Informativni prispevki

VEČ ...|17. 2. 2020
Bo država onkologijo sposobna ohranjati in razvijati na visoki ravni tudi v prihodnje?

V Sloveniji živi več kot 100 tisoč ljudi, ki so nekoč zboleli za rakom. Ta bolezen je zaradi starajoče se populacije vse pogostejša, za njeno obvladovanje pa je nujna hitra diagnostika. V zvezi s tem in zdravljenjem ostajajo odprta številna vprašanja. O tem je za Radio Ognjišče spregovorila predsednica združenja Onko Net Kristina Modic.

Bo država onkologijo sposobna ohranjati in razvijati na visoki ravni tudi v prihodnje?

V Sloveniji živi več kot 100 tisoč ljudi, ki so nekoč zboleli za rakom. Ta bolezen je zaradi starajoče se populacije vse pogostejša, za njeno obvladovanje pa je nujna hitra diagnostika. V zvezi s tem in zdravljenjem ostajajo odprta številna vprašanja. O tem je za Radio Ognjišče spregovorila predsednica združenja Onko Net Kristina Modic.

zdravstvopogovorinfo

Informativni prispevki

Bo država onkologijo sposobna ohranjati in razvijati na visoki ravni tudi v prihodnje?
V Sloveniji živi več kot 100 tisoč ljudi, ki so nekoč zboleli za rakom. Ta bolezen je zaradi starajoče se populacije vse pogostejša, za njeno obvladovanje pa je nujna hitra diagnostika. V zvezi s tem in zdravljenjem ostajajo odprta številna vprašanja. O tem je za Radio Ognjišče spregovorila predsednica združenja Onko Net Kristina Modic.
VEČ ...|17. 2. 2020
Bo država onkologijo sposobna ohranjati in razvijati na visoki ravni tudi v prihodnje?
V Sloveniji živi več kot 100 tisoč ljudi, ki so nekoč zboleli za rakom. Ta bolezen je zaradi starajoče se populacije vse pogostejša, za njeno obvladovanje pa je nujna hitra diagnostika. V zvezi s tem in zdravljenjem ostajajo odprta številna vprašanja. O tem je za Radio Ognjišče spregovorila predsednica združenja Onko Net Kristina Modic.

Alen Salihović

zdravstvopogovorinfo

Za življenje

VEČ ...|15. 2. 2020
Zakonca Tavčar o bolezni v družini

V tokratni oddaji odkrito o tem, kako sprejeti bolezen v družini. Zakonca Tavčar, Meta in Rudi, o tej izkušnji; o premagovanju ovir ter sprejemanju omejitev.

Zakonca Tavčar o bolezni v družini

V tokratni oddaji odkrito o tem, kako sprejeti bolezen v družini. Zakonca Tavčar, Meta in Rudi, o tej izkušnji; o premagovanju ovir ter sprejemanju omejitev.

družinazdravjezdravstvoodnosi

Za življenje

Zakonca Tavčar o bolezni v družini
V tokratni oddaji odkrito o tem, kako sprejeti bolezen v družini. Zakonca Tavčar, Meta in Rudi, o tej izkušnji; o premagovanju ovir ter sprejemanju omejitev.
VEČ ...|15. 2. 2020
Zakonca Tavčar o bolezni v družini
V tokratni oddaji odkrito o tem, kako sprejeti bolezen v družini. Zakonca Tavčar, Meta in Rudi, o tej izkušnji; o premagovanju ovir ter sprejemanju omejitev.

Mateja Subotičanec

družinazdravjezdravstvoodnosi

Via positiva

VEČ ...|13. 2. 2020
Zdravje na delovnem mestu

V sodelovanju s podjetjem Optius - Moja zaposlitev smo gostili Sando Jerman in osebnega trenerja ter strokovnjaka za prehrano Simona Viranta. Ni pomemno le gibanje, pomembna je tudi prehrana, slednja je temeljna za zdrav življenjski slog. Če so naše navade slabe, se to prej ali slej pozna pri našem počutju in je vidno tudi na telesu. Hitro skrenemo s poti, povratek na pravo pa terja red in vztrajnost, a se splača. Ker če imamo zdravje, imamo vse - ne zanemarjajmo ga po nepotrebnem.

Zdravje na delovnem mestu

V sodelovanju s podjetjem Optius - Moja zaposlitev smo gostili Sando Jerman in osebnega trenerja ter strokovnjaka za prehrano Simona Viranta. Ni pomemno le gibanje, pomembna je tudi prehrana, slednja je temeljna za zdrav življenjski slog. Če so naše navade slabe, se to prej ali slej pozna pri našem počutju in je vidno tudi na telesu. Hitro skrenemo s poti, povratek na pravo pa terja red in vztrajnost, a se splača. Ker če imamo zdravje, imamo vse - ne zanemarjajmo ga po nepotrebnem.

družbaizobraževanjenaravasvetovanjezdravstvošport

Via positiva

Zdravje na delovnem mestu
V sodelovanju s podjetjem Optius - Moja zaposlitev smo gostili Sando Jerman in osebnega trenerja ter strokovnjaka za prehrano Simona Viranta. Ni pomemno le gibanje, pomembna je tudi prehrana, slednja je temeljna za zdrav življenjski slog. Če so naše navade slabe, se to prej ali slej pozna pri našem počutju in je vidno tudi na telesu. Hitro skrenemo s poti, povratek na pravo pa terja red in vztrajnost, a se splača. Ker če imamo zdravje, imamo vse - ne zanemarjajmo ga po nepotrebnem.
VEČ ...|13. 2. 2020
Zdravje na delovnem mestu
V sodelovanju s podjetjem Optius - Moja zaposlitev smo gostili Sando Jerman in osebnega trenerja ter strokovnjaka za prehrano Simona Viranta. Ni pomemno le gibanje, pomembna je tudi prehrana, slednja je temeljna za zdrav življenjski slog. Če so naše navade slabe, se to prej ali slej pozna pri našem počutju in je vidno tudi na telesu. Hitro skrenemo s poti, povratek na pravo pa terja red in vztrajnost, a se splača. Ker če imamo zdravje, imamo vse - ne zanemarjajmo ga po nepotrebnem.

Mateja Feltrin Novljan

družbaizobraževanjenaravasvetovanjezdravstvošport

Pogovor o

VEČ ...|12. 2. 2020
Slovensko primarno zdravstvo

Kako primarni javni zavodi premagujejo ovire zaradi pomanjkanja kadrov v družinski medicini, pediatriji, ginekologiji in drugod, s kakšnimi posledicami se soočajo ter kakšno je njihovo mnenje o reševanju razmer s strani odhajajoče vlade? Ta in druga vprašanja smo zastavili direktorjem nekaterih zdravstvenih domov. Vabljeni k spremljanju pogovora.

Slovensko primarno zdravstvo

Kako primarni javni zavodi premagujejo ovire zaradi pomanjkanja kadrov v družinski medicini, pediatriji, ginekologiji in drugod, s kakšnimi posledicami se soočajo ter kakšno je njihovo mnenje o reševanju razmer s strani odhajajoče vlade? Ta in druga vprašanja smo zastavili direktorjem nekaterih zdravstvenih domov. Vabljeni k spremljanju pogovora.

zdravstvopolitikamedicina

Pogovor o

Slovensko primarno zdravstvo
Kako primarni javni zavodi premagujejo ovire zaradi pomanjkanja kadrov v družinski medicini, pediatriji, ginekologiji in drugod, s kakšnimi posledicami se soočajo ter kakšno je njihovo mnenje o reševanju razmer s strani odhajajoče vlade? Ta in druga vprašanja smo zastavili direktorjem nekaterih zdravstvenih domov. Vabljeni k spremljanju pogovora.
VEČ ...|12. 2. 2020
Slovensko primarno zdravstvo
Kako primarni javni zavodi premagujejo ovire zaradi pomanjkanja kadrov v družinski medicini, pediatriji, ginekologiji in drugod, s kakšnimi posledicami se soočajo ter kakšno je njihovo mnenje o reševanju razmer s strani odhajajoče vlade? Ta in druga vprašanja smo zastavili direktorjem nekaterih zdravstvenih domov. Vabljeni k spremljanju pogovora.

Petra Stopar

zdravstvopolitikamedicina

Sol in luč

VEČ ...|11. 2. 2020
Molitev ozdravlja!? - Kaj pravi znanost in kaj osebne zgodbe?

Na prelomu tisočletja so opravili številne raziskave o učinkih molitve na zdravje. Tema je seveda več kot privlačna, čeprav raziskavam zaradi različnih razlogov oporekajo tako verni kot neverni. Kaj je ugotovila znanost in kaj nam povedo zgodbe iz prve roke, v tokratni oddaji Sol in luč.

Molitev ozdravlja!? - Kaj pravi znanost in kaj osebne zgodbe?

