljne Cerkve

Vabilo papež k skupni molitvi
V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo slišali, kako nas papež vabi k skupni molitvi in solidarnosti za zaustavitev pandemije. Pogovarjali smo se s s. Anjo Kastelic iz bratstva Veselje Evangelija, ki ima večino članov v Italiji. Povedala nam je, kako se s to veliko preizkušnjo soočajo pri naših sosedih. Objavili smo tudi ekskluzivni pogovor s pakistansko kristjanko Asio Bibi, s katero se je pogovarjal novinar tednika Družina.
VEČ ...|29. 3. 2020
Vabilo papež k skupni molitvi
V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo slišali, kako nas papež vabi k skupni molitvi in solidarnosti za zaustavitev pandemije. Pogovarjali smo se s s. Anjo Kastelic iz bratstva Veselje Evangelija, ki ima večino članov v Italiji. Povedala nam je, kako se s to veliko preizkušnjo soočajo pri naših sosedih. Objavili smo tudi ekskluzivni pogovor s pakistansko kristjanko Asio Bibi, s katero se je pogovarjal novinar tednika Družina.

Marjana Debevec

duhovnostpapeždružbaodnosizdravstvo

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|29. 3. 2020
Navodila škofov za velikonočne praznike

Vstopili smo v drugo nedeljo v času trajanja izrednih ukrepov v Cerkvi in državi. V današnji oddaji smo vas znova spomnili na navodila, ki so jih ta teden na novo izdali naši škofje, nanašajo pa se na to, kako bomo letos obhajali velikonočne praznike. Ob tem so škofje vernike povabili k spremljanju radijskega misijona, ki se začenja danes in bo trajal do 4. aprila.

Navodila škofov za velikonočne praznike

Vstopili smo v drugo nedeljo v času trajanja izrednih ukrepov v Cerkvi in državi. V današnji oddaji smo vas znova spomnili na navodila, ki so jih ta teden na novo izdali naši škofje, nanašajo pa se na to, kako bomo letos obhajali velikonočne praznike. Ob tem so škofje vernike povabili k spremljanju radijskega misijona, ki se začenja danes in bo trajal do 4. aprila.

duhovnostinfosvetovanjezdravstvoodnosi

Utrip Cerkve v Sloveniji

Navodila škofov za velikonočne praznike
Vstopili smo v drugo nedeljo v času trajanja izrednih ukrepov v Cerkvi in državi. V današnji oddaji smo vas znova spomnili na navodila, ki so jih ta teden na novo izdali naši škofje, nanašajo pa se na to, kako bomo letos obhajali velikonočne praznike. Ob tem so škofje vernike povabili k spremljanju radijskega misijona, ki se začenja danes in bo trajal do 4. aprila.
VEČ ...|29. 3. 2020
Navodila škofov za velikonočne praznike
Vstopili smo v drugo nedeljo v času trajanja izrednih ukrepov v Cerkvi in državi. V današnji oddaji smo vas znova spomnili na navodila, ki so jih ta teden na novo izdali naši škofje, nanašajo pa se na to, kako bomo letos obhajali velikonočne praznike. Ob tem so škofje vernike povabili k spremljanju radijskega misijona, ki se začenja danes in bo trajal do 4. aprila.

Petra Stopar

duhovnostinfosvetovanjezdravstvoodnosi

Informativni prispevki

VEČ ...|26. 3. 2020
Publicist Tomšič o poročanju medijev v času epidemije

Mediji smo v minulih dneh opravljali, in še opravljamo veliko delo, v to so prepričani tako novinarji, predstavniki stanovskih organizacij in tudi predstavniki vlade. Ne glede na medijsko hišo, se v teh dneh vsi soočamo z odpovedmi oglasov, ki so levji delež prihodkov in predstavljajo vir preživetja. Mediji morajo biti v krizi verodostojni. »Čeprav je nehvaležno ocenjevati delo drugih novinarskih kolegov, pa se moramo v ZNP tudi jasno distancirati od dela novinarjev, ki ukrepe države, s katerimi skuša ta ustaviti širjenje koronavirusa, prikazujejo kot nekakšno uvajanje politične diktature. Gre za ravnanje, ki z novinarsko etiko in profesionalnostjo nima ničesar skupnega,« poudarja predsednik Združenja novinarjev in publicistov Matevž Tomšič.

Publicist Tomšič o poročanju medijev v času epidemije

Mediji smo v minulih dneh opravljali, in še opravljamo veliko delo, v to so prepričani tako novinarji, predstavniki stanovskih organizacij in tudi predstavniki vlade. Ne glede na medijsko hišo, se v teh dneh vsi soočamo z odpovedmi oglasov, ki so levji delež prihodkov in predstavljajo vir preživetja. Mediji morajo biti v krizi verodostojni. »Čeprav je nehvaležno ocenjevati delo drugih novinarskih kolegov, pa se moramo v ZNP tudi jasno distancirati od dela novinarjev, ki ukrepe države, s katerimi skuša ta ustaviti širjenje koronavirusa, prikazujejo kot nekakšno uvajanje politične diktature. Gre za ravnanje, ki z novinarsko etiko in profesionalnostjo nima ničesar skupnega,« poudarja predsednik Združenja novinarjev in publicistov Matevž Tomšič.

infokoronaviruszdravstvomediji

Informativni prispevki

Publicist Tomšič o poročanju medijev v času epidemije
Mediji smo v minulih dneh opravljali, in še opravljamo veliko delo, v to so prepričani tako novinarji, predstavniki stanovskih organizacij in tudi predstavniki vlade. Ne glede na medijsko hišo, se v teh dneh vsi soočamo z odpovedmi oglasov, ki so levji delež prihodkov in predstavljajo vir preživetja. Mediji morajo biti v krizi verodostojni. »Čeprav je nehvaležno ocenjevati delo drugih novinarskih kolegov, pa se moramo v ZNP tudi jasno distancirati od dela novinarjev, ki ukrepe države, s katerimi skuša ta ustaviti širjenje koronavirusa, prikazujejo kot nekakšno uvajanje politične diktature. Gre za ravnanje, ki z novinarsko etiko in profesionalnostjo nima ničesar skupnega,« poudarja predsednik Združenja novinarjev in publicistov Matevž Tomšič.
VEČ ...|26. 3. 2020
Publicist Tomšič o poročanju medijev v času epidemije
Mediji smo v minulih dneh opravljali, in še opravljamo veliko delo, v to so prepričani tako novinarji, predstavniki stanovskih organizacij in tudi predstavniki vlade. Ne glede na medijsko hišo, se v teh dneh vsi soočamo z odpovedmi oglasov, ki so levji delež prihodkov in predstavljajo vir preživetja. Mediji morajo biti v krizi verodostojni. »Čeprav je nehvaležno ocenjevati delo drugih novinarskih kolegov, pa se moramo v ZNP tudi jasno distancirati od dela novinarjev, ki ukrepe države, s katerimi skuša ta ustaviti širjenje koronavirusa, prikazujejo kot nekakšno uvajanje politične diktature. Gre za ravnanje, ki z novinarsko etiko in profesionalnostjo nima ničesar skupnega,« poudarja predsednik Združenja novinarjev in publicistov Matevž Tomšič.

Alen Salihović

infokoronaviruszdravstvomediji

Informativni prispevki

VEČ ...|25. 3. 2020
Več tisoč jih skrbi za vas, zato: Ostani dom

Poleg zdravstvenih delavcev in policistov so v teh dneh na udaru tudi predstavniki Civilne zaščite. Ti ponekod dostavljajo hrano, skrbijo za logistiko in so, ne glede na vse, ves čas pripravljeni priskočiti na pomoč. To zagotavljajo tudi občine. Poklicali smo poveljnika štaba regijske Civilne zaščite za Notranjsko Sandija Curka, poveljnika Civilne zaščite mestne občine Maribor Aleša Ciringerja, poveljnika Regijskega štaba Civilne zaščite za Gorenjsko Klemena Šmida ter župana Ivačne Gorice Dušana Strnada, ki vodi občinski razširjeni štab Civilne zaščite.

Več tisoč jih skrbi za vas, zato: Ostani dom

Poleg zdravstvenih delavcev in policistov so v teh dneh na udaru tudi predstavniki Civilne zaščite. Ti ponekod dostavljajo hrano, skrbijo za logistiko in so, ne glede na vse, ves čas pripravljeni priskočiti na pomoč. To zagotavljajo tudi občine. Poklicali smo poveljnika štaba regijske Civilne zaščite za Notranjsko Sandija Curka, poveljnika Civilne zaščite mestne občine Maribor Aleša Ciringerja, poveljnika Regijskega štaba Civilne zaščite za Gorenjsko Klemena Šmida ter župana Ivačne Gorice Dušana Strnada, ki vodi občinski razširjeni štab Civilne zaščite.

infokoronaviruszdravstvopomočcivilna zaščita

Informativni prispevki

Več tisoč jih skrbi za vas, zato: Ostani dom
Poleg zdravstvenih delavcev in policistov so v teh dneh na udaru tudi predstavniki Civilne zaščite. Ti ponekod dostavljajo hrano, skrbijo za logistiko in so, ne glede na vse, ves čas pripravljeni priskočiti na pomoč. To zagotavljajo tudi občine. Poklicali smo poveljnika štaba regijske Civilne zaščite za Notranjsko Sandija Curka, poveljnika Civilne zaščite mestne občine Maribor Aleša Ciringerja, poveljnika Regijskega štaba Civilne zaščite za Gorenjsko Klemena Šmida ter župana Ivačne Gorice Dušana Strnada, ki vodi občinski razširjeni štab Civilne zaščite.
VEČ ...|25. 3. 2020
Več tisoč jih skrbi za vas, zato: Ostani dom
Poleg zdravstvenih delavcev in policistov so v teh dneh na udaru tudi predstavniki Civilne zaščite. Ti ponekod dostavljajo hrano, skrbijo za logistiko in so, ne glede na vse, ves čas pripravljeni priskočiti na pomoč. To zagotavljajo tudi občine. Poklicali smo poveljnika štaba regijske Civilne zaščite za Notranjsko Sandija Curka, poveljnika Civilne zaščite mestne občine Maribor Aleša Ciringerja, poveljnika Regijskega štaba Civilne zaščite za Gorenjsko Klemena Šmida ter župana Ivačne Gorice Dušana Strnada, ki vodi občinski razširjeni štab Civilne zaščite.

Alen Salihović

infokoronaviruszdravstvopomočcivilna zaščita

Informativni prispevki

VEČ ...|23. 3. 2020
Zapori so tempirana bomba v primeru okužb s koronavirusom

Pandemija je omejila tudi delo na sodiščih. Obravnave so do nadaljnjega prekinjene. Medtem pa stroge ukrepe sprejemajo tudi v slovenskih zaporih. O tem je za Radio Ognjišče spregovorila novinarka Večera Damjana Žišt.

Zapori so tempirana bomba v primeru okužb s koronavirusom

Pandemija je omejila tudi delo na sodiščih. Obravnave so do nadaljnjega prekinjene. Medtem pa stroge ukrepe sprejemajo tudi v slovenskih zaporih. O tem je za Radio Ognjišče spregovorila novinarka Večera Damjana Žišt.

infokoronaviruszdravstvozaporsodišče

Informativni prispevki

Zapori so tempirana bomba v primeru okužb s koronavirusom
Pandemija je omejila tudi delo na sodiščih. Obravnave so do nadaljnjega prekinjene. Medtem pa stroge ukrepe sprejemajo tudi v slovenskih zaporih. O tem je za Radio Ognjišče spregovorila novinarka Večera Damjana Žišt.
VEČ ...|23. 3. 2020
Zapori so tempirana bomba v primeru okužb s koronavirusom
Pandemija je omejila tudi delo na sodiščih. Obravnave so do nadaljnjega prekinjene. Medtem pa stroge ukrepe sprejemajo tudi v slovenskih zaporih. O tem je za Radio Ognjišče spregovorila novinarka Večera Damjana Žišt.

Alen Salihović

infokoronaviruszdravstvozaporsodišče

Svetovalnica

VEČ ...|19. 3. 2020
Resnice in zmote o novem koronavirusu

O razmerah v Italiji, obrambnem sistemu, ki ga gradimo z rednim gibanjem in zmotah o novem koronavirusu je spregovorila dr. Mihaela Jurdana iz Fakultete za vede o zdravju Univerze na Primorskem.

Resnice in zmote o novem koronavirusu

O razmerah v Italiji, obrambnem sistemu, ki ga gradimo z rednim gibanjem in zmotah o novem koronavirusu je spregovorila dr. Mihaela Jurdana iz Fakultete za vede o zdravju Univerze na Primorskem.

zdravjenovi koronavirusepidemijazdravstvosvetovanje

Svetovalnica

Resnice in zmote o novem koronavirusu
O razmerah v Italiji, obrambnem sistemu, ki ga gradimo z rednim gibanjem in zmotah o novem koronavirusu je spregovorila dr. Mihaela Jurdana iz Fakultete za vede o zdravju Univerze na Primorskem.
VEČ ...|19. 3. 2020
Resnice in zmote o novem koronavirusu
O razmerah v Italiji, obrambnem sistemu, ki ga gradimo z rednim gibanjem in zmotah o novem koronavirusu je spregovorila dr. Mihaela Jurdana iz Fakultete za vede o zdravju Univerze na Primorskem.

Blaž Lesnik

zdravjenovi koronavirusepidemijazdravstvosvetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|17. 3. 2020
Infektolog o novem koronavirusu

O novem koronavirusu, ki je ustavil javno življenje, bomo govorili po telefonu z akademikom dr. Francem Strletom. Odgovarjal je tudi na vprašanja poslušalcev, kot npr. o možnostih prenosa okužbe v trgovini, prek živil in dotikov nakupovalne košarice.

Infektolog o novem koronavirusu

O novem koronavirusu, ki je ustavil javno življenje, bomo govorili po telefonu z akademikom dr. Francem Strletom. Odgovarjal je tudi na vprašanja poslušalcev, kot npr. o možnostih prenosa okužbe v trgovini, prek živil in dotikov nakupovalne košarice.

zdravstvovirusprenos okužbecovid-19zdravjeepidemija

Svetovalnica

Infektolog o novem koronavirusu
O novem koronavirusu, ki je ustavil javno življenje, bomo govorili po telefonu z akademikom dr. Francem Strletom. Odgovarjal je tudi na vprašanja poslušalcev, kot npr. o možnostih prenosa okužbe v trgovini, prek živil in dotikov nakupovalne košarice.
VEČ ...|17. 3. 2020
Infektolog o novem koronavirusu
O novem koronavirusu, ki je ustavil javno življenje, bomo govorili po telefonu z akademikom dr. Francem Strletom. Odgovarjal je tudi na vprašanja poslušalcev, kot npr. o možnostih prenosa okužbe v trgovini, prek živil in dotikov nakupovalne košarice.

Blaž Lesnik

zdravstvovirusprenos okužbecovid-19zdravjeepidemija

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|16. 3. 2020
Klemen Jaklič in Karlo Bolčina

Glede na aktualno stanje povezano s širjenjem koronavirusa smo temu prilagodili tudi tokratno oddajo Spoznanje več, predsodek manj. Z ustavnim sodnikom dr. Klemenom Jakličem smo se pogovarjali o odgovornosti, ki jo imamo kot družba in kot posamezniki v razmerah v katerih smo se znašli. Duhovnik iz Štandreža v Italiji Karlo Bolčina pa nam je v kratkem pogovoru predstavil tamkajšnje razmere.

Klemen Jaklič in Karlo Bolčina

Glede na aktualno stanje povezano s širjenjem koronavirusa smo temu prilagodili tudi tokratno oddajo Spoznanje več, predsodek manj. Z ustavnim sodnikom dr. Klemenom Jakličem smo se pogovarjali o odgovornosti, ki jo imamo kot družba in kot posamezniki v razmerah v katerih smo se znašli. Duhovnik iz Štandreža v Italiji Karlo Bolčina pa nam je v kratkem pogovoru predstavil tamkajšnje razmere.

družbazdravstvokomentarpolitika

Spoznanje več, predsodek manj

Klemen Jaklič in Karlo Bolčina
Glede na aktualno stanje povezano s širjenjem koronavirusa smo temu prilagodili tudi tokratno oddajo Spoznanje več, predsodek manj. Z ustavnim sodnikom dr. Klemenom Jakličem smo se pogovarjali o odgovornosti, ki jo imamo kot družba in kot posamezniki v razmerah v katerih smo se znašli. Duhovnik iz Štandreža v Italiji Karlo Bolčina pa nam je v kratkem pogovoru predstavil tamkajšnje razmere.
VEČ ...|16. 3. 2020
Klemen Jaklič in Karlo Bolčina
Glede na aktualno stanje povezano s širjenjem koronavirusa smo temu prilagodili tudi tokratno oddajo Spoznanje več, predsodek manj. Z ustavnim sodnikom dr. Klemenom Jakličem smo se pogovarjali o odgovornosti, ki jo imamo kot družba in kot posamezniki v razmerah v katerih smo se znašli. Duhovnik iz Štandreža v Italiji Karlo Bolčina pa nam je v kratkem pogovoru predstavil tamkajšnje razmere.

Alen Salihović

družbazdravstvokomentarpolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|14. 3. 2020
Pediatrinja Tina Bregant poziva: Otroci in mladi naj bodo doma

Otroci naj bodo doma. Naj jih ne varujejo stari starši. Sta zgolj dva od napotkov pediatrov. O tem je za naš radio spregovorila pediatrinja Tina Bregant.

Pediatrinja Tina Bregant poziva: Otroci in mladi naj bodo doma

Otroci naj bodo doma. Naj jih ne varujejo stari starši. Sta zgolj dva od napotkov pediatrov. O tem je za naš radio spregovorila pediatrinja Tina Bregant.

infokoronaviruszdravstvo

Informativni prispevki

Pediatrinja Tina Bregant poziva: Otroci in mladi naj bodo doma
Otroci naj bodo doma. Naj jih ne varujejo stari starši. Sta zgolj dva od napotkov pediatrov. O tem je za naš radio spregovorila pediatrinja Tina Bregant.
VEČ ...|14. 3. 2020
Pediatrinja Tina Bregant poziva: Otroci in mladi naj bodo doma
Otroci naj bodo doma. Naj jih ne varujejo stari starši. Sta zgolj dva od napotkov pediatrov. O tem je za naš radio spregovorila pediatrinja Tina Bregant.

Alen Salihović

infokoronaviruszdravstvo

Informativni prispevki

VEČ ...|14. 3. 2020
Mlada zdravnica Nina Sojar Košorok spodbuja: #ostaniDoma

Ostani doma, je poziv, ki so ga zaradi širjenja novega koronavirusa na slovensko javnost naslovili mladi zdravniki. Na facebook profilu so opozorili, da Italijani karantene niso vzeli dovolj resno. »Ne ponavljajmo njihovih napak,« so jasni mladi zdravniki. Za naš radio je o tem spregovorila mlada zdravnica Nina Sojar Košorok.

Mlada zdravnica Nina Sojar Košorok spodbuja: #ostaniDoma

Ostani doma, je poziv, ki so ga zaradi širjenja novega koronavirusa na slovensko javnost naslovili mladi zdravniki. Na facebook profilu so opozorili, da Italijani karantene niso vzeli dovolj resno. »Ne ponavljajmo njihovih napak,« so jasni mladi zdravniki. Za naš radio je o tem spregovorila mlada zdravnica Nina Sojar Košorok.

infokoronaviruszdravstvo

Informativni prispevki

Mlada zdravnica Nina Sojar Košorok spodbuja: #ostaniDoma
Ostani doma, je poziv, ki so ga zaradi širjenja novega koronavirusa na slovensko javnost naslovili mladi zdravniki. Na facebook profilu so opozorili, da Italijani karantene niso vzeli dovolj resno. »Ne ponavljajmo njihovih napak,« so jasni mladi zdravniki. Za naš radio je o tem spregovorila mlada zdravnica Nina Sojar Košorok.
VEČ ...|14. 3. 2020
Mlada zdravnica Nina Sojar Košorok spodbuja: #ostaniDoma
Ostani doma, je poziv, ki so ga zaradi širjenja novega koronavirusa na slovensko javnost naslovili mladi zdravniki. Na facebook profilu so opozorili, da Italijani karantene niso vzeli dovolj resno. »Ne ponavljajmo njihovih napak,« so jasni mladi zdravniki. Za naš radio je o tem spregovorila mlada zdravnica Nina Sojar Košorok.

Alen Salihović

infokoronaviruszdravstvo

Vabilo na pot

VEČ ...|13. 3. 2020
Danes vas ne vabimo ...

... ampak odpovedujemo.

Danes vas ne vabimo ...

... ampak odpovedujemo.

svetovanjedružbanaravazdravstvo

Vabilo na pot

Danes vas ne vabimo ...
... ampak odpovedujemo.
VEČ ...|13. 3. 2020
Danes vas ne vabimo ...
... ampak odpovedujemo.

Blaž Lesnik

svetovanjedružbanaravazdravstvo

Svetovalnica

VEČ ...|13. 3. 2020
Kaj lahko naredimo sami v izogib virusnim obolenjem

Smo pripravljeni na srečanje z novim korona virusom? Kaj lahko preventivno naredimo sami, smo vprašali raziskovalko naravnih rešitev, Sanjo Lončar iz ene od največjih slovenskih nevladnih gibanj – projekta Skupaj za zdravje človeka in narave.

Kaj lahko naredimo sami v izogib virusnim obolenjem

Smo pripravljeni na srečanje z novim korona virusom? Kaj lahko preventivno naredimo sami, smo vprašali raziskovalko naravnih rešitev, Sanjo Lončar iz ene od največjih slovenskih nevladnih gibanj – projekta Skupaj za zdravje človeka in narave.

družbapogovorsvetovanjezdravstvo

Svetovalnica

Kaj lahko naredimo sami v izogib virusnim obolenjem
Smo pripravljeni na srečanje z novim korona virusom? Kaj lahko preventivno naredimo sami, smo vprašali raziskovalko naravnih rešitev, Sanjo Lončar iz ene od največjih slovenskih nevladnih gibanj – projekta Skupaj za zdravje človeka in narave.
VEČ ...|13. 3. 2020
Kaj lahko naredimo sami v izogib virusnim obolenjem
Smo pripravljeni na srečanje z novim korona virusom? Kaj lahko preventivno naredimo sami, smo vprašali raziskovalko naravnih rešitev, Sanjo Lončar iz ene od največjih slovenskih nevladnih gibanj – projekta Skupaj za zdravje človeka in narave.

Nataša Ličen

družbapogovorsvetovanjezdravstvo

Via positiva

VEČ ...|12. 3. 2020
Koronavirus na delovnem mestu

Kako so se nanj pripravili v različnih podjetjih. Sanda Jerman s podjeta Optius - moja zaposlitev je povedala, da v njihovem podjetju že delajo od doma in predstavila tudi zakonske osnove za to. Kako so se na korona virus pripravila podjetja je med drugim izpostavila Tamara Valenčič, strateška kadrovska svetovala za podjetja. Kaj mora in more storiti vsak med nami za to, da bi preprečili širitev, pa je spregovoril dr. Emil Pal, predstojnik infekcijskega oddelka Splošne bolnišnice Murska Sobota.

Koronavirus na delovnem mestu

Kako so se nanj pripravili v različnih podjetjih. Sanda Jerman s podjeta Optius - moja zaposlitev je povedala, da v njihovem podjetju že delajo od doma in predstavila tudi zakonske osnove za to. Kako so se na korona virus pripravila podjetja je med drugim izpostavila Tamara Valenčič, strateška kadrovska svetovala za podjetja. Kaj mora in more storiti vsak med nami za to, da bi preprečili širitev, pa je spregovoril dr. Emil Pal, predstojnik infekcijskega oddelka Splošne bolnišnice Murska Sobota.

izobraževanjeinfosvetovanjezdravstvo

Via positiva

Koronavirus na delovnem mestu
Kako so se nanj pripravili v različnih podjetjih. Sanda Jerman s podjeta Optius - moja zaposlitev je povedala, da v njihovem podjetju že delajo od doma in predstavila tudi zakonske osnove za to. Kako so se na korona virus pripravila podjetja je med drugim izpostavila Tamara Valenčič, strateška kadrovska svetovala za podjetja. Kaj mora in more storiti vsak med nami za to, da bi preprečili širitev, pa je spregovoril dr. Emil Pal, predstojnik infekcijskega oddelka Splošne bolnišnice Murska Sobota.
VEČ ...|12. 3. 2020
Koronavirus na delovnem mestu
Kako so se nanj pripravili v različnih podjetjih. Sanda Jerman s podjeta Optius - moja zaposlitev je povedala, da v njihovem podjetju že delajo od doma in predstavila tudi zakonske osnove za to. Kako so se na korona virus pripravila podjetja je med drugim izpostavila Tamara Valenčič, strateška kadrovska svetovala za podjetja. Kaj mora in more storiti vsak med nami za to, da bi preprečili širitev, pa je spregovoril dr. Emil Pal, predstojnik infekcijskega oddelka Splošne bolnišnice Murska Sobota.

Mateja Feltrin Novljan

izobraževanjeinfosvetovanjezdravstvo

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 3. 2020
Navodila glede svetih maš

V Cerkvi v Sloveniji veljajo nova navodila za izvajanje verskih obredov v času epidemije koronavirusa. Pogovarjali smo se s tajnikom škofovske konference p. dr. Tadejem Strehovcem

Navodila glede svetih maš

V Cerkvi v Sloveniji veljajo nova navodila za izvajanje verskih obredov v času epidemije koronavirusa. Pogovarjali smo se s tajnikom škofovske konference p. dr. Tadejem Strehovcem

družbaduhovnostinfopogovorzdravstvo

Informativni prispevki

Navodila glede svetih maš
V Cerkvi v Sloveniji veljajo nova navodila za izvajanje verskih obredov v času epidemije koronavirusa. Pogovarjali smo se s tajnikom škofovske konference p. dr. Tadejem Strehovcem
VEČ ...|11. 3. 2020
Navodila glede svetih maš
V Cerkvi v Sloveniji veljajo nova navodila za izvajanje verskih obredov v času epidemije koronavirusa. Pogovarjali smo se s tajnikom škofovske konference p. dr. Tadejem Strehovcem

Marta Jerebič

družbaduhovnostinfopogovorzdravstvo

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 3. 2020
Dr. Laris Gaiser o koronavirusu: Italija pogrnila, tudi do Slovenije kritičen

S strokovnjakom za geopolitiko in krizno upravljanje smo se pogovarjali o odzivih Italije na pojav koronavirusa, o vplivu na svetovno gospodarstvo in o slovenskih ukrepih

Dr. Laris Gaiser o koronavirusu: Italija pogrnila, tudi do Slovenije kritičen

S strokovnjakom za geopolitiko in krizno upravljanje smo se pogovarjali o odzivih Italije na pojav koronavirusa, o vplivu na svetovno gospodarstvo in o slovenskih ukrepih

družbaizobraževanjeodnosipolitikazdravstvo

Informativni prispevki

Dr. Laris Gaiser o koronavirusu: Italija pogrnila, tudi do Slovenije kritičen
S strokovnjakom za geopolitiko in krizno upravljanje smo se pogovarjali o odzivih Italije na pojav koronavirusa, o vplivu na svetovno gospodarstvo in o slovenskih ukrepih
VEČ ...|11. 3. 2020
Dr. Laris Gaiser o koronavirusu: Italija pogrnila, tudi do Slovenije kritičen
S strokovnjakom za geopolitiko in krizno upravljanje smo se pogovarjali o odzivih Italije na pojav koronavirusa, o vplivu na svetovno gospodarstvo in o slovenskih ukrepih

Tanja Dominko

družbaizobraževanjeodnosipolitikazdravstvo

Naš pogled

VEČ ...|10. 3. 2020
Bo novi koronavirus prepolovil svetovno prebivalstvo?

V komentarju avtor razmišlja o tem, kaj povzroča paniko v zvezi s pojavom novega koronavirusa. Pri tem omenja, da so za njo delno krivi mediji, na drugi strani pa tudi oblasti, ki so že v začetku poskušale prikriti nekatere informacije. V nadaljevanju ugotavlja, da je strah pri ljudeh glede na nekatere informacije upravičen, in dodaja, da bi panika večjih razsežnosti lahko povzročila resne težave.

Bo novi koronavirus prepolovil svetovno prebivalstvo?

V komentarju avtor razmišlja o tem, kaj povzroča paniko v zvezi s pojavom novega koronavirusa. Pri tem omenja, da so za njo delno krivi mediji, na drugi strani pa tudi oblasti, ki so že v začetku poskušale prikriti nekatere informacije. V nadaljevanju ugotavlja, da je strah pri ljudeh glede na nekatere informacije upravičen, in dodaja, da bi panika večjih razsežnosti lahko povzročila resne težave.

komentarzdravstvodružba

Naš pogled

Bo novi koronavirus prepolovil svetovno prebivalstvo?
V komentarju avtor razmišlja o tem, kaj povzroča paniko v zvezi s pojavom novega koronavirusa. Pri tem omenja, da so za njo delno krivi mediji, na drugi strani pa tudi oblasti, ki so že v začetku poskušale prikriti nekatere informacije. V nadaljevanju ugotavlja, da je strah pri ljudeh glede na nekatere informacije upravičen, in dodaja, da bi panika večjih razsežnosti lahko povzročila resne težave.
VEČ ...|10. 3. 2020
Bo novi koronavirus prepolovil svetovno prebivalstvo?
V komentarju avtor razmišlja o tem, kaj povzroča paniko v zvezi s pojavom novega koronavirusa. Pri tem omenja, da so za njo delno krivi mediji, na drugi strani pa tudi oblasti, ki so že v začetku poskušale prikriti nekatere informacije. V nadaljevanju ugotavlja, da je strah pri ljudeh glede na nekatere informacije upravičen, in dodaja, da bi panika večjih razsežnosti lahko povzročila resne težave.

Andrej Šinko

komentarzdravstvodružba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|9. 3. 2020
Gabriel Kavčič: Ko se pojavi koronavirus, niti Cerkveni mlini ne meljejo več počasi

Tudi Katoliška cerkev se je na grožnjo koronavirusa odzvala s posebnimi ukrepi, ki so nam znani tudi v Sloveniji: odstraniti blagoslovljeno vodo; opustiti stisk roke ob pozdravu miru; prejemanje svetega obhajila le z rokami. Pred nekaj dnevi je (relativno pozno) enake ukrepe uvedla tudi rimska Škofija. Roma locuta, causa finita torej, tudi ko gre za koronavirus.

Gabriel Kavčič: Ko se pojavi koronavirus, niti Cerkveni mlini ne meljejo več počasi

Tudi Katoliška cerkev se je na grožnjo koronavirusa odzvala s posebnimi ukrepi, ki so nam znani tudi v Sloveniji: odstraniti blagoslovljeno vodo; opustiti stisk roke ob pozdravu miru; prejemanje svetega obhajila le z rokami. Pred nekaj dnevi je (relativno pozno) enake ukrepe uvedla tudi rimska Škofija. Roma locuta, causa finita torej, tudi ko gre za koronavirus.

komentardružbapolitikazdravstvo

Komentar Domovina.je

Gabriel Kavčič: Ko se pojavi koronavirus, niti Cerkveni mlini ne meljejo več počasi
Tudi Katoliška cerkev se je na grožnjo koronavirusa odzvala s posebnimi ukrepi, ki so nam znani tudi v Sloveniji: odstraniti blagoslovljeno vodo; opustiti stisk roke ob pozdravu miru; prejemanje svetega obhajila le z rokami. Pred nekaj dnevi je (relativno pozno) enake ukrepe uvedla tudi rimska Škofija. Roma locuta, causa finita torej, tudi ko gre za koronavirus.
VEČ ...|9. 3. 2020
Gabriel Kavčič: Ko se pojavi koronavirus, niti Cerkveni mlini ne meljejo več počasi
Tudi Katoliška cerkev se je na grožnjo koronavirusa odzvala s posebnimi ukrepi, ki so nam znani tudi v Sloveniji: odstraniti blagoslovljeno vodo; opustiti stisk roke ob pozdravu miru; prejemanje svetega obhajila le z rokami. Pred nekaj dnevi je (relativno pozno) enake ukrepe uvedla tudi rimska Škofija. Roma locuta, causa finita torej, tudi ko gre za koronavirus.