Na prelomu tisočletja so opravili številne raziskave o učinkih molitve na zdravje. Tema je seveda več kot privlačna, čeprav raziskavam zaradi različnih razlogov oporekajo tako verni kot neverni. Kaj je ugotovila znanost in kaj nam povedo zgodbe iz prve roke, v tokratni oddaji Sol in luč.

duhovnostzdravstvo

Sol in luč

Molitev ozdravlja!? - Kaj pravi znanost in kaj osebne zgodbe?
Na prelomu tisočletja so opravili številne raziskave o učinkih molitve na zdravje. Tema je seveda več kot privlačna, čeprav raziskavam zaradi različnih razlogov oporekajo tako verni kot neverni. Kaj je ugotovila znanost in kaj nam povedo zgodbe iz prve roke, v tokratni oddaji Sol in luč.
VEČ ...|11. 2. 2020
Molitev ozdravlja!? - Kaj pravi znanost in kaj osebne zgodbe?
Na prelomu tisočletja so opravili številne raziskave o učinkih molitve na zdravje. Tema je seveda več kot privlačna, čeprav raziskavam zaradi različnih razlogov oporekajo tako verni kot neverni. Kaj je ugotovila znanost in kaj nam povedo zgodbe iz prve roke, v tokratni oddaji Sol in luč.

Tadej Sadar

duhovnostzdravstvo

Naš pogled

VEČ ...|11. 2. 2020
Zdravje in kultura dobrote

Komentar ob svetovnem dnevu bolnikov se dotika odnosa Slovencev do zdravja, slovenskega zdravstva, kulture (ob nedavnem kulturnem prazniku) in poklicanosti k spremljanju bolnih.

Zdravje in kultura dobrote

Komentar ob svetovnem dnevu bolnikov se dotika odnosa Slovencev do zdravja, slovenskega zdravstva, kulture (ob nedavnem kulturnem prazniku) in poklicanosti k spremljanju bolnih.

komentarzdravjebolezenzdravstvokultura

Naš pogled

Zdravje in kultura dobrote
Komentar ob svetovnem dnevu bolnikov se dotika odnosa Slovencev do zdravja, slovenskega zdravstva, kulture (ob nedavnem kulturnem prazniku) in poklicanosti k spremljanju bolnih.
VEČ ...|11. 2. 2020
Zdravje in kultura dobrote
Komentar ob svetovnem dnevu bolnikov se dotika odnosa Slovencev do zdravja, slovenskega zdravstva, kulture (ob nedavnem kulturnem prazniku) in poklicanosti k spremljanju bolnih.

Blaž Lesnik

komentarzdravjebolezenzdravstvokultura

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 2. 2020
Pridiga škofa Petra Štumpfa ob godu lurške Matere Božje na Brezjah ob svetovnem dnevu bolnikov

Spoštovani bratje frančiškani, sobratje duhovniki, dragi preskušani bratje in sestre, dragi romarji.Na vse vas kličem nadangelov pozdrav nebeški Materi Mariji: »Ave«. Bodite pozdravljeni in blagoslovljeni. Bodite tudi ozdravljeni v vseh vaših mislih in tegobah, v boleznih in trpljenju. Tudi danes se v molitvah in daritvi svete maše, v duhovni povezanosti v družino Božjih otrok, iz Lurda prenaša pozdrav »Ave«, tudi sem na Brezje. V Lurdu bolniki, tudi na Brezjah bolniki – ena velikanska nepretrgana veriga povezanosti neštetih trpečih ljudi okoli Marije, ki jo slavijo: Ave, Ave Marija. Ko se je nebeška Mati Marija 11. februarja 1858, v Lurdu sklonila do deklice Bernardke, se je sklonila do vsega človeštva. Prišla je s tolažbo in pomočjo. Stiske in trpljenje na tem svetu nikdar ne pojenjajo in nikoli ne bodo pojenjali. V kakršnem koli obdobju živimo, v pomanjkanju ali v blagostanju, stiske in trpljenja ne moremo odpraviti. To dvoje je namreč zarezano v dušo in telo vsakega človeka. Stiske in trpljenje sta naša nadležna spremljevalca od rojstva do smrti. Človeštvo vlaga ogromna sredstva in napore za odpravo ali pa vsaj za lajšanje teh dveh nadležnih in težavnih spremljevalcev. Ko si znanost nadeja, da napreduje pri iskanju rešitev, se že nakazujejo nove stiske in trpljenje. Vedno znova se namreč pojavljajo v novih oblikah: včasih kolera in španska gripa, danes rak, aids, nove oblike gripe in pljučnice, odporne na do sedaj znane antibiotike…Vsako leto bolj se bojimo zime, ker več ne vemo, kakšno novo bolezensko nadlogo nam bo prinesla. Ob pojavih novih bolezni pa se širijo strahovi, nezaupanja, panika, in kot vedno, tudi finančna špekuliranja. Zaradi takšnega stanja zopet najbolj trpijo tisti, ki se itak že leta in leta borijo z boleznijo ali invalidnostjo. Njihova medicinska obravnava je nemalokrat porinjena v drugi plan ali pa v dolge čakalne vrste. Stiska in trpljenje s seboj vedno prinašata dih smrti. Ta dih je strašen. Grozi pred popolnim uničenjem človeka. Grozna so občutja hladnosti groba in razpadanja. Ta občutja človeka osamijo od življenja in upanja in ga mnogokrat tirajo v popolni obup. Iz tega se poraja želja, da bi čim prej ubežali pred takšnimi občutji. Nekateri zato izberejo smrt po lastni roki ali pa evtanazijo. Za njih je padec v neobstoj lažji kot pa živeti s stisko in trpljenjem. S tako odločitvijo pa hote ali nehote Bogu pokažejo, da se ne strinjajo z njegovim načrtom o njihovem življenju. Vsekakor je bolezensko stanje človeštva nekaj, kar zdaleč presega njegove zmožnosti dojemanja in reševanja iz tega žalostnega stanja. Še vedno ostajamo brez odgovorov na stiske in trpljenje. Teh odgovor namreč v tem življenju nikoli ne bomo dobili. Tudi nam jih Bog ne daje v takšni obliki, da bi jih lahko vsi razumeli. Zato si je Kristus brez obotavljanja na svojo Božjo in človeško naravo naložil svoje trpljenje in trpljenje vseh ljudi. V tem ni samo solidaren z nami, temveč nam pove, kdo je Bog Oče. V srcu Boga Očeta imajo svoje