Gabriel Kavčič

komentardružbapolitikazdravstvo

Informativni prispevki

VEČ ...|4. 3. 2020
Zaradi novega koronavirusa težave že v slovenskem gospodarstvu

Novi koronavirus je poskrbel za padce na borzah, težave nastajajo zlasti v turizmu in letalstvu, problemi so tudi v predelovalni dejavnosti. Ekonomist Matej Lahovnik napoveduje padec gospodarske rasti, za katerega pa pravi, da bo odvisen od nadaljnjega razvoja dogodkov v povezavi s širjenjem novega virusa.

Zaradi novega koronavirusa težave že v slovenskem gospodarstvu

Novi koronavirus je poskrbel za padce na borzah, težave nastajajo zlasti v turizmu in letalstvu, problemi so tudi v predelovalni dejavnosti. Ekonomist Matej Lahovnik napoveduje padec gospodarske rasti, za katerega pa pravi, da bo odvisen od nadaljnjega razvoja dogodkov v povezavi s širjenjem novega virusa.

infozdravstvopolitika

Informativni prispevki

Zaradi novega koronavirusa težave že v slovenskem gospodarstvu
Novi koronavirus je poskrbel za padce na borzah, težave nastajajo zlasti v turizmu in letalstvu, problemi so tudi v predelovalni dejavnosti. Ekonomist Matej Lahovnik napoveduje padec gospodarske rasti, za katerega pa pravi, da bo odvisen od nadaljnjega razvoja dogodkov v povezavi s širjenjem novega virusa.
VEČ ...|4. 3. 2020
Zaradi novega koronavirusa težave že v slovenskem gospodarstvu
Novi koronavirus je poskrbel za padce na borzah, težave nastajajo zlasti v turizmu in letalstvu, problemi so tudi v predelovalni dejavnosti. Ekonomist Matej Lahovnik napoveduje padec gospodarske rasti, za katerega pa pravi, da bo odvisen od nadaljnjega razvoja dogodkov v povezavi s širjenjem novega virusa.

Andrej Šinko

infozdravstvopolitika

Svetovalnica

VEČ ...|2. 3. 2020
Koronavirus in zaščita

V zdravstveni Svetovalnici smo gostili družinskega zdravnika dr. Janeza Rifla, ki je odgovarjal na vaša vprašanja, povezana z zdravjem.

Koronavirus in zaščita

V zdravstveni Svetovalnici smo gostili družinskega zdravnika dr. Janeza Rifla, ki je odgovarjal na vaša vprašanja, povezana z zdravjem.

zdravstvosvetovanje

Svetovalnica

Koronavirus in zaščita
V zdravstveni Svetovalnici smo gostili družinskega zdravnika dr. Janeza Rifla, ki je odgovarjal na vaša vprašanja, povezana z zdravjem.
VEČ ...|2. 3. 2020
Koronavirus in zaščita
V zdravstveni Svetovalnici smo gostili družinskega zdravnika dr. Janeza Rifla, ki je odgovarjal na vaša vprašanja, povezana z zdravjem.

Blaž Lesnik

zdravstvosvetovanje

Komentar tedna

VEČ ...|28. 2. 2020
Jernej Letnar Černič: Korona virus in mi

Komentira izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.

Jernej Letnar Černič: Korona virus in mi

Komentira izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.

komentardružbapolitikazdravstvo

Komentar tedna

Jernej Letnar Černič: Korona virus in mi
Komentira izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.
VEČ ...|28. 2. 2020
Jernej Letnar Černič: Korona virus in mi
Komentira izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.

Jernej Letnar Černič

komentardružbapolitikazdravstvo

Svetovalnica

VEČ ...|27. 2. 2020
O virusih

Poznamo nekaj več kot 5.000 vrst. Nekateri so podobni izstrelkom. Beseda v latinščini pomeni strup. O posebnem pa smo govorili v današnji Svetovalnici. Naša gostja je bila mikribiologinja dr. Nina Gunde Cimerman. Kaj vemo o novem koronavirusu in kje so neznanke?

O virusih

Poznamo nekaj več kot 5.000 vrst. Nekateri so podobni izstrelkom. Beseda v latinščini pomeni strup. O posebnem pa smo govorili v današnji Svetovalnici. Naša gostja je bila mikribiologinja dr. Nina Gunde Cimerman. Kaj vemo o novem koronavirusu in kje so neznanke?

svetovanjezdravstvodružba

Svetovalnica

O virusih
Poznamo nekaj več kot 5.000 vrst. Nekateri so podobni izstrelkom. Beseda v latinščini pomeni strup. O posebnem pa smo govorili v današnji Svetovalnici. Naša gostja je bila mikribiologinja dr. Nina Gunde Cimerman. Kaj vemo o novem koronavirusu in kje so neznanke?
VEČ ...|27. 2. 2020
O virusih
Poznamo nekaj več kot 5.000 vrst. Nekateri so podobni izstrelkom. Beseda v latinščini pomeni strup. O posebnem pa smo govorili v današnji Svetovalnici. Naša gostja je bila mikribiologinja dr. Nina Gunde Cimerman. Kaj vemo o novem koronavirusu in kje so neznanke?

Blaž Lesnik

svetovanjezdravstvodružba

Informativni prispevki

VEČ ...|17. 2. 2020
Bo država onkologijo sposobna ohranjati in razvijati na visoki ravni tudi v prihodnje?

V Sloveniji živi več kot 100 tisoč ljudi, ki so nekoč zboleli za rakom. Ta bolezen je zaradi starajoče se populacije vse pogostejša, za njeno obvladovanje pa je nujna hitra diagnostika. V zvezi s tem in zdravljenjem ostajajo odprta številna vprašanja. O tem je za Radio Ognjišče spregovorila predsednica združenja Onko Net Kristina Modic.

Bo država onkologijo sposobna ohranjati in razvijati na visoki ravni tudi v prihodnje?

V Sloveniji živi več kot 100 tisoč ljudi, ki so nekoč zboleli za rakom. Ta bolezen je zaradi starajoče se populacije vse pogostejša, za njeno obvladovanje pa je nujna hitra diagnostika. V zvezi s tem in zdravljenjem ostajajo odprta številna vprašanja. O tem je za Radio Ognjišče spregovorila predsednica združenja Onko Net Kristina Modic.

zdravstvopogovorinfo

Informativni prispevki

Bo država onkologijo sposobna ohranjati in razvijati na visoki ravni tudi v prihodnje?
V Sloveniji živi več kot 100 tisoč ljudi, ki so nekoč zboleli za rakom. Ta bolezen je zaradi starajoče se populacije vse pogostejša, za njeno obvladovanje pa je nujna hitra diagnostika. V zvezi s tem in zdravljenjem ostajajo odprta številna vprašanja. O tem je za Radio Ognjišče spregovorila predsednica združenja Onko Net Kristina Modic.
VEČ ...|17. 2. 2020
Bo država onkologijo sposobna ohranjati in razvijati na visoki ravni tudi v prihodnje?
V Sloveniji živi več kot 100 tisoč ljudi, ki so nekoč zboleli za rakom. Ta bolezen je zaradi starajoče se populacije vse pogostejša, za njeno obvladovanje pa je nujna hitra diagnostika. V zvezi s tem in zdravljenjem ostajajo odprta številna vprašanja. O tem je za Radio Ognjišče spregovorila predsednica združenja Onko Net Kristina Modic.

Alen Salihović

zdravstvopogovorinfo

Za življenje

VEČ ...|15. 2. 2020
Zakonca Tavčar o bolezni v družini

V tokratni oddaji odkrito o tem, kako sprejeti bolezen v družini. Zakonca Tavčar, Meta in Rudi, o tej izkušnji; o premagovanju ovir ter sprejemanju omejitev.

Zakonca Tavčar o bolezni v družini

V tokratni oddaji odkrito o tem, kako sprejeti bolezen v družini. Zakonca Tavčar, Meta in Rudi, o tej izkušnji; o premagovanju ovir ter sprejemanju omejitev.

družinazdravjezdravstvoodnosi

Za življenje

Zakonca Tavčar o bolezni v družini
V tokratni oddaji odkrito o tem, kako sprejeti bolezen v družini. Zakonca Tavčar, Meta in Rudi, o tej izkušnji; o premagovanju ovir ter sprejemanju omejitev.
VEČ ...|15. 2. 2020
Zakonca Tavčar o bolezni v družini
V tokratni oddaji odkrito o tem, kako sprejeti bolezen v družini. Zakonca Tavčar, Meta in Rudi, o tej izkušnji; o premagovanju ovir ter sprejemanju omejitev.

Mateja Subotičanec

družinazdravjezdravstvoodnosi

Via positiva

VEČ ...|13. 2. 2020
Zdravje na delovnem mestu

V sodelovanju s podjetjem Optius - Moja zaposlitev smo gostili Sando Jerman in osebnega trenerja ter strokovnjaka za prehrano Simona Viranta. Ni pomemno le gibanje, pomembna je tudi prehrana, slednja je temeljna za zdrav življenjski slog. Če so naše navade slabe, se to prej ali slej pozna pri našem počutju in je vidno tudi na telesu. Hitro skrenemo s poti, povratek na pravo pa terja red in vztrajnost, a se splača. Ker če imamo zdravje, imamo vse - ne zanemarjajmo ga po nepotrebnem.

Zdravje na delovnem mestu

V sodelovanju s podjetjem Optius - Moja zaposlitev smo gostili Sando Jerman in osebnega trenerja ter strokovnjaka za prehrano Simona Viranta. Ni pomemno le gibanje, pomembna je tudi prehrana, slednja je temeljna za zdrav življenjski slog. Če so naše navade slabe, se to prej ali slej pozna pri našem počutju in je vidno tudi na telesu. Hitro skrenemo s poti, povratek na pravo pa terja red in vztrajnost, a se splača. Ker če imamo zdravje, imamo vse - ne zanemarjajmo ga po nepotrebnem.

družbaizobraževanjenaravasvetovanjezdravstvošport

Via positiva

Zdravje na delovnem mestu
V sodelovanju s podjetjem Optius - Moja zaposlitev smo gostili Sando Jerman in osebnega trenerja ter strokovnjaka za prehrano Simona Viranta. Ni pomemno le gibanje, pomembna je tudi prehrana, slednja je temeljna za zdrav življenjski slog. Če so naše navade slabe, se to prej ali slej pozna pri našem počutju in je vidno tudi na telesu. Hitro skrenemo s poti, povratek na pravo pa terja red in vztrajnost, a se splača. Ker če imamo zdravje, imamo vse - ne zanemarjajmo ga po nepotrebnem.
VEČ ...|13. 2. 2020
Zdravje na delovnem mestu
V sodelovanju s podjetjem Optius - Moja zaposlitev smo gostili Sando Jerman in osebnega trenerja ter strokovnjaka za prehrano Simona Viranta. Ni pomemno le gibanje, pomembna je tudi prehrana, slednja je temeljna za zdrav življenjski slog. Če so naše navade slabe, se to prej ali slej pozna pri našem počutju in je vidno tudi na telesu. Hitro skrenemo s poti, povratek na pravo pa terja red in vztrajnost, a se splača. Ker če imamo zdravje, imamo vse - ne zanemarjajmo ga po nepotrebnem.

Mateja Feltrin Novljan

družbaizobraževanjenaravasvetovanjezdravstvošport

Pogovor o

VEČ ...|12. 2. 2020
Slovensko primarno zdravstvo

Kako primarni javni zavodi premagujejo ovire zaradi pomanjkanja kadrov v družinski medicini, pediatriji, ginekologiji in drugod, s kakšnimi posledicami se soočajo ter kakšno je njihovo mnenje o reševanju razmer s strani odhajajoče vlade? Ta in druga vprašanja smo zastavili direktorjem nekaterih zdravstvenih domov. Vabljeni k spremljanju pogovora.

Slovensko primarno zdravstvo

Kako primarni javni zavodi premagujejo ovire zaradi pomanjkanja kadrov v družinski medicini, pediatriji, ginekologiji in drugod, s kakšnimi posledicami se soočajo ter kakšno je njihovo mnenje o reševanju razmer s strani odhajajoče vlade? Ta in druga vprašanja smo zastavili direktorjem nekaterih zdravstvenih domov. Vabljeni k spremljanju pogovora.

zdravstvopolitikamedicina

Pogovor o

Slovensko primarno zdravstvo
Kako primarni javni zavodi premagujejo ovire zaradi pomanjkanja kadrov v družinski medicini, pediatriji, ginekologiji in drugod, s kakšnimi posledicami se soočajo ter kakšno je njihovo mnenje o reševanju razmer s strani odhajajoče vlade? Ta in druga vprašanja smo zastavili direktorjem nekaterih zdravstvenih domov. Vabljeni k spremljanju pogovora.
VEČ ...|12. 2. 2020
Slovensko primarno zdravstvo
Kako primarni javni zavodi premagujejo ovire zaradi pomanjkanja kadrov v družinski medicini, pediatriji, ginekologiji in drugod, s kakšnimi posledicami se soočajo ter kakšno je njihovo mnenje o reševanju razmer s strani odhajajoče vlade? Ta in druga vprašanja smo zastavili direktorjem nekaterih zdravstvenih domov. Vabljeni k spremljanju pogovora.

Petra Stopar

zdravstvopolitikamedicina

Sol in luč

VEČ ...|11. 2. 2020
Molitev ozdravlja!? - Kaj pravi znanost in kaj osebne zgodbe?

Na prelomu tisočletja so opravili številne raziskave o učinkih molitve na zdravje. Tema je seveda več kot privlačna, čeprav raziskavam zaradi različnih razlogov oporekajo tako verni kot neverni. Kaj je ugotovila znanost in kaj nam povedo zgodbe iz prve roke, v tokratni oddaji Sol in luč.

Molitev ozdravlja!? - Kaj pravi znanost in kaj osebne zgodbe?

Na prelomu tisočletja so opravili številne raziskave o učinkih molitve na zdravje. Tema je seveda več kot privlačna, čeprav raziskavam zaradi različnih razlogov oporekajo tako verni kot neverni. Kaj je ugotovila znanost in kaj nam povedo zgodbe iz prve roke, v tokratni oddaji Sol in luč.

duhovnostzdravstvo

Sol in luč

Molitev ozdravlja!? - Kaj pravi znanost in kaj osebne zgodbe?
Na prelomu tisočletja so opravili številne raziskave o učinkih molitve na zdravje. Tema je seveda več kot privlačna, čeprav raziskavam zaradi različnih razlogov oporekajo tako verni kot neverni. Kaj je ugotovila znanost in kaj nam povedo zgodbe iz prve roke, v tokratni oddaji Sol in luč.
VEČ ...|11. 2. 2020
Molitev ozdravlja!? - Kaj pravi znanost in kaj osebne zgodbe?
Na prelomu tisočletja so opravili številne raziskave o učinkih molitve na zdravje. Tema je seveda več kot privlačna, čeprav raziskavam zaradi različnih razlogov oporekajo tako verni kot neverni. Kaj je ugotovila znanost in kaj nam povedo zgodbe iz prve roke, v tokratni oddaji Sol in luč.

Tadej Sadar

duhovnostzdravstvo

Naš pogled

VEČ ...|11. 2. 2020
Zdravje in kultura dobrote

Komentar ob svetovnem dnevu bolnikov se dotika odnosa Slovencev do zdravja, slovenskega zdravstva, kulture (ob nedavnem kulturnem prazniku) in poklicanosti k spremljanju bolnih.