domovališče vse človeške stiske in trpljenje. Zato je med nas poslal svojega Sina, da bi nam to povedal in da bi nam razodel Očetovo bližino najprej v svoji osebni stiski in trpljenju. »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11, 28). Papež Frančišek to Kristusovo povabilo nam vsem postavi v središče svoje letošnje poslanice za letošnji Dan bolnikov. Papež nas opogumlja. V Kristusovih besedah »pridite k meni« vidi obljubo okrepitve in počitka. Kristus nam ponuja svoje usmiljenje in tolažbo, skratka sebe tolažečega. Jezus gleda ranjeno človeškost. Ima oči, ki vidijo, ki opazijo, saj gledajo v globino, ne begajo v ravnodušnosti, ampak se ustavijo in sprejmejo celotnega človeka, vsakega človeka v njegovem zdravstvenem stanju, ne da bi zavrgle kogarkoli, ampak vabijo vsakega, da naj vstopi v njegovo življenje, kjer bo začutil njegovo nežnost. Kristus sam je namreč postal šibek in je izkusil človeško trpljenje ter od svojega Očeta prejel počitek (prim. Poslanica papeža Frančiška za 28. svetovni dan bolnikov, 2020).Kraji Marijinega prikazovanja so vedno tudi kraji počitka in nežnosti. Marija nikoli ne prihaja sama. Vedno pride z Jezusom. Tam, kjer sta Marija in njen Sin Jezus, so prisotna vsa nebesa. Tudi Lurd in Brezje sta zato kraja našega počitka in pomirjenja, ker so tukaj med nami nebesa. V Marijinih cerkvah se namreč učimo, kako biti z Bogom tudi tam, kjer se nebesa ne občutijo. Na vseh krajih človeške stiske in trpljenja je namreč možnost tudi hrepenenje po Bogu. Takšni kraji so recimo tudi bolnišnice. Danes teden smo se poslovili od mojega dragega očeta Jožefa. Bil je dober oče. Rad ga imam. Mnogo svojih dni je na stara leta preživljal v bolnišnici. Tako tudi tri tedne pred smrtjo. Kljub bolezni ni miroval. Svoje sobolnike je vabil, spodbujal in hrabril, naj tudi oni gredo k Jezusu po počitek in obhajajo zakrament sv. spovedi, bolniškega maziljenja ter prejmejo Jezusa pri sv. obhajilu. Pri tem je bil nadvse prepričljiv in mnogi so mu sledili. Še tri tedne pred smrtjo sem mu skoraj vsak dan v sveti hostiji prinašal Jezusa, da ga je krepil. Dejal mi je, da mu Jezus zelo pomaga in ga tolaži. V bolnišnici je postal pravi izvedenec za življenje z Jezusom v stiski in v trpljenju ter končno za umiranje z Jezusom. Nikdar mi ni povedal, da ga je strah smrti, ker ga res ni bilo strah. Vedel je, da v svojem hrepenenju po Jezusu nikdar ne bo razočaran. Prag smrti je prestopil spokojno, z nasmehom na obrazu, ker je dočakal počitek v nebesih. Po očetovi smrti me najbolj tolaži, da ga imam rad. Nikdar ga nisem sramotil, nikdar mu nisem izrekel žaljive besede. Ko sem ga na koncu vprašal, če me ima kaj rad, je tiho dejal: Ja. To je bila njegova zadnja beseda ne tem svetu. Letos 1. oktobra bi skupaj z mojo mamo obhajala 60 – letnico poroke. Takoj po poroki sta takrat za en dan poromala sem na Brezje. Mariji sta priporočila v varstvo njun zakon in družino, ki sta si jo ustanovila. Jezus nas danes po evangeljski besedi opominjs, da nikdar ne smemo očeta in matere prinašati okrog, pa četudi gre za tako svete reči. Na njun račun se ne smemo okoriščati. Tega si niti Bog ne želi zase. Darovi za Boga ne smejo iti na račun očeta in matere, da bi onadva zato trpela škodo ali pomanjkanje (prim. Mr 7, 1-13). Darovi, namenjeni očetu ali materi so namenjeni samemu Bogu. Kdor pozna življenje sv. Bernardke, vidkinje iz Lurda, pozna, v kakšnem odnosu je bila Bernardka do svojih staršev, ki so sicer bili zanjo precej težavni, predvsem oče. Vendar se Bernardka nikdar ni pregrešila proti svojim staršem. Do njih je negovala spoštovanje in ljubezen. V odnosu do staršev se namreč določamo, kdo in kaj smo pred Bogom. Če smo vredni svojih staršev, smo vredni Boga in zato tudi njegovih milostnih darov. O starših se nikdar ne sprašujemo ali so vredni naše ljubezni ali pa je niso vredni. Kakršnikoli so že starši, nam pomenijo Božjo voljo, da smo in da živimo. Od tukaj naprej se potem dogaja vse, kar v našem življenju doživimo – tudi naše dojemanje stiske in trpljenja, kakor tudi soočanje z našimi boleznimi in boleznimi drugih. Starši so namreč tisto svetišče, kjer se Bog razodeva in proslavlja nam in tistim, ki nas poznajo. Čeprav je kralj Salomon zgradil Božji tempelj na zemlji, je vedel, da Boga ni mogoče zaobjeti na enem kraju, v samo enem svetišču. In vseeno je prosil, naj ga Bog sliši v tem templju, ki ga je spominjal na očeta Davida. Prav oče mu je namreč naročil in za to vse tudi pripravil, naj po njegovi smrti sezida Božji tempelj. Bog je Salomonu zato dal silno modrost, da je kot kralj pravilno ravnal (prim. 1 Kr 8, 22-23.27-30). Lurd, Brezje, Fatima, Medžugorje in mnogi drugi kraji Marijine prisotnosti so mnogokrat tudi spomin na naše starše, ki so že pred nami ali pa celo skupaj z nami romali na te kraje. Tako so nas utrjevali v pobožnosti do nebeške Matere Marije. Želim vam in sebi, dragi bolniki, romarji, bratje in sestre, da si danes tukaj na Brezjah nekoliko odpočijemo pri Jezusu in Mariji in s tako tudi nekoliko potolažimo in opogumimo, da gremo naprej, kljub stiskam in trpljenju. Skupaj z nami naj vedno hodita Jezus in Marija, da bi tudi mi nekoč dosegli srečno večnost v nebesih. Msgr. Peter Štumpf, murskosoboški škof

Pridiga škofa Petra Štumpfa ob godu lurške Matere Božje na Brezjah ob svetovnem dnevu bolnikov

Spoštovani bratje frančiškani, sobratje duhovniki, dragi preskušani bratje in sestre, dragi romarji.Na vse vas kličem nadangelov pozdrav nebeški Materi Mariji: »Ave«. Bodite pozdravljeni in blagoslovljeni. Bodite tudi ozdravljeni v vseh vaših mislih in tegobah, v boleznih in trpljenju. Tudi danes se v molitvah in daritvi svete maše, v duhovni povezanosti v družino Božjih otrok, iz Lurda prenaša pozdrav »Ave«, tudi sem na Brezje. V Lurdu bolniki, tudi na Brezjah bolniki – ena velikanska nepretrgana veriga povezanosti neštetih trpečih ljudi okoli Marije, ki jo slavijo: Ave, Ave Marija. Ko se je nebeška Mati Marija 11. februarja 1858, v Lurdu sklonila do deklice Bernardke, se je sklonila do vsega človeštva. Prišla je s tolažbo in pomočjo. Stiske in trpljenje na tem svetu nikdar ne pojenjajo in nikoli ne bodo pojenjali. V kakršnem koli obdobju živimo, v pomanjkanju ali v blagostanju, stiske in trpljenja ne moremo odpraviti. To dvoje je namreč zarezano v dušo in telo vsakega človeka. Stiske in trpljenje sta naša nadležna spremljevalca od rojstva do smrti. Človeštvo vlaga ogromna sredstva in napore za odpravo ali pa vsaj za lajšanje teh dveh nadležnih in težavnih spremljevalcev. Ko si znanost nadeja, da napreduje pri iskanju rešitev, se že nakazujejo nove stiske in trpljenje. Vedno znova se namreč pojavljajo v novih oblikah: včasih kolera in španska gripa, danes rak, aids, nove oblike gripe in pljučnice, odporne na do sedaj znane antibiotike…Vsako leto bolj se bojimo zime, ker več ne vemo, kakšno novo bolezensko nadlogo nam bo prinesla. Ob pojavih novih bolezni pa se širijo strahovi, nezaupanja, panika, in kot vedno, tudi finančna špekuliranja. Zaradi takšnega stanja zopet najbolj trpijo tisti, ki se itak že leta in leta borijo z boleznijo ali invalidnostjo. Njihova medicinska obravnava je nemalokrat porinjena v drugi plan ali pa v dolge čakalne vrste. Stiska in trpljenje s seboj vedno prinašata dih smrti. Ta dih je strašen. Grozi pred popolnim uničenjem človeka. Grozna so občutja hladnosti groba in razpadanja. Ta občutja človeka osamijo od življenja in upanja in ga mnogokrat tirajo v popolni obup. Iz tega se poraja želja, da bi čim prej ubežali pred takšnimi občutji. Nekateri zato izberejo smrt po lastni roki ali pa evtanazijo. Za njih je padec v neobstoj lažji kot pa živeti s stisko in trpljenjem. S tako odločitvijo pa hote ali nehote Bogu pokažejo, da se ne strinjajo z njegovim načrtom o njihovem življenju. Vsekakor je bolezensko stanje človeštva nekaj, kar zdaleč presega njegove zmožnosti dojemanja in reševanja iz tega žalostnega stanja. Še vedno ostajamo brez odgovorov na stiske in trpljenje. Teh odgovor namreč v tem življenju nikoli ne bomo dobili. Tudi nam jih Bog ne daje v takšni obliki, da bi jih lahko vsi razumeli. Zato si je Kristus brez obotavljanja na svojo Božjo in človeško naravo naložil svoje trpljenje in trpljenje vseh ljudi. V tem ni samo solidaren z nami, temveč nam pove, kdo je Bog Oče. V srcu Boga Očeta imajo svoje domovališče vse človeške stiske in trpljenje. Zato je med nas poslal svojega Sina, da bi nam to povedal in da bi nam razodel Očetovo bližino najprej v svoji osebni stiski in trpljenju. »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11, 28). Papež Frančišek to Kristusovo povabilo nam vsem postavi v središče svoje letošnje poslanice za letošnji Dan bolnikov. Papež nas opogumlja. V Kristusovih besedah »pridite k meni« vidi obljubo okrepitve in počitka. Kristus nam ponuja svoje usmiljenje in tolažbo, skratka sebe tolažečega. Jezus gleda ranjeno človeškost. Ima oči, ki vidijo, ki opazijo, saj gledajo v globino, ne begajo v ravnodušnosti, ampak se ustavijo in sprejmejo celotnega človeka, vsakega človeka v njegovem zdravstvenem stanju, ne da bi zavrgle kogarkoli, ampak vabijo vsakega, da naj vstopi v njegovo življenje, kjer bo začutil njegovo nežnost. Kristus sam je namreč postal šibek in je izkusil človeško trpljenje ter od svojega Očeta prejel počitek (prim. Poslanica papeža Frančiška za 28. svetovni dan bolnikov, 2020).Kraji Marijinega prikazovanja so vedno tudi kraji počitka in nežnosti. Marija nikoli ne prihaja sama. Vedno pride z Jezusom. Tam, kjer sta Marija in njen Sin Jezus, so prisotna vsa nebesa. Tudi Lurd in Brezje sta zato kraja našega počitka in pomirjenja, ker so tukaj med nami nebesa. V Marijinih cerkvah se namreč učimo, kako biti z Bogom tudi tam, kjer se nebesa ne občutijo. Na vseh krajih človeške stiske in trpljenja je namreč možnost tudi hrepenenje po Bogu. Takšni kraji so recimo tudi bolnišnice. Danes teden smo se poslovili od mojega dragega očeta Jožefa. Bil je dober oče. Rad ga imam. Mnogo svojih dni je na stara leta preživljal v bolnišnici. Tako tudi tri tedne pred smrtjo. Kljub bolezni ni miroval. Svoje sobolnike je vabil, spodbujal in hrabril, naj tudi oni gredo k Jezusu po počitek in obhajajo zakrament sv. spovedi, bolniškega maziljenja ter prejmejo Jezusa pri sv. obhajilu. Pri tem je bil nadvse prepričljiv in mnogi so mu sledili. Še tri tedne pred smrtjo sem mu skoraj vsak dan v sveti hostiji prinašal Jezusa, da ga je krepil. Dejal mi je, da mu Jezus zelo pomaga in ga tolaži. V bolnišnici je postal pravi izvedenec za življenje z Jezusom v stiski in v trpljenju ter končno za umiranje z Jezusom. Nikdar mi ni povedal, da ga je strah smrti, ker ga res ni bilo strah. Vedel je, da v svojem hrepenenju po Jezusu nikdar ne bo razočaran. Prag smrti je prestopil spokojno, z nasmehom na obrazu, ker je dočakal počitek v nebesih. Po očetovi smrti me najbolj tolaži, da ga imam rad. Nikdar ga nisem sramotil, nikdar mu nisem izrekel žaljive besede. Ko sem ga na koncu vprašal, če me ima kaj rad, je tiho dejal: Ja. To je bila njegova zadnja beseda ne tem svetu. Letos 1. oktobra bi skupaj z mojo mamo obhajala 60 – letnico poroke. Takoj po poroki sta takrat za en dan poromala sem na Brezje. Mariji sta priporočila v varstvo njun zakon in družino, ki sta si jo ustanovila. Jezus nas danes po evangeljski besedi opominjs, da nikdar ne smemo očeta in matere prinašati okrog, pa četudi gre za tako svete reči. Na njun račun se ne smemo okoriščati. Tega si niti Bog ne želi zase. Darovi za Boga ne smejo iti na račun očeta in matere, da bi onadva zato trpela škodo ali pomanjkanje (prim. Mr 7, 1-13). Darovi, namenjeni očetu ali materi so namenjeni samemu Bogu. Kdor pozna življenje sv. Bernardke, vidkinje iz Lurda, pozna, v kakšnem odnosu je bila Bernardka do svojih staršev, ki so sicer bili zanjo precej težavni, predvsem oče. Vendar se Bernardka nikdar ni pregrešila proti svojim staršem. Do njih je negovala spoštovanje in ljubezen. V odnosu do staršev se namreč določamo, kdo in kaj smo pred Bogom. Če smo vredni svojih staršev, smo vredni Boga in zato tudi njegovih milostnih darov. O starših se nikdar ne sprašujemo ali so vredni naše ljubezni ali pa je niso vredni. Kakršnikoli so že starši, nam pomenijo Božjo voljo, da smo in da živimo. Od tukaj naprej se potem dogaja vse, kar v našem življenju doživimo – tudi naše dojemanje stiske in trpljenja, kakor tudi soočanje z našimi boleznimi in boleznimi drugih. Starši so namreč tisto svetišče, kjer se Bog razodeva in proslavlja nam in tistim, ki nas poznajo. Čeprav je kralj Salomon zgradil Božji tempelj na zemlji, je vedel, da Boga ni mogoče zaobjeti na enem kraju, v samo enem svetišču. In vseeno je prosil, naj ga Bog sliši v tem templju, ki ga je spominjal na očeta Davida. Prav oče mu je namreč naročil in za to vse tudi pripravil, naj po njegovi smrti sezida Božji tempelj. Bog je Salomonu zato dal silno modrost, da je kot kralj pravilno ravnal (prim. 1 Kr 8, 22-23.27-30). Lurd, Brezje, Fatima, Medžugorje in mnogi drugi kraji Marijine prisotnosti so mnogokrat tudi spomin na naše starše, ki so že pred nami ali pa celo skupaj z nami romali na te kraje. Tako so nas utrjevali v pobožnosti do nebeške Matere Marije. Želim vam in sebi, dragi bolniki, romarji, bratje in sestre, da si danes tukaj na Brezjah nekoliko odpočijemo pri Jezusu in Mariji in s tako tudi nekoliko potolažimo in opogumimo, da gremo naprej, kljub stiskam in trpljenju. Skupaj z nami naj vedno hodita Jezus in Marija, da bi tudi mi nekoč dosegli srečno večnost v nebesih. Msgr. Peter Štumpf, murskosoboški škof