Zdravje in kultura dobrote

Komentar ob svetovnem dnevu bolnikov se dotika odnosa Slovencev do zdravja, slovenskega zdravstva, kulture (ob nedavnem kulturnem prazniku) in poklicanosti k spremljanju bolnih.

komentarzdravjebolezenzdravstvokultura

Naš pogled

Zdravje in kultura dobrote
Komentar ob svetovnem dnevu bolnikov se dotika odnosa Slovencev do zdravja, slovenskega zdravstva, kulture (ob nedavnem kulturnem prazniku) in poklicanosti k spremljanju bolnih.
VEČ ...|11. 2. 2020
Zdravje in kultura dobrote
Komentar ob svetovnem dnevu bolnikov se dotika odnosa Slovencev do zdravja, slovenskega zdravstva, kulture (ob nedavnem kulturnem prazniku) in poklicanosti k spremljanju bolnih.

Blaž Lesnik

komentarzdravjebolezenzdravstvokultura

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 2. 2020
Pridiga škofa Petra Štumpfa ob godu lurške Matere Božje na Brezjah ob svetovnem dnevu bolnikov

Spoštovani bratje frančiškani, sobratje duhovniki, dragi preskušani bratje in sestre, dragi romarji.Na vse vas kličem nadangelov pozdrav nebeški Materi Mariji: »Ave«. Bodite pozdravljeni in blagoslovljeni. Bodite tudi ozdravljeni v vseh vaših mislih in tegobah, v boleznih in trpljenju. Tudi danes se v molitvah in daritvi svete maše, v duhovni povezanosti v družino Božjih otrok, iz Lurda prenaša pozdrav »Ave«, tudi sem na Brezje. V Lurdu bolniki, tudi na Brezjah bolniki – ena velikanska nepretrgana veriga povezanosti neštetih trpečih ljudi okoli Marije, ki jo slavijo: Ave, Ave Marija. Ko se je nebeška Mati Marija 11. februarja 1858, v Lurdu sklonila do deklice Bernardke, se je sklonila do vsega človeštva. Prišla je s tolažbo in pomočjo. Stiske in trpljenje na tem svetu nikdar ne pojenjajo in nikoli ne bodo pojenjali. V kakršnem koli obdobju živimo, v pomanjkanju ali v blagostanju, stiske in trpljenja ne moremo odpraviti. To dvoje je namreč zarezano v dušo in telo vsakega človeka. Stiske in trpljenje sta naša nadležna spremljevalca od rojstva do smrti. Človeštvo vlaga ogromna sredstva in napore za odpravo ali pa vsaj za lajšanje teh dveh nadležnih in težavnih spremljevalcev. Ko si znanost nadeja, da napreduje pri iskanju rešitev, se že nakazujejo nove stiske in trpljenje. Vedno znova se namreč pojavljajo v novih oblikah: včasih kolera in španska gripa, danes rak, aids, nove oblike gripe in pljučnice, odporne na do sedaj znane antibiotike…Vsako leto bolj se bojimo zime, ker več ne vemo, kakšno novo bolezensko nadlogo nam bo prinesla. Ob pojavih novih bolezni pa se širijo strahovi, nezaupanja, panika, in kot vedno, tudi finančna špekuliranja. Zaradi takšnega stanja zopet najbolj trpijo tisti, ki se itak že leta in leta borijo z boleznijo ali invalidnostjo. Njihova medicinska obravnava je nemalokrat porinjena v drugi plan ali pa v dolge čakalne vrste. Stiska in trpljenje s seboj vedno prinašata dih smrti. Ta dih je strašen. Grozi pred popolnim uničenjem človeka. Grozna so občutja hladnosti groba in razpadanja. Ta občutja človeka osamijo od življenja in upanja in ga mnogokrat tirajo v popolni obup. Iz tega se poraja želja, da bi čim prej ubežali pred takšnimi občutji. Nekateri zato izberejo smrt po lastni roki ali pa evtanazijo. Za njih je padec v neobstoj lažji kot pa živeti s stisko in trpljenjem. S tako odločitvijo pa hote ali nehote Bogu pokažejo, da se ne strinjajo z njegovim načrtom o njihovem življenju. Vsekakor je bolezensko stanje človeštva nekaj, kar zdaleč presega njegove zmožnosti dojemanja in reševanja iz tega žalostnega stanja. Še vedno ostajamo brez odgovorov na stiske in trpljenje. Teh odgovor namreč v tem življenju nikoli ne bomo dobili. Tudi nam jih Bog ne daje v takšni obliki, da bi jih lahko vsi razumeli. Zato si je Kristus brez obotavljanja na svojo Božjo in človeško naravo naložil svoje trpljenje in trpljenje vseh ljudi. V tem ni samo solidaren z nami, temveč nam pove, kdo je Bog Oče. V srcu Boga Očeta imajo svoje domovališče vse človeške stiske in trpljenje. Zato je med nas poslal svojega Sina, da bi nam to povedal in da bi nam razodel Očetovo bližino najprej v svoji osebni stiski in trpljenju. »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11, 28). Papež Frančišek to Kristusovo povabilo nam vsem postavi v središče svoje letošnje poslanice za letošnji Dan bolnikov. Papež nas opogumlja. V Kristusovih besedah »pridite k meni« vidi obljubo okrepitve in počitka. Kristus nam ponuja svoje usmiljenje in tolažbo, skratka sebe tolažečega. Jezus gleda ranjeno človeškost. Ima oči, ki vidijo, ki opazijo, saj gledajo v globino, ne begajo v ravnodušnosti, ampak se ustavijo in sprejmejo celotnega človeka, vsakega človeka v njegovem zdravstvenem stanju, ne da bi zavrgle kogarkoli, ampak vabijo vsakega, da naj vstopi v njegovo življenje, kjer bo začutil njegovo nežnost. Kristus sam je namreč postal šibek in je izkusil človeško trpljenje ter od svojega Očeta prejel počitek (prim. Poslanica papeža Frančiška za 28. svetovni dan bolnikov, 2020).Kraji Marijinega prikazovanja so vedno tudi kraji počitka in nežnosti. Marija nikoli ne prihaja sama. Vedno pride z Jezusom. Tam, kjer sta Marija in njen Sin Jezus, so prisotna vsa nebesa. Tudi Lurd in Brezje sta zato kraja našega počitka in pomirjenja, ker so tukaj med nami nebesa. V Marijinih cerkvah se namreč učimo, kako biti z Bogom tudi tam, kjer se nebesa ne občutijo. Na vseh krajih človeške stiske in trpljenja je namreč možnost tudi hrepenenje po Bogu. Takšni kraji so recimo tudi bolnišnice. Danes teden smo se poslovili od mojega dragega očeta Jožefa. Bil je dober oče. Rad ga imam. Mnogo svojih dni je na stara leta preživljal v bolnišnici. Tako tudi tri tedne pred smrtjo. Kljub bolezni ni miroval. Svoje sobolnike je vabil, spodbujal in hrabril, naj tudi oni gredo k Jezusu po počitek in obhajajo zakrament sv. spovedi, bolniškega maziljenja ter prejmejo Jezusa pri sv. obhajilu. Pri tem je bil nadvse prepričljiv in mnogi so mu sledili. Še tri tedne pred smrtjo sem mu skoraj vsak dan v sveti hostiji prinašal Jezusa, da ga je krepil. Dejal mi je, da mu Jezus zelo pomaga in ga tolaži. V bolnišnici je postal pravi izvedenec za življenje z Jezusom v stiski in v trpljenju ter končno za umiranje z Jezusom. Nikdar mi ni povedal, da ga je strah smrti, ker ga res ni bilo strah. Vedel je, da v svojem hrepenenju po Jezusu nikdar ne bo razočaran. Prag smrti je prestopil spokojno, z nasmehom na obrazu, ker je dočakal počitek v nebesih. Po očetovi smrti me najbolj tolaži, da ga imam rad. Nikdar ga nisem sramotil, nikdar mu nisem izrekel žaljive besede. Ko sem ga na koncu vprašal, če me ima kaj rad, je tiho dejal: Ja. To je bila njegova zadnja beseda ne tem svetu. Letos 1. oktobra bi skupaj z mojo mamo obhajala 60 – letnico poroke. Takoj po poroki sta takrat za en dan poromala sem na Brezje. Mariji sta priporočila v varstvo njun zakon in družino, ki sta si jo ustanovila. Jezus nas danes po evangeljski besedi opominjs, da nikdar ne smemo očeta in matere prinašati okrog, pa četudi gre za tako svete reči. Na njun račun se ne smemo okoriščati. Tega si niti Bog ne želi zase. Darovi za Boga ne smejo iti na račun očeta in matere, da bi onadva zato trpela škodo ali pomanjkanje (prim. Mr 7, 1-13). Darovi, namenjeni očetu ali materi so namenjeni samemu Bogu. Kdor pozna življenje sv. Bernardke, vidkinje iz Lurda, pozna, v kakšnem odnosu je bila Bernardka do svojih staršev, ki so sicer bili zanjo precej težavni, predvsem oče. Vendar se Bernardka nikdar ni pregrešila proti svojim staršem. Do njih je negovala spoštovanje in ljubezen. V odnosu do staršev se namreč določamo, kdo in kaj smo pred Bogom. Če smo vredni svojih staršev, smo vredni Boga in zato tudi njegovih milostnih darov. O starših se nikdar ne sprašujemo ali so vredni naše ljubezni ali pa je niso vredni. Kakršnikoli so že starši, nam pomenijo Božjo voljo, da smo in da živimo. Od tukaj naprej se potem dogaja vse, kar v našem življenju doživimo – tudi naše dojemanje stiske in trpljenja, kakor tudi soočanje z našimi boleznimi in boleznimi drugih. Starši so namreč tisto svetišče, kjer se Bog razodeva in proslavlja nam in tistim, ki nas poznajo. Čeprav je kralj Salomon zgradil Božji tempelj na zemlji, je vedel, da Boga ni mogoče zaobjeti na enem kraju, v samo enem svetišču. In vseeno je prosil, naj ga Bog sliši v tem templju, ki ga je spominjal na očeta Davida. Prav oče mu je namreč naročil in za to vse tudi pripravil, naj po njegovi smrti sezida Božji tempelj. Bog je Salomonu zato dal silno modrost, da je kot kralj pravilno ravnal (prim. 1 Kr 8, 22-23.27-30). Lurd, Brezje, Fatima, Medžugorje in mnogi drugi kraji Marijine prisotnosti so mnogokrat tudi spomin na naše starše, ki so že pred nami ali pa celo skupaj z nami romali na te kraje. Tako so nas utrjevali v pobožnosti do nebeške Matere Marije. Želim vam in sebi, dragi bolniki, romarji, bratje in sestre, da si danes tukaj na Brezjah nekoliko odpočijemo pri Jezusu in Mariji in s tako tudi nekoliko potolažimo in opogumimo, da gremo naprej, kljub stiskam in trpljenju. Skupaj z nami naj vedno hodita Jezus in Marija, da bi tudi mi nekoč dosegli srečno večnost v nebesih. Msgr. Peter Štumpf, murskosoboški škof

Pridiga škofa Petra Štumpfa ob godu lurške Matere Božje na Brezjah ob svetovnem dnevu bolnikov