duhovnostzdravstvovzgoja

Informativni prispevki

Pridiga škofa Petra Štumpfa ob godu lurške Matere Božje na Brezjah ob svetovnem dnevu bolnikov
Spoštovani bratje frančiškani, sobratje duhovniki, dragi preskušani bratje in sestre, dragi romarji.Na vse vas kličem nadangelov pozdrav nebeški Materi Mariji: »Ave«. Bodite pozdravljeni in blagoslovljeni. Bodite tudi ozdravljeni v vseh vaših mislih in tegobah, v boleznih in trpljenju. Tudi danes se v molitvah in daritvi svete maše, v duhovni povezanosti v družino Božjih otrok, iz Lurda prenaša pozdrav »Ave«, tudi sem na Brezje. V Lurdu bolniki, tudi na Brezjah bolniki – ena velikanska nepretrgana veriga povezanosti neštetih trpečih ljudi okoli Marije, ki jo slavijo: Ave, Ave Marija. Ko se je nebeška Mati Marija 11. februarja 1858, v Lurdu sklonila do deklice Bernardke, se je sklonila do vsega človeštva. Prišla je s tolažbo in pomočjo. Stiske in trpljenje na tem svetu nikdar ne pojenjajo in nikoli ne bodo pojenjali. V kakršnem koli obdobju živimo, v pomanjkanju ali v blagostanju, stiske in trpljenja ne moremo odpraviti. To dvoje je namreč zarezano v dušo in telo vsakega človeka. Stiske in trpljenje sta naša nadležna spremljevalca od rojstva do smrti. Človeštvo vlaga ogromna sredstva in napore za odpravo ali pa vsaj za lajšanje teh dveh nadležnih in težavnih spremljevalcev. Ko si znanost nadeja, da napreduje pri iskanju rešitev, se že nakazujejo nove stiske in trpljenje. Vedno znova se namreč pojavljajo v novih oblikah: včasih kolera in španska gripa, danes rak, aids, nove oblike gripe in pljučnice, odporne na do sedaj znane antibiotike…Vsako leto bolj se bojimo zime, ker več ne vemo, kakšno novo bolezensko nadlogo nam bo prinesla. Ob pojavih novih bolezni pa se širijo strahovi, nezaupanja, panika, in kot vedno, tudi finančna špekuliranja. Zaradi takšnega stanja zopet najbolj trpijo tisti, ki se itak že leta in leta borijo z boleznijo ali invalidnostjo. Njihova medicinska obravnava je nemalokrat porinjena v drugi plan ali pa v dolge čakalne vrste. Stiska in trpljenje s seboj vedno prinašata dih smrti. Ta dih je strašen. Grozi pred popolnim uničenjem človeka. Grozna so občutja hladnosti groba in razpadanja. Ta občutja človeka osamijo od življenja in upanja in ga mnogokrat tirajo v popolni obup. Iz tega se poraja želja, da bi čim prej ubežali pred takšnimi občutji. Nekateri zato izberejo smrt po lastni roki ali pa evtanazijo. Za njih je padec v neobstoj lažji kot pa živeti s stisko in trpljenjem. S tako odločitvijo pa hote ali nehote Bogu pokažejo, da se ne strinjajo z njegovim načrtom o njihovem življenju. Vsekakor je bolezensko stanje človeštva nekaj, kar zdaleč presega njegove zmožnosti dojemanja in reševanja iz tega žalostnega stanja. Še vedno ostajamo brez odgovorov na stiske in trpljenje. Teh odgovor namreč v tem življenju nikoli ne bomo dobili. Tudi nam jih Bog ne daje v takšni obliki, da bi jih lahko vsi razumeli. Zato si je Kristus brez obotavljanja na svojo Božjo in človeško naravo naložil svoje trpljenje in trpljenje vseh ljudi. V tem ni samo solidaren z nami, temveč nam pove, kdo je Bog Oče. V srcu Boga Očeta imajo svoje domovališče vse človeške stiske in trpljenje. Zato je med nas poslal svojega Sina, da bi nam to povedal in da bi nam razodel Očetovo bližino najprej v svoji osebni stiski in trpljenju. »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11, 28). Papež Frančišek to Kristusovo povabilo nam vsem postavi v središče svoje letošnje poslanice za letošnji Dan bolnikov. Papež nas opogumlja. V Kristusovih besedah »pridite k meni« vidi obljubo okrepitve in počitka. Kristus nam ponuja svoje usmiljenje in tolažbo, skratka sebe tolažečega. Jezus gleda ranjeno človeškost. Ima oči, ki vidijo, ki opazijo, saj gledajo v globino, ne begajo v ravnodušnosti, ampak se ustavijo in sprejmejo celotnega človeka, vsakega človeka v njegovem zdravstvenem stanju, ne da bi zavrgle kogarkoli, ampak vabijo vsakega, da naj vstopi v njegovo življenje, kjer bo začutil njegovo nežnost. Kristus sam je namreč postal šibek in je izkusil človeško trpljenje ter od svojega Očeta prejel počitek (prim. Poslanica papeža Frančiška za 28. svetovni dan bolnikov, 2020).Kraji Marijinega prikazovanja so vedno tudi kraji počitka in nežnosti. Marija nikoli ne prihaja sama. Vedno pride z Jezusom. Tam, kjer sta Marija in njen Sin Jezus, so prisotna vsa nebesa. Tudi Lurd in Brezje sta zato kraja našega počitka in pomirjenja, ker so tukaj med nami nebesa. V Marijinih cerkvah se namreč učimo, kako biti z Bogom tudi tam, kjer se nebesa ne občutijo. Na vseh krajih človeške stiske in trpljenja je namreč možnost tudi hrepenenje po Bogu. Takšni kraji so recimo tudi bolnišnice. Danes teden smo se poslovili od mojega dragega očeta Jožefa. Bil je dober oče. Rad ga imam. Mnogo svojih dni je na stara leta preživljal v bolnišnici. Tako tudi tri tedne pred smrtjo. Kljub bolezni ni miroval. Svoje sobolnike je vabil, spodbujal in hrabril, naj tudi oni gredo k Jezusu po počitek in obhajajo zakrament sv. spovedi, bolniškega maziljenja ter prejmejo Jezusa pri sv. obhajilu. Pri tem je bil nadvse prepričljiv in mnogi so mu sledili. Še tri tedne pred smrtjo sem mu skoraj vsak dan v sveti hostiji prinašal Jezusa, da ga je krepil. Dejal mi je, da mu Jezus zelo pomaga in ga tolaži. V bolnišnici je postal pravi izvedenec za življenje z Jezusom v stiski in v trpljenju ter končno za umiranje z Jezusom. Nikdar mi ni povedal, da ga je strah smrti, ker ga res ni bilo strah. Vedel je, da v svojem hrepenenju po Jezusu nikdar ne bo razočaran. Prag smrti je prestopil spokojno, z nasmehom na obrazu, ker je dočakal počitek v nebesih. Po očetovi smrti me najbolj tolaži, da ga imam rad. Nikdar ga nisem sramotil, nikdar mu nisem izrekel žaljive besede. Ko sem ga na koncu vprašal, če me ima kaj rad, je tiho dejal: Ja. To je bila njegova zadnja beseda ne tem svetu. Letos 1. oktobra bi skupaj z mojo mamo obhajala 60 – letnico poroke. Takoj po poroki sta takrat za en dan poromala sem na Brezje. Mariji sta priporočila v varstvo njun zakon in družino, ki sta si jo ustanovila. Jezus nas danes po evangeljski besedi opominjs, da nikdar ne smemo očeta in matere prinašati okrog, pa četudi gre za tako svete reči. Na njun račun se ne smemo okoriščati. Tega si niti Bog ne želi zase. Darovi za Boga ne smejo iti na račun očeta in matere, da bi onadva zato trpela škodo ali pomanjkanje (prim. Mr 7, 1-13). Darovi, namenjeni očetu ali materi so namenjeni samemu Bogu. Kdor pozna življenje sv. Bernardke, vidkinje iz Lurda, pozna, v kakšnem odnosu je bila Bernardka do svojih staršev, ki so sicer bili zanjo precej težavni, predvsem oče. Vendar se Bernardka nikdar ni pregrešila proti svojim staršem. Do njih je negovala spoštovanje in ljubezen. V odnosu do staršev se namreč določamo, kdo in kaj smo pred Bogom. Če smo vredni svojih staršev, smo vredni Boga in zato tudi njegovih milostnih darov. O starših se nikdar ne sprašujemo ali so vredni naše ljubezni ali pa je niso vredni. Kakršnikoli so že starši, nam pomenijo Božjo voljo, da smo in da živimo. Od tukaj naprej se potem dogaja vse, kar v našem življenju doživimo – tudi naše dojemanje stiske in trpljenja, kakor tudi soočanje z našimi boleznimi in boleznimi drugih. Starši so namreč tisto svetišče, kjer se Bog razodeva in proslavlja nam in tistim, ki nas poznajo. Čeprav je kralj Salomon zgradil Božji tempelj na zemlji, je vedel, da Boga ni mogoče zaobjeti na enem kraju, v samo enem svetišču. In vseeno je prosil, naj ga Bog sliši v tem templju, ki ga je spominjal na očeta Davida. Prav oče mu je namreč naročil in za to vse tudi pripravil, naj po njegovi smrti sezida Božji tempelj. Bog je Salomonu zato dal silno modrost, da je kot kralj pravilno ravnal (prim. 1 Kr 8, 22-23.27-30). Lurd, Brezje, Fatima, Medžugorje in mnogi drugi kraji Marijine prisotnosti so mnogokrat tudi spomin na naše starše, ki so že pred nami ali pa celo skupaj z nami romali na te kraje. Tako so nas utrjevali v pobožnosti do nebeške Matere Marije. Želim vam in sebi, dragi bolniki, romarji, bratje in sestre, da si danes tukaj na Brezjah nekoliko odpočijemo pri Jezusu in Mariji in s tako tudi nekoliko potolažimo in opogumimo, da gremo naprej, kljub stiskam in trpljenju. Skupaj z nami naj vedno hodita Jezus in Marija, da bi tudi mi nekoč dosegli srečno večnost v nebesih. Msgr. Peter Štumpf, murskosoboški škof