Spoštovani bratje frančiškani, sobratje duhovniki, dragi preskušani bratje in sestre, dragi romarji.Na vse vas kličem nadangelov pozdrav nebeški Materi Mariji: »Ave«. Bodite pozdravljeni in blagoslovljeni. Bodite tudi ozdravljeni v vseh vaših mislih in tegobah, v boleznih in trpljenju. Tudi danes se v molitvah in daritvi svete maše, v duhovni povezanosti v družino Božjih otrok, iz Lurda prenaša pozdrav »Ave«, tudi sem na Brezje. V Lurdu bolniki, tudi na Brezjah bolniki – ena velikanska nepretrgana veriga povezanosti neštetih trpečih ljudi okoli Marije, ki jo slavijo: Ave, Ave Marija. Ko se je nebeška Mati Marija 11. februarja 1858, v Lurdu sklonila do deklice Bernardke, se je sklonila do vsega človeštva. Prišla je s tolažbo in pomočjo. Stiske in trpljenje na tem svetu nikdar ne pojenjajo in nikoli ne bodo pojenjali. V kakršnem koli obdobju živimo, v pomanjkanju ali v blagostanju, stiske in trpljenja ne moremo odpraviti. To dvoje je namreč zarezano v dušo in telo vsakega človeka. Stiske in trpljenje sta naša nadležna spremljevalca od rojstva do smrti. Človeštvo vlaga ogromna sredstva in napore za odpravo ali pa vsaj za lajšanje teh dveh nadležnih in težavnih spremljevalcev. Ko si znanost nadeja, da napreduje pri iskanju rešitev, se že nakazujejo nove stiske in trpljenje. Vedno znova se namreč pojavljajo v novih oblikah: včasih kolera in španska gripa, danes rak, aids, nove oblike gripe in pljučnice, odporne na do sedaj znane antibiotike…Vsako leto bolj se bojimo zime, ker več ne vemo, kakšno novo bolezensko nadlogo nam bo prinesla. Ob pojavih novih bolezni pa se širijo strahovi, nezaupanja, panika, in kot vedno, tudi finančna špekuliranja. Zaradi takšnega stanja zopet najbolj trpijo tisti, ki se itak že leta in leta borijo z boleznijo ali invalidnostjo. Njihova medicinska obravnava je nemalokrat porinjena v drugi plan ali pa v dolge čakalne vrste. Stiska in trpljenje s seboj vedno prinašata dih smrti. Ta dih je strašen. Grozi pred popolnim uničenjem človeka. Grozna so občutja hladnosti groba in razpadanja. Ta občutja človeka osamijo od življenja in upanja in ga mnogokrat tirajo v popolni obup. Iz tega se poraja želja, da bi čim prej ubežali pred takšnimi občutji. Nekateri zato izberejo smrt po lastni roki ali pa evtanazijo. Za njih je padec v neobstoj lažji kot pa živeti s stisko in trpljenjem. S tako odločitvijo pa hote ali nehote Bogu pokažejo, da se ne strinjajo z njegovim načrtom o njihovem življenju. Vsekakor je bolezensko stanje človeštva nekaj, kar zdaleč presega njegove zmožnosti dojemanja in reševanja iz tega žalostnega stanja. Še vedno ostajamo brez odgovorov na stiske in trpljenje. Teh odgovor namreč v tem življenju nikoli ne bomo dobili. Tudi nam jih Bog ne daje v takšni obliki, da bi jih lahko vsi razumeli. Zato si je Kristus brez obotavljanja na svojo Božjo in človeško naravo naložil svoje trpljenje in trpljenje vseh ljudi. V tem ni samo solidaren z nami, temveč nam pove, kdo je Bog Oče. V srcu Boga Očeta imajo svoje domovališče vse človeške stiske in trpljenje. Zato je med nas poslal svojega Sina, da bi nam to povedal in da bi nam razodel Očetovo bližino najprej v svoji osebni stiski in trpljenju. »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11, 28). Papež Frančišek to Kristusovo povabilo nam vsem postavi v središče svoje letošnje poslanice za letošnji Dan bolnikov. Papež nas opogumlja. V Kristusovih besedah »pridite k meni« vidi obljubo okrepitve in počitka. Kristus nam ponuja svoje usmiljenje in tolažbo, skratka sebe tolažečega. Jezus gleda ranjeno človeškost. Ima oči, ki vidijo, ki opazijo, saj gledajo v globino, ne begajo v ravnodušnosti, ampak se ustavijo in sprejmejo celotnega človeka, vsakega človeka v njegovem zdravstvenem stanju, ne da bi zavrgle kogarkoli, ampak vabijo vsakega, da naj vstopi v njegovo življenje, kjer bo začutil njegovo nežnost. Kristus sam je namreč postal šibek in je izkusil človeško trpljenje ter od svojega Očeta prejel počitek (prim. Poslanica papeža Frančiška za 28. svetovni dan bolnikov, 2020).Kraji Marijinega prikazovanja so vedno tudi kraji počitka in nežnosti. Marija nikoli ne prihaja sama. Vedno pride z Jezusom. Tam, kjer sta Marija in njen Sin Jezus, so prisotna vsa nebesa. Tudi Lurd in Brezje sta zato kraja našega počitka in pomirjenja, ker so tukaj med nami nebesa. V Marijinih cerkvah se namreč učimo, kako biti z Bogom tudi tam, kjer se nebesa ne občutijo. Na vseh krajih človeške stiske in trpljenja je namreč možnost tudi hrepenenje po Bogu. Takšni kraji so recimo tudi bolnišnice. Danes teden smo se poslovili od mojega dragega očeta Jožefa. Bil je dober oče. Rad ga imam. Mnogo svojih dni je na stara leta preživljal v bolnišnici. Tako tudi tri tedne pred smrtjo. Kljub bolezni ni miroval. Svoje sobolnike je vabil, spodbujal in hrabril, naj tudi oni gredo k Jezusu po počitek in obhajajo zakrament sv. spovedi, bolniškega maziljenja ter prejmejo Jezusa pri sv. obhajilu. Pri tem je bil nadvse prepričljiv in mnogi so mu sledili. Še tri tedne pred smrtjo sem mu skoraj vsak dan v sveti hostiji prinašal Jezusa, da ga je krepil. Dejal mi je, da mu Jezus zelo pomaga in ga tolaži. V bolnišnici je postal pravi izvedenec za življenje z Jezusom v stiski in v trpljenju ter končno za umiranje z Jezusom. Nikdar mi ni povedal, da ga je strah smrti, ker ga res ni bilo strah. Vedel je, da v svojem hrepenenju po Jezusu nikdar ne bo razočaran. Prag smrti je prestopil spokojno, z nasmehom na obrazu, ker je dočakal počitek v nebesih. Po očetovi smrti me najbolj tolaži, da ga imam rad. Nikdar ga nisem sramotil, nikdar mu nisem izrekel žaljive besede. Ko sem ga na koncu vprašal, če me ima kaj rad, je tiho dejal: Ja. To je bila njegova zadnja beseda ne tem svetu. Letos 1. oktobra bi skupaj z mojo mamo obhajala 60 – letnico poroke. Takoj po poroki sta takrat za en dan poromala sem na Brezje. Mariji sta priporočila v varstvo njun zakon in družino, ki sta si jo ustanovila. Jezus nas danes po evangeljski besedi opominjs, da nikdar ne smemo očeta in matere prinašati okrog, pa četudi gre za tako svete reči. Na njun račun se ne smemo okoriščati. Tega si niti Bog ne želi zase. Darovi za Boga ne smejo iti na račun očeta in matere, da bi onadva zato trpela škodo ali pomanjkanje (prim. Mr 7, 1-13). Darovi, namenjeni očetu ali materi so namenjeni samemu Bogu. Kdor pozna življenje sv. Bernardke, vidkinje iz Lurda, pozna, v kakšnem odnosu je bila Bernardka do svojih staršev, ki so sicer bili zanjo precej težavni, predvsem oče. Vendar se Bernardka nikdar ni pregrešila proti svojim staršem. Do njih je negovala spoštovanje in ljubezen. V odnosu do staršev se namreč določamo, kdo in kaj smo pred Bogom. Če smo vredni svojih staršev, smo vredni Boga in zato tudi njegovih milostnih darov. O starših se nikdar ne sprašujemo ali so vredni naše ljubezni ali pa je niso vredni. Kakršnikoli so že starši, nam pomenijo Božjo voljo, da smo in da živimo. Od tukaj naprej se potem dogaja vse, kar v našem življenju doživimo – tudi naše dojemanje stiske in trpljenja, kakor tudi soočanje z našimi boleznimi in boleznimi drugih. Starši so namreč tisto svetišče, kjer se Bog razodeva in proslavlja nam in tistim, ki nas poznajo. Čeprav je kralj Salomon zgradil Božji tempelj na zemlji, je vedel, da Boga ni mogoče zaobjeti na enem kraju, v samo enem svetišču. In vseeno je prosil, naj ga Bog sliši v tem templju, ki ga je spominjal na očeta Davida. Prav oče mu je namreč naročil in za to vse tudi pripravil, naj po njegovi smrti sezida Božji tempelj. Bog je Salomonu zato dal silno modrost, da je kot kralj pravilno ravnal (prim. 1 Kr 8, 22-23.27-30). Lurd, Brezje, Fatima, Medžugorje in mnogi drugi kraji Marijine prisotnosti so mnogokrat tudi spomin na naše starše, ki so že pred nami ali pa celo skupaj z nami romali na te kraje. Tako so nas utrjevali v pobožnosti do nebeške Matere Marije. Želim vam in sebi, dragi bolniki, romarji, bratje in sestre, da si danes tukaj na Brezjah nekoliko odpočijemo pri Jezusu in Mariji in s tako tudi nekoliko potolažimo in opogumimo, da gremo naprej, kljub stiskam in trpljenju. Skupaj z nami naj vedno hodita Jezus in Marija, da bi tudi mi nekoč dosegli srečno večnost v nebesih. Msgr. Peter Štumpf, murskosoboški škof

duhovnostzdravstvovzgoja

Informativni prispevki

Pridiga škofa Petra Štumpfa ob godu lurške Matere Božje na Brezjah ob svetovnem dnevu bolnikov
Spoštovani bratje frančiškani, sobratje duhovniki, dragi preskušani bratje in sestre, dragi romarji.Na vse vas kličem nadangelov pozdrav nebeški Materi Mariji: »Ave«. Bodite pozdravljeni in blagoslovljeni. Bodite tudi ozdravljeni v vseh vaših mislih in tegobah, v boleznih in trpljenju. Tudi danes se v molitvah in daritvi svete maše, v duhovni povezanosti v družino Božjih otrok, iz Lurda prenaša pozdrav »Ave«, tudi sem na Brezje. V Lurdu bolniki, tudi na Brezjah bolniki – ena velikanska nepretrgana veriga povezanosti neštetih trpečih ljudi okoli Marije, ki jo slavijo: Ave, Ave Marija. Ko se je nebeška Mati Marija 11. februarja 1858, v Lurdu sklonila do deklice Bernardke, se je sklonila do vsega človeštva. Prišla je s tolažbo in pomočjo. Stiske in trpljenje na tem svetu nikdar ne pojenjajo in nikoli ne bodo pojenjali. V kakršnem koli obdobju živimo, v pomanjkanju ali v blagostanju, stiske in trpljenja ne moremo odpraviti. To dvoje je namreč zarezano v dušo in telo vsakega človeka. Stiske in trpljenje sta naša nadležna spremljevalca od rojstva do smrti. Človeštvo vlaga ogromna sredstva in napore za odpravo ali pa vsaj za lajšanje teh dveh nadležnih in težavnih spremljevalcev. Ko si znanost nadeja, da napreduje pri iskanju rešitev, se že nakazujejo nove stiske in trpljenje. Vedno znova se namreč pojavljajo v novih oblikah: včasih kolera in španska gripa, danes rak, aids, nove oblike gripe in pljučnice, odporne na do sedaj znane antibiotike…Vsako leto bolj se bojimo zime, ker več ne vemo, kakšno novo bolezensko nadlogo nam bo prinesla. Ob pojavih novih bolezni pa se širijo strahovi, nezaupanja, panika, in kot vedno, tudi finančna špekuliranja. Zaradi takšnega stanja zopet najbolj trpijo tisti, ki se itak že leta in leta borijo z boleznijo ali invalidnostjo. Njihova medicinska obravnava je nemalokrat porinjena v drugi plan ali pa v dolge čakalne vrste. Stiska in trpljenje s seboj vedno prinašata dih smrti. Ta dih je strašen. Grozi pred popolnim uničenjem človeka. Grozna so občutja hladnosti groba in razpadanja. Ta občutja človeka osamijo od življenja in upanja in ga mnogokrat tirajo v popolni obup. Iz tega se poraja želja, da bi čim prej ubežali pred takšnimi občutji. Nekateri zato izberejo smrt po lastni roki ali pa evtanazijo. Za njih je padec v neobstoj lažji kot pa živeti s stisko in trpljenjem. S tako odločitvijo pa hote ali nehote Bogu pokažejo, da se ne strinjajo z njegovim načrtom o njihovem življenju. Vsekakor je bolezensko stanje človeštva nekaj, kar zdaleč presega njegove zmožnosti dojemanja in reševanja iz tega žalostnega stanja. Še vedno ostajamo brez odgovorov na stiske in trpljenje. Teh odgovor namreč v tem življenju nikoli ne bomo dobili. Tudi nam jih Bog ne daje v takšni obliki, da bi jih lahko vsi razumeli. Zato si je Kristus brez obotavljanja na svojo Božjo in človeško naravo naložil svoje trpljenje in trpljenje vseh ljudi. V tem ni samo solidaren z nami, temveč nam pove, kdo je Bog Oče. V srcu Boga Očeta imajo svoje domovališče vse človeške stiske in trpljenje. Zato je med nas poslal svojega Sina, da bi nam to povedal in da bi nam razodel Očetovo bližino najprej v svoji osebni stiski in trpljenju. »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11, 28). Papež Frančišek to Kristusovo povabilo nam vsem postavi v središče svoje letošnje poslanice za letošnji Dan bolnikov. Papež nas opogumlja. V Kristusovih besedah »pridite k meni« vidi obljubo okrepitve in počitka. Kristus nam ponuja svoje usmiljenje in tolažbo, skratka sebe tolažečega. Jezus gleda ranjeno človeškost. Ima oči, ki vidijo, ki opazijo, saj gledajo v globino, ne begajo v ravnodušnosti, ampak se ustavijo in sprejmejo celotnega človeka, vsakega človeka v njegovem zdravstvenem stanju, ne da bi zavrgle kogarkoli, ampak vabijo vsakega, da naj vstopi v njegovo življenje, kjer bo začutil njegovo nežnost. Kristus sam je namreč postal šibek in je izkusil človeško trpljenje ter od svojega Očeta prejel počitek (prim. Poslanica papeža Frančiška za 28. svetovni dan bolnikov, 2020).Kraji Marijinega prikazovanja so vedno tudi kraji počitka in nežnosti. Marija nikoli ne prihaja sama. Vedno pride z Jezusom. Tam, kjer sta Marija in njen Sin Jezus, so prisotna vsa nebesa. Tudi Lurd in Brezje sta zato kraja našega počitka in pomirjenja, ker so tukaj med nami nebesa. V Marijinih cerkvah se namreč učimo, kako biti z Bogom tudi tam, kjer se nebesa ne občutijo. Na vseh krajih človeške stiske in trpljenja je namreč možnost tudi hrepenenje po Bogu. Takšni kraji so recimo tudi bolnišnice. Danes teden smo se poslovili od mojega dragega očeta Jožefa. Bil je dober oče. Rad ga imam. Mnogo svojih dni je na stara leta preživljal v bolnišnici. Tako tudi tri tedne pred smrtjo. Kljub bolezni ni miroval. Svoje sobolnike je vabil, spodbujal in hrabril, naj tudi oni gredo k Jezusu po počitek in obhajajo zakrament sv. spovedi, bolniškega maziljenja ter prejmejo Jezusa pri sv. obhajilu. Pri tem je bil nadvse prepričljiv in mnogi so mu sledili. Še tri tedne pred smrtjo sem mu skoraj vsak dan v sveti hostiji prinašal Jezusa, da ga je krepil. Dejal mi je, da mu Jezus zelo pomaga in ga tolaži. V bolnišnici je postal pravi izvedenec za življenje z Jezusom v stiski in v trpljenju ter končno za umiranje z Jezusom. Nikdar mi ni povedal, da ga je strah smrti, ker ga res ni bilo strah. Vedel je, da v svojem hrepenenju po Jezusu nikdar ne bo razočaran. Prag smrti je prestopil spokojno, z nasmehom na obrazu, ker je dočakal počitek v nebesih. Po očetovi smrti me najbolj tolaži, da ga imam rad. Nikdar ga nisem sramotil, nikdar mu nisem izrekel žaljive besede. Ko sem ga na koncu vprašal, če me ima kaj rad, je tiho dejal: Ja. To je bila njegova zadnja beseda ne tem svetu. Letos 1. oktobra bi skupaj z mojo mamo obhajala 60 – letnico poroke. Takoj po poroki sta takrat za en dan poromala sem na Brezje. Mariji sta priporočila v varstvo njun zakon in družino, ki sta si jo ustanovila. Jezus nas danes po evangeljski besedi opominjs, da nikdar ne smemo očeta in matere prinašati okrog, pa četudi gre za tako svete reči. Na njun račun se ne smemo okoriščati. Tega si niti Bog ne želi zase. Darovi za Boga ne smejo iti na račun očeta in matere, da bi onadva zato trpela škodo ali pomanjkanje (prim. Mr 7, 1-13). Darovi, namenjeni očetu ali materi so namenjeni samemu Bogu. Kdor pozna življenje sv. Bernardke, vidkinje iz Lurda, pozna, v kakšnem odnosu je bila Bernardka do svojih staršev, ki so sicer bili zanjo precej težavni, predvsem oče. Vendar se Bernardka nikdar ni pregrešila proti svojim staršem. Do njih je negovala spoštovanje in ljubezen. V odnosu do staršev se namreč določamo, kdo in kaj smo pred Bogom. Če smo vredni svojih staršev, smo vredni Boga in zato tudi njegovih milostnih darov. O starših se nikdar ne sprašujemo ali so vredni naše ljubezni ali pa je niso vredni. Kakršnikoli so že starši, nam pomenijo Božjo voljo, da smo in da živimo. Od tukaj naprej se potem dogaja vse, kar v našem življenju doživimo – tudi naše dojemanje stiske in trpljenja, kakor tudi soočanje z našimi boleznimi in boleznimi drugih. Starši so namreč tisto svetišče, kjer se Bog razodeva in proslavlja nam in tistim, ki nas poznajo. Čeprav je kralj Salomon zgradil Božji tempelj na zemlji, je vedel, da Boga ni mogoče zaobjeti na enem kraju, v samo enem svetišču. In vseeno je prosil, naj ga Bog sliši v tem templju, ki ga je spominjal na očeta Davida. Prav oče mu je namreč naročil in za to vse tudi pripravil, naj po njegovi smrti sezida Božji tempelj. Bog je Salomonu zato dal silno modrost, da je kot kralj pravilno ravnal (prim. 1 Kr 8, 22-23.27-30). Lurd, Brezje, Fatima, Medžugorje in mnogi drugi kraji Marijine prisotnosti so mnogokrat tudi spomin na naše starše, ki so že pred nami ali pa celo skupaj z nami romali na te kraje. Tako so nas utrjevali v pobožnosti do nebeške Matere Marije. Želim vam in sebi, dragi bolniki, romarji, bratje in sestre, da si danes tukaj na Brezjah nekoliko odpočijemo pri Jezusu in Mariji in s tako tudi nekoliko potolažimo in opogumimo, da gremo naprej, kljub stiskam in trpljenju. Skupaj z nami naj vedno hodita Jezus in Marija, da bi tudi mi nekoč dosegli srečno večnost v nebesih. Msgr. Peter Štumpf, murskosoboški škof
VEČ ...|11. 2. 2020
Pridiga škofa Petra Štumpfa ob godu lurške Matere Božje na Brezjah ob svetovnem dnevu bolnikov
Spoštovani bratje frančiškani, sobratje duhovniki, dragi preskušani bratje in sestre, dragi romarji.Na vse vas kličem nadangelov pozdrav nebeški Materi Mariji: »Ave«. Bodite pozdravljeni in blagoslovljeni. Bodite tudi ozdravljeni v vseh vaših mislih in tegobah, v boleznih in trpljenju. Tudi danes se v molitvah in daritvi svete maše, v duhovni povezanosti v družino Božjih otrok, iz Lurda prenaša pozdrav »Ave«, tudi sem na Brezje. V Lurdu bolniki, tudi na Brezjah bolniki – ena velikanska nepretrgana veriga povezanosti neštetih trpečih ljudi okoli Marije, ki jo slavijo: Ave, Ave Marija. Ko se je nebeška Mati Marija 11. februarja 1858, v Lurdu sklonila do deklice Bernardke, se je sklonila do vsega človeštva. Prišla je s tolažbo in pomočjo. Stiske in trpljenje na tem svetu nikdar ne pojenjajo in nikoli ne bodo pojenjali. V kakršnem koli obdobju živimo, v pomanjkanju ali v blagostanju, stiske in trpljenja ne moremo odpraviti. To dvoje je namreč zarezano v dušo in telo vsakega človeka. Stiske in trpljenje sta naša nadležna spremljevalca od rojstva do smrti. Človeštvo vlaga ogromna sredstva in napore za odpravo ali pa vsaj za lajšanje teh dveh nadležnih in težavnih spremljevalcev. Ko si znanost nadeja, da napreduje pri iskanju rešitev, se že nakazujejo nove stiske in trpljenje. Vedno znova se namreč pojavljajo v novih oblikah: včasih kolera in španska gripa, danes rak, aids, nove oblike gripe in pljučnice, odporne na do sedaj znane antibiotike…Vsako leto bolj se bojimo zime, ker več ne vemo, kakšno novo bolezensko nadlogo nam bo prinesla. Ob pojavih novih bolezni pa se širijo strahovi, nezaupanja, panika, in kot vedno, tudi finančna špekuliranja. Zaradi takšnega stanja zopet najbolj trpijo tisti, ki se itak že leta in leta borijo z boleznijo ali invalidnostjo. Njihova medicinska obravnava je nemalokrat porinjena v drugi plan ali pa v dolge čakalne vrste. Stiska in trpljenje s seboj vedno prinašata dih smrti. Ta dih je strašen. Grozi pred popolnim uničenjem človeka. Grozna so občutja hladnosti groba in razpadanja. Ta občutja človeka osamijo od življenja in upanja in ga mnogokrat tirajo v popolni obup. Iz tega se poraja želja, da bi čim prej ubežali pred takšnimi občutji. Nekateri zato izberejo smrt po lastni roki ali pa evtanazijo. Za njih je padec v neobstoj lažji kot pa živeti s stisko in trpljenjem. S tako odločitvijo pa hote ali nehote Bogu pokažejo, da se ne strinjajo z njegovim načrtom o njihovem življenju. Vsekakor je bolezensko stanje človeštva nekaj, kar zdaleč presega njegove zmožnosti dojemanja in reševanja iz tega žalostnega stanja. Še vedno ostajamo brez odgovorov na stiske in trpljenje. Teh odgovor namreč v tem življenju nikoli ne bomo dobili. Tudi nam jih Bog ne daje v takšni obliki, da bi jih lahko vsi razumeli. Zato si je Kristus brez obotavljanja na svojo Božjo in človeško naravo naložil svoje trpljenje in trpljenje vseh ljudi. V tem ni samo solidaren z nami, temveč nam pove, kdo je Bog Oče. V srcu Boga Očeta imajo svoje domovališče vse človeške stiske in trpljenje. Zato je med nas poslal svojega Sina, da bi nam to povedal in da bi nam razodel Očetovo bližino najprej v svoji osebni stiski in trpljenju. »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11, 28). Papež Frančišek to Kristusovo povabilo nam vsem postavi v središče svoje letošnje poslanice za letošnji Dan bolnikov. Papež nas opogumlja. V Kristusovih besedah »pridite k meni« vidi obljubo okrepitve in počitka. Kristus nam ponuja svoje usmiljenje in tolažbo, skratka sebe tolažečega. Jezus gleda ranjeno človeškost. Ima oči, ki vidijo, ki opazijo, saj gledajo v globino, ne begajo v ravnodušnosti, ampak se ustavijo in sprejmejo celotnega človeka, vsakega človeka v njegovem zdravstvenem stanju, ne da bi zavrgle kogarkoli, ampak vabijo vsakega, da naj vstopi v njegovo življenje, kjer bo začutil njegovo nežnost. Kristus sam je namreč postal šibek in je izkusil človeško trpljenje ter od svojega Očeta prejel počitek (prim. Poslanica papeža Frančiška za 28. svetovni dan bolnikov, 2020).Kraji Marijinega prikazovanja so vedno tudi kraji počitka in nežnosti. Marija nikoli ne prihaja sama. Vedno pride z Jezusom. Tam, kjer sta Marija in njen Sin Jezus, so prisotna vsa nebesa. Tudi Lurd in Brezje sta zato kraja našega počitka in pomirjenja, ker so tukaj med nami nebesa. V Marijinih cerkvah se namreč učimo, kako biti z Bogom tudi tam, kjer se nebesa ne občutijo. Na vseh krajih človeške stiske in trpljenja je namreč možnost tudi hrepenenje po Bogu. Takšni kraji so recimo tudi bolnišnice. Danes teden smo se poslovili od mojega dragega očeta Jožefa. Bil je dober oče. Rad ga imam. Mnogo svojih dni je na stara leta preživljal v bolnišnici. Tako tudi tri tedne pred smrtjo. Kljub bolezni ni miroval. Svoje sobolnike je vabil, spodbujal in hrabril, naj tudi oni gredo k Jezusu po počitek in obhajajo zakrament sv. spovedi, bolniškega maziljenja ter prejmejo Jezusa pri sv. obhajilu. Pri tem je bil nadvse prepričljiv in mnogi so mu sledili. Še tri tedne pred smrtjo sem mu skoraj vsak dan v sveti hostiji prinašal Jezusa, da ga je krepil. Dejal mi je, da mu Jezus zelo pomaga in ga tolaži. V bolnišnici je postal pravi izvedenec za življenje z Jezusom v stiski in v trpljenju ter končno za umiranje z Jezusom. Nikdar mi ni povedal, da ga je strah smrti, ker ga res ni bilo strah. Vedel je, da v svojem hrepenenju po Jezusu nikdar ne bo razočaran. Prag smrti je prestopil spokojno, z nasmehom na obrazu, ker je dočakal počitek v nebesih. Po očetovi smrti me najbolj tolaži, da ga imam rad. Nikdar ga nisem sramotil, nikdar mu nisem izrekel žaljive besede. Ko sem ga na koncu vprašal, če me ima kaj rad, je tiho dejal: Ja. To je bila njegova zadnja beseda ne tem svetu. Letos 1. oktobra bi skupaj z mojo mamo obhajala 60 – letnico poroke. Takoj po poroki sta takrat za en dan poromala sem na Brezje. Mariji sta priporočila v varstvo njun zakon in družino, ki sta si jo ustanovila. Jezus nas danes po evangeljski besedi opominjs, da nikdar ne smemo očeta in matere prinašati okrog, pa četudi gre za tako svete reči. Na njun račun se ne smemo okoriščati. Tega si niti Bog ne želi zase. Darovi za Boga ne smejo iti na račun očeta in matere, da bi onadva zato trpela škodo ali pomanjkanje (prim. Mr 7, 1-13). Darovi, namenjeni očetu ali materi so namenjeni samemu Bogu. Kdor pozna življenje sv. Bernardke, vidkinje iz Lurda, pozna, v kakšnem odnosu je bila Bernardka do svojih staršev, ki so sicer bili zanjo precej težavni, predvsem oče. Vendar se Bernardka nikdar ni pregrešila proti svojim staršem. Do njih je negovala spoštovanje in ljubezen. V odnosu do staršev se namreč določamo, kdo in kaj smo pred Bogom. Če smo vredni svojih staršev, smo vredni Boga in zato tudi njegovih milostnih darov. O starših se nikdar ne sprašujemo ali so vredni naše ljubezni ali pa je niso vredni. Kakršnikoli so že starši, nam pomenijo Božjo voljo, da smo in da živimo. Od tukaj naprej se potem dogaja vse, kar v našem življenju doživimo – tudi naše dojemanje stiske in trpljenja, kakor tudi soočanje z našimi boleznimi in boleznimi drugih. Starši so namreč tisto svetišče, kjer se Bog razodeva in proslavlja nam in tistim, ki nas poznajo. Čeprav je kralj Salomon zgradil Božji tempelj na zemlji, je vedel, da Boga ni mogoče zaobjeti na enem kraju, v samo enem svetišču. In vseeno je prosil, naj ga Bog sliši v tem templju, ki ga je spominjal na očeta Davida. Prav oče mu je namreč naročil in za to vse tudi pripravil, naj po njegovi smrti sezida Božji tempelj. Bog je Salomonu zato dal silno modrost, da je kot kralj pravilno ravnal (prim. 1 Kr 8, 22-23.27-30). Lurd, Brezje, Fatima, Medžugorje in mnogi drugi kraji Marijine prisotnosti so mnogokrat tudi spomin na naše starše, ki so že pred nami ali pa celo skupaj z nami romali na te kraje. Tako so nas utrjevali v pobožnosti do nebeške Matere Marije. Želim vam in sebi, dragi bolniki, romarji, bratje in sestre, da si danes tukaj na Brezjah nekoliko odpočijemo pri Jezusu in Mariji in s tako tudi nekoliko potolažimo in opogumimo, da gremo naprej, kljub stiskam in trpljenju. Skupaj z nami naj vedno hodita Jezus in Marija, da bi tudi mi nekoč dosegli srečno večnost v nebesih. Msgr. Peter Štumpf, murskosoboški škof

Alen Salihović

duhovnostzdravstvovzgoja

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 2. 2020
Ali veste, katero številko poklicati, če potrebujete pomoč reševalcev in gasilcev?

V datumu 11. februar se skriva številka za klic v sili 112. Zato ta dan zaznamujemo mednarodni dan številke, na katero je mogoče kjer koli v Evropski uniji in tudi v večini ostalih držav stare celine brezplačno poklicati reševalce ali ostale sile za zaščito in reševanje. Za več informacij smo se obrnili na vodjo Centra za obveščanje Republike Slovenije Janeza Aljančiča.

Ali veste, katero številko poklicati, če potrebujete pomoč reševalcev in gasilcev?

V datumu 11. februar se skriva številka za klic v sili 112. Zato ta dan zaznamujemo mednarodni dan številke, na katero je mogoče kjer koli v Evropski uniji in tudi v večini ostalih držav stare celine brezplačno poklicati reševalce ali ostale sile za zaščito in reševanje. Za več informacij smo se obrnili na vodjo Centra za obveščanje Republike Slovenije Janeza Aljančiča.

infopogovorzdravstvo

Informativni prispevki

Ali veste, katero številko poklicati, če potrebujete pomoč reševalcev in gasilcev?
V datumu 11. februar se skriva številka za klic v sili 112. Zato ta dan zaznamujemo mednarodni dan številke, na katero je mogoče kjer koli v Evropski uniji in tudi v večini ostalih držav stare celine brezplačno poklicati reševalce ali ostale sile za zaščito in reševanje. Za več informacij smo se obrnili na vodjo Centra za obveščanje Republike Slovenije Janeza Aljančiča.
VEČ ...|11. 2. 2020
Ali veste, katero številko poklicati, če potrebujete pomoč reševalcev in gasilcev?
V datumu 11. februar se skriva številka za klic v sili 112. Zato ta dan zaznamujemo mednarodni dan številke, na katero je mogoče kjer koli v Evropski uniji in tudi v večini ostalih držav stare celine brezplačno poklicati reševalce ali ostale sile za zaščito in reševanje. Za več informacij smo se obrnili na vodjo Centra za obveščanje Republike Slovenije Janeza Aljančiča.

Helena Križnik

infopogovorzdravstvo

Svetovalnica

VEČ ...|10. 2. 2020
Prehranska dopolnila

Priljubljenost prehranskih dopolnil je vse večja, trg cveti, vprašanje pa je, ali res dobimo in zaužijemo tisto, kar obljubljajo. Kaj in kako nadzorujejo to področje zdravstveni inšpektorji? Naša gostja v Svetovalnici je bila Andreja Mojškrc z zdravstvenega inšpektorata.

Prehranska dopolnila

Priljubljenost prehranskih dopolnil je vse večja, trg cveti, vprašanje pa je, ali res dobimo in zaužijemo tisto, kar obljubljajo. Kaj in kako nadzorujejo to področje zdravstveni inšpektorji? Naša gostja v Svetovalnici je bila Andreja Mojškrc z zdravstvenega inšpektorata.

svetovanjedružbapogovorzdravstvo

Svetovalnica

Prehranska dopolnila
Priljubljenost prehranskih dopolnil je vse večja, trg cveti, vprašanje pa je, ali res dobimo in zaužijemo tisto, kar obljubljajo. Kaj in kako nadzorujejo to področje zdravstveni inšpektorji? Naša gostja v Svetovalnici je bila Andreja Mojškrc z zdravstvenega inšpektorata.
VEČ ...|10. 2. 2020
Prehranska dopolnila
Priljubljenost prehranskih dopolnil je vse večja, trg cveti, vprašanje pa je, ali res dobimo in zaužijemo tisto, kar obljubljajo. Kaj in kako nadzorujejo to področje zdravstveni inšpektorji? Naša gostja v Svetovalnici je bila Andreja Mojškrc z zdravstvenega inšpektorata.

Blaž Lesnik

svetovanjedružbapogovorzdravstvo

Svetovalnica

VEČ ...|6. 2. 2020
Psihosocialna podpora bolnikom z rakom

V Svetovalnici smo spregovorili o psihosocialni podpori med in po zdravljenju raka, ki je namenjena tako za bolnikom kot njihovin svojcem. Naša gostja je bila psihoterapevtka Sanja Rozman.

Psihosocialna podpora bolnikom z rakom

V Svetovalnici smo spregovorili o psihosocialni podpori med in po zdravljenju raka, ki je namenjena tako za bolnikom kot njihovin svojcem. Naša gostja je bila psihoterapevtka Sanja Rozman.

zdravstvosvetovanjepogovor

Svetovalnica

Psihosocialna podpora bolnikom z rakom
V Svetovalnici smo spregovorili o psihosocialni podpori med in po zdravljenju raka, ki je namenjena tako za bolnikom kot njihovin svojcem. Naša gostja je bila psihoterapevtka Sanja Rozman.
VEČ ...|6. 2. 2020
Psihosocialna podpora bolnikom z rakom
V Svetovalnici smo spregovorili o psihosocialni podpori med in po zdravljenju raka, ki je namenjena tako za bolnikom kot njihovin svojcem. Naša gostja je bila psihoterapevtka Sanja Rozman.

Blaž Lesnik

zdravstvosvetovanjepogovor

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|6. 2. 2020
Najinovativnejša živila 2020

Inštitut za nutricionistiko je med Najbolj inovativnimi živili leta 2020 izbral tudi veganski namaz Tatarc in Ajdov narastek s tofujem podjetja Mercator IP. Predstavila ju je tehnologinja, ki v podjetju skrbi za razvoj in kakovost, Mateja Rupnik.