VEČ ...|11. 2. 2020
Pridiga škofa Petra Štumpfa ob godu lurške Matere Božje na Brezjah ob svetovnem dnevu bolnikov
Spoštovani bratje frančiškani, sobratje duhovniki, dragi preskušani bratje in sestre, dragi romarji.Na vse vas kličem nadangelov pozdrav nebeški Materi Mariji: »Ave«. Bodite pozdravljeni in blagoslovljeni. Bodite tudi ozdravljeni v vseh vaših mislih in tegobah, v boleznih in trpljenju. Tudi danes se v molitvah in daritvi svete maše, v duhovni povezanosti v družino Božjih otrok, iz Lurda prenaša pozdrav »Ave«, tudi sem na Brezje. V Lurdu bolniki, tudi na Brezjah bolniki – ena velikanska nepretrgana veriga povezanosti neštetih trpečih ljudi okoli Marije, ki jo slavijo: Ave, Ave Marija. Ko se je nebeška Mati Marija 11. februarja 1858, v Lurdu sklonila do deklice Bernardke, se je sklonila do vsega človeštva. Prišla je s tolažbo in pomočjo. Stiske in trpljenje na tem svetu nikdar ne pojenjajo in nikoli ne bodo pojenjali. V kakršnem koli obdobju živimo, v pomanjkanju ali v blagostanju, stiske in trpljenja ne moremo odpraviti. To dvoje je namreč zarezano v dušo in telo vsakega človeka. Stiske in trpljenje sta naša nadležna spremljevalca od rojstva do smrti. Človeštvo vlaga ogromna sredstva in napore za odpravo ali pa vsaj za lajšanje teh dveh nadležnih in težavnih spremljevalcev. Ko si znanost nadeja, da napreduje pri iskanju rešitev, se že nakazujejo nove stiske in trpljenje. Vedno znova se namreč pojavljajo v novih oblikah: včasih kolera in španska gripa, danes rak, aids, nove oblike gripe in pljučnice, odporne na do sedaj znane antibiotike…Vsako leto bolj se bojimo zime, ker več ne vemo, kakšno novo bolezensko nadlogo nam bo prinesla. Ob pojavih novih bolezni pa se širijo strahovi, nezaupanja, panika, in kot vedno, tudi finančna špekuliranja. Zaradi takšnega stanja zopet najbolj trpijo tisti, ki se itak že leta in leta borijo z boleznijo ali invalidnostjo. Njihova medicinska obravnava je nemalokrat porinjena v drugi plan ali pa v dolge čakalne vrste. Stiska in trpljenje s seboj vedno prinašata dih smrti. Ta dih je strašen. Grozi pred popolnim uničenjem človeka. Grozna so občutja hladnosti groba in razpadanja. Ta občutja človeka osamijo od življenja in upanja in ga mnogokrat tirajo v popolni obup. Iz tega se poraja želja, da bi čim prej ubežali pred takšnimi občutji. Nekateri zato izberejo smrt po lastni roki ali pa evtanazijo. Za njih je padec v neobstoj lažji kot pa živeti s stisko in trpljenjem. S tako odločitvijo pa hote ali nehote Bogu pokažejo, da se ne strinjajo z njegovim načrtom o njihovem življenju. Vsekakor je bolezensko stanje človeštva nekaj, kar zdaleč presega njegove zmožnosti dojemanja in reševanja iz tega žalostnega stanja. Še vedno ostajamo brez odgovorov na stiske in trpljenje. Teh odgovor namreč v tem življenju nikoli ne bomo dobili. Tudi nam jih Bog ne daje v takšni obliki, da bi jih lahko vsi razumeli. Zato si je Kristus brez obotavljanja na svojo Božjo in človeško naravo naložil svoje trpljenje in trpljenje vseh ljudi. V tem ni samo solidaren z nami, temveč nam pove, kdo je Bog Oče. V srcu Boga Očeta imajo svoje domovališče vse človeške stiske in trpljenje. Zato je med nas poslal svojega Sina, da bi nam to povedal in da bi nam razodel Očetovo bližino najprej v svoji osebni stiski in trpljenju. »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11, 28). Papež Frančišek to Kristusovo povabilo nam vsem postavi v središče svoje letošnje poslanice za letošnji Dan bolnikov. Papež nas opogumlja. V Kristusovih besedah »pridite k meni« vidi obljubo okrepitve in počitka. Kristus nam ponuja svoje usmiljenje in tolažbo, skratka sebe tolažečega. Jezus gleda ranjeno človeškost. Ima oči, ki vidijo, ki opazijo, saj gledajo v globino, ne begajo v ravnodušnosti, ampak se ustavijo in sprejmejo celotnega človeka, vsakega človeka v njegovem zdravstvenem stanju, ne da bi zavrgle kogarkoli, ampak vabijo vsakega, da naj vstopi v njegovo življenje, kjer bo začutil njegovo nežnost. Kristus sam je namreč postal šibek in je izkusil človeško trpljenje ter od svojega Očeta prejel počitek (prim. Poslanica papeža Frančiška za 28. svetovni dan bolnikov, 2020).Kraji Marijinega prikazovanja so vedno tudi kraji počitka in nežnosti. Marija nikoli ne prihaja sama. Vedno pride z Jezusom. Tam, kjer sta Marija in njen Sin Jezus, so prisotna vsa nebesa. Tudi Lurd in Brezje sta zato kraja našega počitka in pomirjenja, ker so tukaj med nami nebesa. V Marijinih cerkvah se namreč učimo, kako biti z Bogom tudi tam, kjer se nebesa ne občutijo. Na vseh krajih človeške stiske in trpljenja je namreč možnost tudi hrepenenje po Bogu. Takšni kraji so recimo tudi bolnišnice. Danes teden smo se poslovili od mojega dragega očeta Jožefa. Bil je dober oče. Rad ga imam. Mnogo svojih dni je na stara leta preživljal v bolnišnici. Tako tudi tri tedne pred smrtjo. Kljub bolezni ni miroval. Svoje sobolnike je vabil, spodbujal in hrabril, naj tudi oni gredo k Jezusu po počitek in obhajajo zakrament sv. spovedi, bolniškega maziljenja ter prejmejo Jezusa pri sv. obhajilu. Pri tem je bil nadvse prepričljiv in mnogi so mu sledili. Še tri tedne pred smrtjo sem mu skoraj vsak dan v sveti hostiji prinašal Jezusa, da ga je krepil. Dejal mi je, da mu Jezus zelo pomaga in ga tolaži. V bolnišnici je postal pravi izvedenec za življenje z Jezusom v stiski in v trpljenju ter končno za umiranje z Jezusom. Nikdar mi ni povedal, da ga je strah smrti, ker ga res ni bilo strah. Vedel je, da v svojem hrepenenju po Jezusu nikdar ne bo razočaran. Prag smrti je prestopil spokojno, z nasmehom na obrazu, ker je dočakal počitek v nebesih. Po očetovi smrti me najbolj tolaži, da ga imam rad. Nikdar ga nisem sramotil, nikdar mu nisem izrekel žaljive besede. Ko sem ga na koncu vprašal, če me ima kaj rad, je tiho dejal: Ja. To je bila njegova zadnja beseda ne tem svetu. Letos 1. oktobra bi skupaj z mojo mamo obhajala 60 – letnico poroke. Takoj po poroki sta takrat za en dan poromala sem na Brezje. Mariji sta priporočila v varstvo njun zakon in družino, ki sta si jo ustanovila. Jezus nas danes po evangeljski besedi opominjs, da nikdar ne smemo očeta in matere prinašati okrog, pa četudi gre za tako svete reči. Na njun račun se ne smemo okoriščati. Tega si niti Bog ne želi zase. Darovi za Boga ne smejo iti na račun očeta in matere, da bi onadva zato trpela škodo ali pomanjkanje (prim. Mr 7, 1-13). Darovi, namenjeni očetu ali materi so namenjeni samemu Bogu. Kdor pozna življenje sv. Bernardke, vidkinje iz Lurda, pozna, v kakšnem odnosu je bila Bernardka do svojih staršev, ki so sicer bili zanjo precej težavni, predvsem oče. Vendar se Bernardka nikdar ni pregrešila proti svojim staršem. Do njih je negovala spoštovanje in ljubezen. V odnosu do staršev se namreč določamo, kdo in kaj smo pred Bogom. Če smo vredni svojih staršev, smo vredni Boga in zato tudi njegovih milostnih darov. O starših se nikdar ne sprašujemo ali so vredni naše ljubezni ali pa je niso vredni. Kakršnikoli so že starši, nam pomenijo Božjo voljo, da smo in da živimo. Od tukaj naprej se potem dogaja vse, kar v našem življenju doživimo – tudi naše dojemanje stiske in trpljenja, kakor tudi soočanje z našimi boleznimi in boleznimi drugih. Starši so namreč tisto svetišče, kjer se Bog razodeva in proslavlja nam in tistim, ki nas poznajo. Čeprav je kralj Salomon zgradil Božji tempelj na zemlji, je vedel, da Boga ni mogoče zaobjeti na enem kraju, v samo enem svetišču. In vseeno je prosil, naj ga Bog sliši v tem templju, ki ga je spominjal na očeta Davida. Prav oče mu je namreč naročil in za to vse tudi pripravil, naj po njegovi smrti sezida Božji tempelj. Bog je Salomonu zato dal silno modrost, da je kot kralj pravilno ravnal (prim. 1 Kr 8, 22-23.27-30). Lurd, Brezje, Fatima, Medžugorje in mnogi drugi kraji Marijine prisotnosti so mnogokrat tudi spomin na naše starše, ki so že pred nami ali pa celo skupaj z nami romali na te kraje. Tako so nas utrjevali v pobožnosti do nebeške Matere Marije. Želim vam in sebi, dragi bolniki, romarji, bratje in sestre, da si danes tukaj na Brezjah nekoliko odpočijemo pri Jezusu in Mariji in s tako tudi nekoliko potolažimo in opogumimo, da gremo naprej, kljub stiskam in trpljenju. Skupaj z nami naj vedno hodita Jezus in Marija, da bi tudi mi nekoč dosegli srečno večnost v nebesih. Msgr. Peter Štumpf, murskosoboški škof

Alen Salihović

duhovnostzdravstvovzgoja

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 2. 2020
Ali veste, katero številko poklicati, če potrebujete pomoč reševalcev in gasilcev?

V datumu 11. februar se skriva številka za klic v sili 112. Zato ta dan zaznamujemo mednarodni dan številke, na katero je mogoče kjer koli v Evropski uniji in tudi v večini ostalih držav stare celine brezplačno poklicati reševalce ali ostale sile za zaščito in reševanje. Za več informacij smo se obrnili na vodjo Centra za obveščanje Republike Slovenije Janeza Aljančiča.

Ali veste, katero številko poklicati, če potrebujete pomoč reševalcev in gasilcev?

V datumu 11. februar se skriva številka za klic v sili 112. Zato ta dan zaznamujemo mednarodni dan številke, na katero je mogoče kjer koli v Evropski uniji in tudi v večini ostalih držav stare celine brezplačno poklicati reševalce ali ostale sile za zaščito in reševanje. Za več informacij smo se obrnili na vodjo Centra za obveščanje Republike Slovenije Janeza Aljančiča.

infopogovorzdravstvo

Informativni prispevki

Ali veste, katero številko poklicati, če potrebujete pomoč reševalcev in gasilcev?
V datumu 11. februar se skriva številka za klic v sili 112. Zato ta dan zaznamujemo mednarodni dan številke, na katero je mogoče kjer koli v Evropski uniji in tudi v večini ostalih držav stare celine brezplačno poklicati reševalce ali ostale sile za zaščito in reševanje. Za več informacij smo se obrnili na vodjo Centra za obveščanje Republike Slovenije Janeza Aljančiča.
VEČ ...|11. 2. 2020
Ali veste, katero številko poklicati, če potrebujete pomoč reševalcev in gasilcev?
V datumu 11. februar se skriva številka za klic v sili 112. Zato ta dan zaznamujemo mednarodni dan številke, na katero je mogoče kjer koli v Evropski uniji in tudi v večini ostalih držav stare celine brezplačno poklicati reševalce ali ostale sile za zaščito in reševanje. Za več informacij smo se obrnili na vodjo Centra za obveščanje Republike Slovenije Janeza Aljančiča.

Helena Križnik

infopogovorzdravstvo

Svetovalnica

VEČ ...|10. 2. 2020
Prehranska dopolnila

Priljubljenost prehranskih dopolnil je vse večja, trg cveti, vprašanje pa je, ali res dobimo in zaužijemo tisto, kar obljubljajo. Kaj in kako nadzorujejo to področje zdravstveni inšpektorji? Naša gostja v Svetovalnici je bila Andreja Mojškrc z zdravstvenega inšpektorata.

Prehranska dopolnila

Priljubljenost prehranskih dopolnil je vse večja, trg cveti, vprašanje pa je, ali res dobimo in zaužijemo tisto, kar obljubljajo. Kaj in kako nadzorujejo to področje zdravstveni inšpektorji? Naša gostja v Svetovalnici je bila Andreja Mojškrc z zdravstvenega inšpektorata.

svetovanjedružbapogovorzdravstvo

Svetovalnica

Prehranska dopolnila
Priljubljenost prehranskih dopolnil je vse večja, trg cveti, vprašanje pa je, ali res dobimo in zaužijemo tisto, kar obljubljajo. Kaj in kako nadzorujejo to področje zdravstveni inšpektorji? Naša gostja v Svetovalnici je bila Andreja Mojškrc z zdravstvenega inšpektorata.
VEČ ...|10. 2. 2020
Prehranska dopolnila
Priljubljenost prehranskih dopolnil je vse večja, trg cveti, vprašanje pa je, ali res dobimo in zaužijemo tisto, kar obljubljajo. Kaj in kako nadzorujejo to področje zdravstveni inšpektorji? Naša gostja v Svetovalnici je bila Andreja Mojškrc z zdravstvenega inšpektorata.

Blaž Lesnik

svetovanjedružbapogovorzdravstvo

Svetovalnica

VEČ ...|6. 2. 2020
Psihosocialna podpora bolnikom z rakom

V Svetovalnici smo spregovorili o psihosocialni podpori med in po zdravljenju raka, ki je namenjena tako za bolnikom kot njihovin svojcem. Naša gostja je bila psihoterapevtka Sanja Rozman.

Psihosocialna podpora bolnikom z rakom

V Svetovalnici smo spregovorili o psihosocialni podpori med in po zdravljenju raka, ki je namenjena tako za bolnikom kot njihovin svojcem. Naša gostja je bila psihoterapevtka Sanja Rozman.

zdravstvosvetovanjepogovor

Svetovalnica

Psihosocialna podpora bolnikom z rakom
V Svetovalnici smo spregovorili o psihosocialni podpori med in po zdravljenju raka, ki je namenjena tako za bolnikom kot njihovin svojcem. Naša gostja je bila psihoterapevtka Sanja Rozman.
VEČ ...|6. 2. 2020
Psihosocialna podpora bolnikom z rakom
V Svetovalnici smo spregovorili o psihosocialni podpori med in po zdravljenju raka, ki je namenjena tako za bolnikom kot njihovin svojcem. Naša gostja je bila psihoterapevtka Sanja Rozman.

Blaž Lesnik

zdravstvosvetovanjepogovor

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|6. 2. 2020
Najinovativnejša živila 2020

Inštitut za nutricionistiko je med Najbolj inovativnimi živili leta 2020 izbral tudi veganski namaz Tatarc in Ajdov narastek s tofujem podjetja Mercator IP. Predstavila ju je tehnologinja, ki v podjetju skrbi za razvoj in kakovost, Mateja Rupnik.

Najinovativnejša živila 2020

Inštitut za nutricionistiko je med Najbolj inovativnimi živili leta 2020 izbral tudi veganski namaz Tatarc in Ajdov narastek s tofujem podjetja Mercator IP. Predstavila ju je tehnologinja, ki v podjetju skrbi za razvoj in kakovost, Mateja Rupnik.

družbaizobraževanjeinfosvetovanjezdravstvoinovativnostpodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Najinovativnejša živila 2020
Inštitut za nutricionistiko je med Najbolj inovativnimi živili leta 2020 izbral tudi veganski namaz Tatarc in Ajdov narastek s tofujem podjetja Mercator IP. Predstavila ju je tehnologinja, ki v podjetju skrbi za razvoj in kakovost, Mateja Rupnik.
VEČ ...|6. 2. 2020
Najinovativnejša živila 2020
Inštitut za nutricionistiko je med Najbolj inovativnimi živili leta 2020 izbral tudi veganski namaz Tatarc in Ajdov narastek s tofujem podjetja Mercator IP. Predstavila ju je tehnologinja, ki v podjetju skrbi za razvoj in kakovost, Mateja Rupnik.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjeinfosvetovanjezdravstvoinovativnostpodjetništvo

Informativni prispevki

VEČ ...|3. 2. 2020
Novi koronavirus: Na Kitajsko smo poklicali Slovenca Mitjo Iršiča

Slovenec Mitja Iršič se trenutno mudi na jugu Kitajske, točneje v tretjem največjem mestu v državi Guangdžovu. Od Vuhana, kjer se je novi koronavirus najprej pojavil, je oddaljeno približno tisoč kilometrov, a posledice so vsak dan bolj opazne. »Mesto je za zdaj zamrznjeno,« pojasnjuje Iršič, med ukrepi, ki so jih sprejele oblasti, je merjenje telesne temperature na praktično vsakem koraku, reklamni zasloni ljudi pozivajo k preventivnemu ravnanju, otežena so potovanja po državi…

Novi koronavirus: Na Kitajsko smo poklicali Slovenca Mitjo Iršiča

Slovenec Mitja Iršič se trenutno mudi na jugu Kitajske, točneje v tretjem največjem mestu v državi Guangdžovu. Od Vuhana, kjer se je novi koronavirus najprej pojavil, je oddaljeno približno tisoč kilometrov, a posledice so vsak dan bolj opazne. »Mesto je za zdaj zamrznjeno,« pojasnjuje Iršič, med ukrepi, ki so jih sprejele oblasti, je merjenje telesne temperature na praktično vsakem koraku, reklamni zasloni ljudi pozivajo k preventivnemu ravnanju, otežena so potovanja po državi…

infozdravstvo

Informativni prispevki

Novi koronavirus: Na Kitajsko smo poklicali Slovenca Mitjo Iršiča
Slovenec Mitja Iršič se trenutno mudi na jugu Kitajske, točneje v tretjem največjem mestu v državi Guangdžovu. Od Vuhana, kjer se je novi koronavirus najprej pojavil, je oddaljeno približno tisoč kilometrov, a posledice so vsak dan bolj opazne. »Mesto je za zdaj zamrznjeno,« pojasnjuje Iršič, med ukrepi, ki so jih sprejele oblasti, je merjenje telesne temperature na praktično vsakem koraku, reklamni zasloni ljudi pozivajo k preventivnemu ravnanju, otežena so potovanja po državi…
VEČ ...|3. 2. 2020
Novi koronavirus: Na Kitajsko smo poklicali Slovenca Mitjo Iršiča
Slovenec Mitja Iršič se trenutno mudi na jugu Kitajske, točneje v tretjem največjem mestu v državi Guangdžovu. Od Vuhana, kjer se je novi koronavirus najprej pojavil, je oddaljeno približno tisoč kilometrov, a posledice so vsak dan bolj opazne. »Mesto je za zdaj zamrznjeno,« pojasnjuje Iršič, med ukrepi, ki so jih sprejele oblasti, je merjenje telesne temperature na praktično vsakem koraku, reklamni zasloni ljudi pozivajo k preventivnemu ravnanju, otežena so potovanja po državi…

Helena Križnik

infozdravstvo

Svetovalnica

VEČ ...|31. 1. 2020
Dan brez cigarete

Ker je danes svetovni dan brez cigarete, smo tej temi posvetili pozornost v Svetovalnici. Gost v studiu je bil Tomaž Čakš z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki vsem, ki se želijo odvaditi kajenja, svetuje: ne obupajte. Pravi tudi, da varnega kajenja ni.