Najinovativnejša živila 2020

Inštitut za nutricionistiko je med Najbolj inovativnimi živili leta 2020 izbral tudi veganski namaz Tatarc in Ajdov narastek s tofujem podjetja Mercator IP. Predstavila ju je tehnologinja, ki v podjetju skrbi za razvoj in kakovost, Mateja Rupnik.

družbaizobraževanjeinfosvetovanjezdravstvoinovativnostpodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Najinovativnejša živila 2020
Inštitut za nutricionistiko je med Najbolj inovativnimi živili leta 2020 izbral tudi veganski namaz Tatarc in Ajdov narastek s tofujem podjetja Mercator IP. Predstavila ju je tehnologinja, ki v podjetju skrbi za razvoj in kakovost, Mateja Rupnik.
VEČ ...|6. 2. 2020
Najinovativnejša živila 2020
Inštitut za nutricionistiko je med Najbolj inovativnimi živili leta 2020 izbral tudi veganski namaz Tatarc in Ajdov narastek s tofujem podjetja Mercator IP. Predstavila ju je tehnologinja, ki v podjetju skrbi za razvoj in kakovost, Mateja Rupnik.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjeinfosvetovanjezdravstvoinovativnostpodjetništvo

Informativni prispevki

VEČ ...|3. 2. 2020
Novi koronavirus: Na Kitajsko smo poklicali Slovenca Mitjo Iršiča

Slovenec Mitja Iršič se trenutno mudi na jugu Kitajske, točneje v tretjem največjem mestu v državi Guangdžovu. Od Vuhana, kjer se je novi koronavirus najprej pojavil, je oddaljeno približno tisoč kilometrov, a posledice so vsak dan bolj opazne. »Mesto je za zdaj zamrznjeno,« pojasnjuje Iršič, med ukrepi, ki so jih sprejele oblasti, je merjenje telesne temperature na praktično vsakem koraku, reklamni zasloni ljudi pozivajo k preventivnemu ravnanju, otežena so potovanja po državi…

Novi koronavirus: Na Kitajsko smo poklicali Slovenca Mitjo Iršiča

Slovenec Mitja Iršič se trenutno mudi na jugu Kitajske, točneje v tretjem največjem mestu v državi Guangdžovu. Od Vuhana, kjer se je novi koronavirus najprej pojavil, je oddaljeno približno tisoč kilometrov, a posledice so vsak dan bolj opazne. »Mesto je za zdaj zamrznjeno,« pojasnjuje Iršič, med ukrepi, ki so jih sprejele oblasti, je merjenje telesne temperature na praktično vsakem koraku, reklamni zasloni ljudi pozivajo k preventivnemu ravnanju, otežena so potovanja po državi…

infozdravstvo

Informativni prispevki

Novi koronavirus: Na Kitajsko smo poklicali Slovenca Mitjo Iršiča
Slovenec Mitja Iršič se trenutno mudi na jugu Kitajske, točneje v tretjem največjem mestu v državi Guangdžovu. Od Vuhana, kjer se je novi koronavirus najprej pojavil, je oddaljeno približno tisoč kilometrov, a posledice so vsak dan bolj opazne. »Mesto je za zdaj zamrznjeno,« pojasnjuje Iršič, med ukrepi, ki so jih sprejele oblasti, je merjenje telesne temperature na praktično vsakem koraku, reklamni zasloni ljudi pozivajo k preventivnemu ravnanju, otežena so potovanja po državi…
VEČ ...|3. 2. 2020
Novi koronavirus: Na Kitajsko smo poklicali Slovenca Mitjo Iršiča
Slovenec Mitja Iršič se trenutno mudi na jugu Kitajske, točneje v tretjem največjem mestu v državi Guangdžovu. Od Vuhana, kjer se je novi koronavirus najprej pojavil, je oddaljeno približno tisoč kilometrov, a posledice so vsak dan bolj opazne. »Mesto je za zdaj zamrznjeno,« pojasnjuje Iršič, med ukrepi, ki so jih sprejele oblasti, je merjenje telesne temperature na praktično vsakem koraku, reklamni zasloni ljudi pozivajo k preventivnemu ravnanju, otežena so potovanja po državi…

Helena Križnik

infozdravstvo

Svetovalnica

VEČ ...|31. 1. 2020
Dan brez cigarete

Ker je danes svetovni dan brez cigarete, smo tej temi posvetili pozornost v Svetovalnici. Gost v studiu je bil Tomaž Čakš z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki vsem, ki se želijo odvaditi kajenja, svetuje: ne obupajte. Pravi tudi, da varnega kajenja ni.

Dan brez cigarete

Ker je danes svetovni dan brez cigarete, smo tej temi posvetili pozornost v Svetovalnici. Gost v studiu je bil Tomaž Čakš z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki vsem, ki se želijo odvaditi kajenja, svetuje: ne obupajte. Pravi tudi, da varnega kajenja ni.

svetovanjezdravstvovzgojadružba

Svetovalnica

Dan brez cigarete
Ker je danes svetovni dan brez cigarete, smo tej temi posvetili pozornost v Svetovalnici. Gost v studiu je bil Tomaž Čakš z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki vsem, ki se želijo odvaditi kajenja, svetuje: ne obupajte. Pravi tudi, da varnega kajenja ni.
VEČ ...|31. 1. 2020
Dan brez cigarete
Ker je danes svetovni dan brez cigarete, smo tej temi posvetili pozornost v Svetovalnici. Gost v studiu je bil Tomaž Čakš z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki vsem, ki se želijo odvaditi kajenja, svetuje: ne obupajte. Pravi tudi, da varnega kajenja ni.

Slavi Košir

svetovanjezdravstvovzgojadružba

Svetovalnica

VEČ ...|23. 1. 2020
Splet za ranljive skupine

Uporaba spletnih strani in spletnih orodij je vse bolj prisotna na ključnih področjih družbenega udejstvovanja. Zato sta za različne ranljive skupine dostop in uporaba spleta prav tako pomembna kot fizična dostopnost objektov. Kako približati spletno dostopnost vsem sta svetovala Maša Malovrh in Antun Smrdel.

Splet za ranljive skupine

Uporaba spletnih strani in spletnih orodij je vse bolj prisotna na ključnih področjih družbenega udejstvovanja. Zato sta za različne ranljive skupine dostop in uporaba spleta prav tako pomembna kot fizična dostopnost objektov. Kako približati spletno dostopnost vsem sta svetovala Maša Malovrh in Antun Smrdel.

svetovanjeizobraževanjedružbazdravstvo

Svetovalnica

Splet za ranljive skupine
Uporaba spletnih strani in spletnih orodij je vse bolj prisotna na ključnih področjih družbenega udejstvovanja. Zato sta za različne ranljive skupine dostop in uporaba spleta prav tako pomembna kot fizična dostopnost objektov. Kako približati spletno dostopnost vsem sta svetovala Maša Malovrh in Antun Smrdel.
VEČ ...|23. 1. 2020
Splet za ranljive skupine
Uporaba spletnih strani in spletnih orodij je vse bolj prisotna na ključnih področjih družbenega udejstvovanja. Zato sta za različne ranljive skupine dostop in uporaba spleta prav tako pomembna kot fizična dostopnost objektov. Kako približati spletno dostopnost vsem sta svetovala Maša Malovrh in Antun Smrdel.

Blaž Lesnik

svetovanjeizobraževanjedružbazdravstvo

Srečanja

VEČ ...|21. 1. 2020
Splav in žalovanje po splavu v naši družbi še vedno tabu tema

Terapevtka Theresa Burke iz ZDA je zaradi svojih dolgoletnih izkušnjah dela z ženskami, ki imajo za seboj umetni splav, ustanovila duhovne vaje z imenom Rahelin vinograd. Z njimi želi pristopiti na pomoč materam in očetom, ki se soočajo s hudimi posledicami po opravljenem splavu. Ker je ta zakonsko dovoljen, staršem po splavu še vedno ni dovoljeno žalovati. Theresa Burke je zato napisala knjigo Prepovedano žalovanje, ki je nedavno izšla tudi v slovenščini. Ob tem je obiskala Slovenijo in mi smo jo povabili v naš studio.

Splav in žalovanje po splavu v naši družbi še vedno tabu tema

Terapevtka Theresa Burke iz ZDA je zaradi svojih dolgoletnih izkušnjah dela z ženskami, ki imajo za seboj umetni splav, ustanovila duhovne vaje z imenom Rahelin vinograd. Z njimi želi pristopiti na pomoč materam in očetom, ki se soočajo s hudimi posledicami po opravljenem splavu. Ker je ta zakonsko dovoljen, staršem po splavu še vedno ni dovoljeno žalovati. Theresa Burke je zato napisala knjigo Prepovedano žalovanje, ki je nedavno izšla tudi v slovenščini. Ob tem je obiskala Slovenijo in mi smo jo povabili v naš studio.

odnosidružbazdravstvosplav

Srečanja

Splav in žalovanje po splavu v naši družbi še vedno tabu tema
Terapevtka Theresa Burke iz ZDA je zaradi svojih dolgoletnih izkušnjah dela z ženskami, ki imajo za seboj umetni splav, ustanovila duhovne vaje z imenom Rahelin vinograd. Z njimi želi pristopiti na pomoč materam in očetom, ki se soočajo s hudimi posledicami po opravljenem splavu. Ker je ta zakonsko dovoljen, staršem po splavu še vedno ni dovoljeno žalovati. Theresa Burke je zato napisala knjigo Prepovedano žalovanje, ki je nedavno izšla tudi v slovenščini. Ob tem je obiskala Slovenijo in mi smo jo povabili v naš studio.
VEČ ...|21. 1. 2020
Splav in žalovanje po splavu v naši družbi še vedno tabu tema
Terapevtka Theresa Burke iz ZDA je zaradi svojih dolgoletnih izkušnjah dela z ženskami, ki imajo za seboj umetni splav, ustanovila duhovne vaje z imenom Rahelin vinograd. Z njimi želi pristopiti na pomoč materam in očetom, ki se soočajo s hudimi posledicami po opravljenem splavu. Ker je ta zakonsko dovoljen, staršem po splavu še vedno ni dovoljeno žalovati. Theresa Burke je zato napisala knjigo Prepovedano žalovanje, ki je nedavno izšla tudi v slovenščini. Ob tem je obiskala Slovenijo in mi smo jo povabili v naš studio.

Marjana Debevec

odnosidružbazdravstvosplav

Svetovalnica

VEČ ...|20. 1. 2020
Vplivu kozmetike na naše telo

Jutranjo svetovalno oddajo je tokrat obogatila gostja Viviana Golja iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje, s katero smo se pogovarjali o vplivu kozmetike na naše telo in naše zdravje.

Vplivu kozmetike na naše telo

Jutranjo svetovalno oddajo je tokrat obogatila gostja Viviana Golja iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje, s katero smo se pogovarjali o vplivu kozmetike na naše telo in naše zdravje.

svetovanjezdravstvo

Svetovalnica

Vplivu kozmetike na naše telo
Jutranjo svetovalno oddajo je tokrat obogatila gostja Viviana Golja iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje, s katero smo se pogovarjali o vplivu kozmetike na naše telo in naše zdravje.
VEČ ...|20. 1. 2020
Vplivu kozmetike na naše telo
Jutranjo svetovalno oddajo je tokrat obogatila gostja Viviana Golja iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje, s katero smo se pogovarjali o vplivu kozmetike na naše telo in naše zdravje.

Tanja Dominko

svetovanjezdravstvo

Sol in luč

VEČ ...|14. 1. 2020
Šinrin-joku ali gozdno kopanje. Odkrijte moč dreves, ki spremenijo naše življenje.

Ste radi srečni? In zdravi? Šinrin-joku ali gozdno kopanje že več desetletij velja za enega od stebrov japonske kulture, njihove umirjenosti in spokojnosti. Med gozdnim kopanjem se povežemo z naravo zadnja leta pa je tudi vse več znanstvenih dokazov, da ima izjemen vpliv na zdravje. V oddaji smo predstavili nekaj odlomkov iz knjige Z gozdom do sreče in zdravja, avtorja Qing Li – ja, ki je izšla pri založbi Učila.

Šinrin-joku ali gozdno kopanje. Odkrijte moč dreves, ki spremenijo naše življenje.

Ste radi srečni? In zdravi? Šinrin-joku ali gozdno kopanje že več desetletij velja za enega od stebrov japonske kulture, njihove umirjenosti in spokojnosti. Med gozdnim kopanjem se povežemo z naravo zadnja leta pa je tudi vse več znanstvenih dokazov, da ima izjemen vpliv na zdravje. V oddaji smo predstavili nekaj odlomkov iz knjige Z gozdom do sreče in zdravja, avtorja Qing Li – ja, ki je izšla pri založbi Učila.

družbanaravazdravstvo

Sol in luč

Šinrin-joku ali gozdno kopanje. Odkrijte moč dreves, ki spremenijo naše življenje.
Ste radi srečni? In zdravi? Šinrin-joku ali gozdno kopanje že več desetletij velja za enega od stebrov japonske kulture, njihove umirjenosti in spokojnosti. Med gozdnim kopanjem se povežemo z naravo zadnja leta pa je tudi vse več znanstvenih dokazov, da ima izjemen vpliv na zdravje. V oddaji smo predstavili nekaj odlomkov iz knjige Z gozdom do sreče in zdravja, avtorja Qing Li – ja, ki je izšla pri založbi Učila.
VEČ ...|14. 1. 2020
Šinrin-joku ali gozdno kopanje. Odkrijte moč dreves, ki spremenijo naše življenje.
Ste radi srečni? In zdravi? Šinrin-joku ali gozdno kopanje že več desetletij velja za enega od stebrov japonske kulture, njihove umirjenosti in spokojnosti. Med gozdnim kopanjem se povežemo z naravo zadnja leta pa je tudi vse več znanstvenih dokazov, da ima izjemen vpliv na zdravje. V oddaji smo predstavili nekaj odlomkov iz knjige Z gozdom do sreče in zdravja, avtorja Qing Li – ja, ki je izšla pri založbi Učila.

Tadej Sadar

družbanaravazdravstvo

Svetovalnica

VEČ ...|9. 1. 2020
Otroci s posebnimi potrebami

Kaj pomeni “biti samostojen”, se verjetno prvič zavemo, ko smo odvisni od pomoči drugega. V današnji Svetovalnici je bil z nami Dušan Kaplan iz društva Polžek.

Otroci s posebnimi potrebami

Kaj pomeni “biti samostojen”, se verjetno prvič zavemo, ko smo odvisni od pomoči drugega. V današnji Svetovalnici je bil z nami Dušan Kaplan iz društva Polžek.

svetovanjeotrocizdravstvovzgoja

Svetovalnica

Otroci s posebnimi potrebami
Kaj pomeni “biti samostojen”, se verjetno prvič zavemo, ko smo odvisni od pomoči drugega. V današnji Svetovalnici je bil z nami Dušan Kaplan iz društva Polžek.
VEČ ...|9. 1. 2020
Otroci s posebnimi potrebami
Kaj pomeni “biti samostojen”, se verjetno prvič zavemo, ko smo odvisni od pomoči drugega. V današnji Svetovalnici je bil z nami Dušan Kaplan iz društva Polžek.

Tanja Dominko

svetovanjeotrocizdravstvovzgoja

Karitas

VEČ ...|5. 1. 2020
Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola

V prvi oddaji Karitas v novem letu smo gostili medicinsko sestro Tatjano Lekšan, ki je izvajalka v programu SOPA - Skupaj za odgovorno pitje alkohola, in Roka Zaletela z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. V projektu sodeluje tudi Slovenska karitas.

Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola

V prvi oddaji Karitas v novem letu smo gostili medicinsko sestro Tatjano Lekšan, ki je izvajalka v programu SOPA - Skupaj za odgovorno pitje alkohola, in Roka Zaletela z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. V projektu sodeluje tudi Slovenska karitas.

družbapogovorzdravstvoSOPA

Karitas

Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola
V prvi oddaji Karitas v novem letu smo gostili medicinsko sestro Tatjano Lekšan, ki je izvajalka v programu SOPA - Skupaj za odgovorno pitje alkohola, in Roka Zaletela z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. V projektu sodeluje tudi Slovenska karitas.
VEČ ...|5. 1. 2020
Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola
V prvi oddaji Karitas v novem letu smo gostili medicinsko sestro Tatjano Lekšan, ki je izvajalka v programu SOPA - Skupaj za odgovorno pitje alkohola, in Roka Zaletela z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. V projektu sodeluje tudi Slovenska karitas.

Petra Stopar

družbapogovorzdravstvoSOPA

Svetovalnica

VEČ ...|19. 12. 2019
Okužbe

V zdravstveni Svetovalnici smo govorili o gripi in pnevmokoknih okužbah, ki je v Sloveniji precej višja od povprečja drugih evropskih držav. Z nami je bila pediatrinja dr. Tatjana Mrvič.

Okužbe

V zdravstveni Svetovalnici smo govorili o gripi in pnevmokoknih okužbah, ki je v Sloveniji precej višja od povprečja drugih evropskih držav. Z nami je bila pediatrinja dr. Tatjana Mrvič.

svetovanjezdravstvo

Svetovalnica

Okužbe
V zdravstveni Svetovalnici smo govorili o gripi in pnevmokoknih okužbah, ki je v Sloveniji precej višja od povprečja drugih evropskih držav. Z nami je bila pediatrinja dr. Tatjana Mrvič.
VEČ ...|19. 12. 2019
Okužbe
V zdravstveni Svetovalnici smo govorili o gripi in pnevmokoknih okužbah, ki je v Sloveniji precej višja od povprečja drugih evropskih držav. Z nami je bila pediatrinja dr. Tatjana Mrvič.

Blaž Lesnik

svetovanjezdravstvo

Svetovalnica

VEČ ...|13. 12. 2019
Masaža dojenčkov

V petkovi Svetovalnici je bila naša gostja višja medicinska sestra Mojca Kurent, tema pa masaža, s posebno pozornostjo na masaži dojenčkov. V oddaji med drugim o tem, zakaj je masaža dobrodejna, kako se je naučimo in kaj potrebujemo pa tudi, zakaj je še posebej koristna za otroke s posebnimi potrebami.

Masaža dojenčkov

V petkovi Svetovalnici je bila naša gostja višja medicinska sestra Mojca Kurent, tema pa masaža, s posebno pozornostjo na masaži dojenčkov. V oddaji med drugim o tem, zakaj je masaža dobrodejna, kako se je naučimo in kaj potrebujemo pa tudi, zakaj je še posebej koristna za otroke s posebnimi potrebami.

svetovanjezdravstvootroci

Svetovalnica

Masaža dojenčkov
V petkovi Svetovalnici je bila naša gostja višja medicinska sestra Mojca Kurent, tema pa masaža, s posebno pozornostjo na masaži dojenčkov. V oddaji med drugim o tem, zakaj je masaža dobrodejna, kako se je naučimo in kaj potrebujemo pa tudi, zakaj je še posebej koristna za otroke s posebnimi potrebami.
VEČ ...|13. 12. 2019
Masaža dojenčkov
V petkovi Svetovalnici je bila naša gostja višja medicinska sestra Mojca Kurent, tema pa masaža, s posebno pozornostjo na masaži dojenčkov. V oddaji med drugim o tem, zakaj je masaža dobrodejna, kako se je naučimo in kaj potrebujemo pa tudi, zakaj je še posebej koristna za otroke s posebnimi potrebami.

Damijana Medved

svetovanjezdravstvootroci

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|9. 12. 2019
Bogastvo skrito v propolisu

Tomaž Samec, svetovalec specialist pri čebelarski svetovalni službi je predstavil nekaj poemmebnih informacij o propolisu in bogastvu snovi, ki jih vsebuje.

Bogastvo skrito v propolisu

Tomaž Samec, svetovalec specialist pri čebelarski svetovalni službi je predstavil nekaj poemmebnih informacij o propolisu in bogastvu snovi, ki jih vsebuje.

kmetijstvosvetovanjezdravstvo

Minute za kmetijstvo in podeželje

Bogastvo skrito v propolisu
Tomaž Samec, svetovalec specialist pri čebelarski svetovalni službi je predstavil nekaj poemmebnih informacij o propolisu in bogastvu snovi, ki jih vsebuje.
VEČ ...|9. 12. 2019
Bogastvo skrito v propolisu
Tomaž Samec, svetovalec specialist pri čebelarski svetovalni službi je predstavil nekaj poemmebnih informacij o propolisu in bogastvu snovi, ki jih vsebuje.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanjezdravstvo

Svetovalnica

VEČ ...|2. 12. 2019
Inkontinenca

Zdravstvena Svetovalnica je gostila prof. dr. Pavla Košoroka, speicalista kirurgije. Spregovorili nam je o inkontinenci oziroma uhajanju blata. Tovrstne težave ima približno 4 odstotke ljudi, v starosti pa se ta delež močno poveča.

Inkontinenca

Zdravstvena Svetovalnica je gostila prof. dr. Pavla Košoroka, speicalista kirurgije. Spregovorili nam je o inkontinenci oziroma uhajanju blata. Tovrstne težave ima približno 4 odstotke ljudi, v starosti pa se ta delež močno poveča.

zdravstvosvetovanje

Svetovalnica

Inkontinenca
Zdravstvena Svetovalnica je gostila prof. dr. Pavla Košoroka, speicalista kirurgije. Spregovorili nam je o inkontinenci oziroma uhajanju blata. Tovrstne težave ima približno 4 odstotke ljudi, v starosti pa se ta delež močno poveča.
VEČ ...|2. 12. 2019
Inkontinenca
Zdravstvena Svetovalnica je gostila prof. dr. Pavla Košoroka, speicalista kirurgije. Spregovorili nam je o inkontinenci oziroma uhajanju blata. Tovrstne težave ima približno 4 odstotke ljudi, v starosti pa se ta delež močno poveča.

Blaž Lesnik

zdravstvosvetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|27. 11. 2019
Pomoč pri odvisnostih

Z nami je bil terapevt Drago Sukić iz Zavoda Pelikan, ki nudi pomoč pri odvisnostih.

Pomoč pri odvisnostih

Z nami je bil terapevt Drago Sukić iz Zavoda Pelikan, ki nudi pomoč pri odvisnostih.

družbasvetovanjevzgojazdravstvo

Svetovalnica

Pomoč pri odvisnostih
Z nami je bil terapevt Drago Sukić iz Zavoda Pelikan, ki nudi pomoč pri odvisnostih.
VEČ ...|27. 11. 2019
Pomoč pri odvisnostih
Z nami je bil terapevt Drago Sukić iz Zavoda Pelikan, ki nudi pomoč pri odvisnostih.

Blaž Lesnik

družbasvetovanjevzgojazdravstvo

Svetovalnica

VEČ ...|22. 11. 2019
Presejalni program zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb prebavnega trakta

Prof. dr. Bojan Tepeš, dr. med. specialist internist gastroenterolog, ki dela v Diagnostičnem centru Rogaška Slatina je govoril o prvih korakih novega uvajalnega programa za preprečevanja raka prebavnega traktu. Bolezen definira tudi naša genetika, pravi. Dvajset odstotkov evropejcev ima težave z vnetimi jetri. V nekaj letih bo to velik problem.

Presejalni program zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb prebavnega trakta

Prof. dr. Bojan Tepeš, dr. med. specialist internist gastroenterolog, ki dela v Diagnostičnem centru Rogaška Slatina je govoril o prvih korakih novega uvajalnega programa za preprečevanja raka prebavnega traktu. Bolezen definira tudi naša genetika, pravi. Dvajset odstotkov evropejcev ima težave z vnetimi jetri. V nekaj letih bo to velik problem.

družbaizobraževanjezdravstvosvetovanje

Svetovalnica

Presejalni program zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb prebavnega trakta
Prof. dr. Bojan Tepeš, dr. med. specialist internist gastroenterolog, ki dela v Diagnostičnem centru Rogaška Slatina je govoril o prvih korakih novega uvajalnega programa za preprečevanja raka prebavnega traktu. Bolezen definira tudi naša genetika, pravi. Dvajset odstotkov evropejcev ima težave z vnetimi jetri. V nekaj letih bo to velik problem.
VEČ ...|22. 11. 2019
Presejalni program zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb prebavnega trakta
Prof. dr. Bojan Tepeš, dr. med. specialist internist gastroenterolog, ki dela v Diagnostičnem centru Rogaška Slatina je govoril o prvih korakih novega uvajalnega programa za preprečevanja raka prebavnega traktu. Bolezen definira tudi naša genetika, pravi. Dvajset odstotkov evropejcev ima težave z vnetimi jetri. V nekaj letih bo to velik problem.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjezdravstvosvetovanje

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|5. 4. 2020
Aktivnosti veleposlaništva v Argentini

Pandemija je posegla tudi v delovanje Katoliškega doma prosvete Sodalitas v Tinjah, slovensko veleposlaništvo v Buenos Airesu je pomagalo rojakom pri vrnitvi v Slovenijo.

Aktivnosti veleposlaništva v Argentini

Pandemija je posegla tudi v delovanje Katoliškega doma prosvete Sodalitas v Tinjah, slovensko veleposlaništvo v Buenos Airesu je pomagalo rojakom pri vrnitvi v Slovenijo.

Matjaž Merljak

inforojakiargentina

Svetovalnica

VEČ ...|7. 4. 2020
Kuhajmo s sestro Nikolino

Priprava droži, potica z drožmi in suhim kvasom, zamrzovanje kvasa, uporaba domačega masla, mehak kruh, pita iz jabolk, skute in zdroba, priprava domačega kruha, šunka v testu, kroglice za juho - to so bila vaša tokratna vprašanja za sestro Nikolino. Prisluhnite odgovorom.

Kuhajmo s sestro Nikolino

Priprava droži, potica z drožmi in suhim kvasom, zamrzovanje kvasa, uporaba domačega masla, mehak kruh, pita iz jabolk, skute in zdroba, priprava domačega kruha, šunka v testu, kroglice za juho - to so bila vaša tokratna vprašanja za sestro Nikolino. Prisluhnite odgovorom.

Matjaž Merljak

svetovanjekuhanje

Za življenje

VEČ ...|4. 4. 2020
Kaj v nas prebuja grožnja koronavirusa?

Na daljavo je bil z nami frančiškan in doktor klinične psihologije p. Christian Gostečnik. Spregovoril je o ozaveščenem odzivu, o odločitvi, kako bomo zavestno naslavljali svoje strahove in stiske.

Kaj v nas prebuja grožnja koronavirusa?

Na daljavo je bil z nami frančiškan in doktor klinične psihologije p. Christian Gostečnik. Spregovoril je o ozaveščenem odzivu, o odločitvi, kako bomo zavestno naslavljali svoje strahove in stiske.

Blaž Lesnik

koronavirusdružbaduhovnostodnosivzgoja

Kmetijska oddaja

VEČ ...|5. 4. 2020
Dobrote za praznično mizo poiščimo na najbližjih kmetijah

V teh dneh krize zaradi epidemije koronavirusa prihaja žal tudi do čudnega dogajanja na trgu z nekaterimi pridelki in izdelki. Medtem ko je zelo upadel odkup pitancev in prašičev, pa po drugi strani prihajajo informacije o uvozu velikih količin mesa iz vzhodnih držav. Le mi potrošniki lahko z zahtevami po domači hrani postavimo trgovce in prekupčevalce pred odločitev, da bodo podpirali domačo pridelavo. Storimo to zdaj v dneh pred prazniki s striktnim odločanjem za nakup slovenskih prehrambenih izdelkov. Veliko jih najdemo tudi na bližnjih kmetijah.

Dobrote za praznično mizo poiščimo na najbližjih kmetijah

V teh dneh krize zaradi epidemije koronavirusa prihaja žal tudi do čudnega dogajanja na trgu z nekaterimi pridelki in izdelki. Medtem ko je zelo upadel odkup pitancev in prašičev, pa po drugi strani prihajajo informacije o uvozu velikih količin mesa iz vzhodnih držav. Le mi potrošniki lahko z zahtevami po domači hrani postavimo trgovce in prekupčevalce pred odločitev, da bodo podpirali domačo pridelavo. Storimo to zdaj v dneh pred prazniki s striktnim odločanjem za nakup slovenskih prehrambenih izdelkov. Veliko jih najdemo tudi na bližnjih kmetijah.

Robert Božič

infokmetijstvo

Globine

VEČ ...|11. 2. 2020
O zdravju in duhovnosti

Govorili smo o zdravju, njegovi odsotnosti in duhovnosti. Kako lahko bolezen pomaga človeku pri njegovi duhovni rasti? Kdaj ga napravi zrelejšega in v katerih primerih privede do upora zoper Boga? Ob klicih poslušalcev sta bila z nami bolniški duhovnik frančiškan p. Marko Novak in jezuit p. dr. Ivan Platovnjak.

O zdravju in duhovnosti

Govorili smo o zdravju, njegovi odsotnosti in duhovnosti. Kako lahko bolezen pomaga človeku pri njegovi duhovni rasti? Kdaj ga napravi zrelejšega in v katerih primerih privede do upora zoper Boga? Ob klicih poslušalcev sta bila z nami bolniški duhovnik frančiškan p. Marko Novak in jezuit p. dr. Ivan Platovnjak.

Blaž Lesnik

duhovnostzdravjebolezenduhovna rasttrpljenjesmrtzakramenti

Radijski misijon 2020

VEČ ...|4. 4. 2020
7. misijonski pogovorni večer: Bojan Ravbar in zakonca, terapevta Sara in Drago Jerebic

Na daljavo so bili z nami duhovnik Bojan Ravbar in zakonca Sara in Drago Jerebic, predavatelja na Teološki fakulteti in družinska terapevta v Zavodu Bližina. Pogovarjali smo se o pogumu posebne vrste: Si upamo živeti skupaj?.

7. misijonski pogovorni večer: Bojan Ravbar in zakonca, terapevta Sara in Drago Jerebic

Na daljavo so bili z nami duhovnik Bojan Ravbar in zakonca Sara in Drago Jerebic, predavatelja na Teološki fakulteti in družinska terapevta v Zavodu Bližina. Pogovarjali smo se o pogumu posebne vrste: Si upamo živeti skupaj?.

Jure Sešek

Radijski misijon 2020duhovnostpogovor

Družinska kateheza

VEČ ...|7. 4. 2020
Ferdinanda Marinčič

V Družinsko katehezo smo tokrat povabili mamo, ženo in vodovo, s katero smo se pogovarjali, kako na zakonski poti živeti tudi trenutke dokončne ločitve in kako je lahko tudi ta boleča okoliščina priložnost za rast na poti svetosti.

Ferdinanda Marinčič

V Družinsko katehezo smo tokrat povabili mamo, ženo in vodovo, s katero smo se pogovarjali, kako na zakonski poti živeti tudi trenutke dokončne ločitve in kako je lahko tudi ta boleča okoliščina priložnost za rast na poti svetosti.

Marjana Debevec

družbaodnosipogovor

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|7. 4. 2020
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 7. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 7. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Spominjamo se

VEČ ...|7. 4. 2020
Spominjamo se dne 7. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 7. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|7. 4. 2020
Domač kruh

Vprašanja poslušalke: Zadnje čase pečem kruh doma v električni pečici: naj vzhaja v posodi ali na pekaču, ga je potrebno po vzhajanju še enkrat pregnesti in spet vzhajati, zakaj se včasih med peko razleze, zakaj je kruh (iz polnozrnate pirine in ajdove ali/in pšenične moke) po odtajanju suh, čeprav je okusen? Odgovori s. Nikoline: Vzhaja lahko v posodi (na pomokanem prtiču) ali na pekaču, če ima višje stranice, obložen s peki papirjem. Pred peko nekajkrat zarežemo na vrhu. Dobro je, če kruh vsaj dvakrat ali trikrat vzhaja in ga vsakič pognetemo. Meja vzhajanja je, da se površina začne rahlo gubati. Da odtaljen kruh ne bo suh, ga še toplega zavijemo v servieto, nato pa damo v plastično vrečko (ali celo dve). Tako ga tudi pustimo odtaliti.

Domač kruh

Vprašanja poslušalke: Zadnje čase pečem kruh doma v električni pečici: naj vzhaja v posodi ali na pekaču, ga je potrebno po vzhajanju še enkrat pregnesti in spet vzhajati, zakaj se včasih med peko razleze, zakaj je kruh (iz polnozrnate pirine in ajdove ali/in pšenične moke) po odtajanju suh, čeprav je okusen? Odgovori s. Nikoline: Vzhaja lahko v posodi (na pomokanem prtiču) ali na pekaču, če ima višje stranice, obložen s peki papirjem. Pred peko nekajkrat zarežemo na vrhu. Dobro je, če kruh vsaj dvakrat ali trikrat vzhaja in ga vsakič pognetemo. Meja vzhajanja je, da se površina začne rahlo gubati. Da odtaljen kruh ne bo suh, ga še toplega zavijemo v servieto, nato pa damo v plastično vrečko (ali celo dve). Tako ga tudi pustimo odtaliti.

Matjaž Merljak

kuhajmo