Dan brez cigarete

Ker je danes svetovni dan brez cigarete, smo tej temi posvetili pozornost v Svetovalnici. Gost v studiu je bil Tomaž Čakš z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki vsem, ki se želijo odvaditi kajenja, svetuje: ne obupajte. Pravi tudi, da varnega kajenja ni.

svetovanjezdravstvovzgojadružba

Svetovalnica

Dan brez cigarete
Ker je danes svetovni dan brez cigarete, smo tej temi posvetili pozornost v Svetovalnici. Gost v studiu je bil Tomaž Čakš z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki vsem, ki se želijo odvaditi kajenja, svetuje: ne obupajte. Pravi tudi, da varnega kajenja ni.
VEČ ...|31. 1. 2020
Dan brez cigarete
Ker je danes svetovni dan brez cigarete, smo tej temi posvetili pozornost v Svetovalnici. Gost v studiu je bil Tomaž Čakš z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki vsem, ki se želijo odvaditi kajenja, svetuje: ne obupajte. Pravi tudi, da varnega kajenja ni.

Slavi Košir

svetovanjezdravstvovzgojadružba

Svetovalnica

VEČ ...|23. 1. 2020
Splet za ranljive skupine

Uporaba spletnih strani in spletnih orodij je vse bolj prisotna na ključnih področjih družbenega udejstvovanja. Zato sta za različne ranljive skupine dostop in uporaba spleta prav tako pomembna kot fizična dostopnost objektov. Kako približati spletno dostopnost vsem sta svetovala Maša Malovrh in Antun Smrdel.

Splet za ranljive skupine

Uporaba spletnih strani in spletnih orodij je vse bolj prisotna na ključnih področjih družbenega udejstvovanja. Zato sta za različne ranljive skupine dostop in uporaba spleta prav tako pomembna kot fizična dostopnost objektov. Kako približati spletno dostopnost vsem sta svetovala Maša Malovrh in Antun Smrdel.

svetovanjeizobraževanjedružbazdravstvo

Svetovalnica

Splet za ranljive skupine
Uporaba spletnih strani in spletnih orodij je vse bolj prisotna na ključnih področjih družbenega udejstvovanja. Zato sta za različne ranljive skupine dostop in uporaba spleta prav tako pomembna kot fizična dostopnost objektov. Kako približati spletno dostopnost vsem sta svetovala Maša Malovrh in Antun Smrdel.
VEČ ...|23. 1. 2020
Splet za ranljive skupine
Uporaba spletnih strani in spletnih orodij je vse bolj prisotna na ključnih področjih družbenega udejstvovanja. Zato sta za različne ranljive skupine dostop in uporaba spleta prav tako pomembna kot fizična dostopnost objektov. Kako približati spletno dostopnost vsem sta svetovala Maša Malovrh in Antun Smrdel.

Blaž Lesnik

svetovanjeizobraževanjedružbazdravstvo

Srečanja

VEČ ...|21. 1. 2020
Splav in žalovanje po splavu v naši družbi še vedno tabu tema

Terapevtka Theresa Burke iz ZDA je zaradi svojih dolgoletnih izkušnjah dela z ženskami, ki imajo za seboj umetni splav, ustanovila duhovne vaje z imenom Rahelin vinograd. Z njimi želi pristopiti na pomoč materam in očetom, ki se soočajo s hudimi posledicami po opravljenem splavu. Ker je ta zakonsko dovoljen, staršem po splavu še vedno ni dovoljeno žalovati. Theresa Burke je zato napisala knjigo Prepovedano žalovanje, ki je nedavno izšla tudi v slovenščini. Ob tem je obiskala Slovenijo in mi smo jo povabili v naš studio.

Splav in žalovanje po splavu v naši družbi še vedno tabu tema

Terapevtka Theresa Burke iz ZDA je zaradi svojih dolgoletnih izkušnjah dela z ženskami, ki imajo za seboj umetni splav, ustanovila duhovne vaje z imenom Rahelin vinograd. Z njimi želi pristopiti na pomoč materam in očetom, ki se soočajo s hudimi posledicami po opravljenem splavu. Ker je ta zakonsko dovoljen, staršem po splavu še vedno ni dovoljeno žalovati. Theresa Burke je zato napisala knjigo Prepovedano žalovanje, ki je nedavno izšla tudi v slovenščini. Ob tem je obiskala Slovenijo in mi smo jo povabili v naš studio.

odnosidružbazdravstvosplav

Srečanja

Splav in žalovanje po splavu v naši družbi še vedno tabu tema
Terapevtka Theresa Burke iz ZDA je zaradi svojih dolgoletnih izkušnjah dela z ženskami, ki imajo za seboj umetni splav, ustanovila duhovne vaje z imenom Rahelin vinograd. Z njimi želi pristopiti na pomoč materam in očetom, ki se soočajo s hudimi posledicami po opravljenem splavu. Ker je ta zakonsko dovoljen, staršem po splavu še vedno ni dovoljeno žalovati. Theresa Burke je zato napisala knjigo Prepovedano žalovanje, ki je nedavno izšla tudi v slovenščini. Ob tem je obiskala Slovenijo in mi smo jo povabili v naš studio.
VEČ ...|21. 1. 2020
Splav in žalovanje po splavu v naši družbi še vedno tabu tema
Terapevtka Theresa Burke iz ZDA je zaradi svojih dolgoletnih izkušnjah dela z ženskami, ki imajo za seboj umetni splav, ustanovila duhovne vaje z imenom Rahelin vinograd. Z njimi želi pristopiti na pomoč materam in očetom, ki se soočajo s hudimi posledicami po opravljenem splavu. Ker je ta zakonsko dovoljen, staršem po splavu še vedno ni dovoljeno žalovati. Theresa Burke je zato napisala knjigo Prepovedano žalovanje, ki je nedavno izšla tudi v slovenščini. Ob tem je obiskala Slovenijo in mi smo jo povabili v naš studio.

Marjana Debevec

odnosidružbazdravstvosplav

Svetovalnica

VEČ ...|20. 1. 2020
Vplivu kozmetike na naše telo

Jutranjo svetovalno oddajo je tokrat obogatila gostja Viviana Golja iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje, s katero smo se pogovarjali o vplivu kozmetike na naše telo in naše zdravje.

Vplivu kozmetike na naše telo

Jutranjo svetovalno oddajo je tokrat obogatila gostja Viviana Golja iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje, s katero smo se pogovarjali o vplivu kozmetike na naše telo in naše zdravje.

svetovanjezdravstvo

Svetovalnica

Vplivu kozmetike na naše telo
Jutranjo svetovalno oddajo je tokrat obogatila gostja Viviana Golja iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje, s katero smo se pogovarjali o vplivu kozmetike na naše telo in naše zdravje.
VEČ ...|20. 1. 2020
Vplivu kozmetike na naše telo
Jutranjo svetovalno oddajo je tokrat obogatila gostja Viviana Golja iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje, s katero smo se pogovarjali o vplivu kozmetike na naše telo in naše zdravje.

Tanja Dominko

svetovanjezdravstvo

Sol in luč

VEČ ...|14. 1. 2020
Šinrin-joku ali gozdno kopanje. Odkrijte moč dreves, ki spremenijo naše življenje.

Ste radi srečni? In zdravi? Šinrin-joku ali gozdno kopanje že več desetletij velja za enega od stebrov japonske kulture, njihove umirjenosti in spokojnosti. Med gozdnim kopanjem se povežemo z naravo zadnja leta pa je tudi vse več znanstvenih dokazov, da ima izjemen vpliv na zdravje. V oddaji smo predstavili nekaj odlomkov iz knjige Z gozdom do sreče in zdravja, avtorja Qing Li – ja, ki je izšla pri založbi Učila.

Šinrin-joku ali gozdno kopanje. Odkrijte moč dreves, ki spremenijo naše življenje.

Ste radi srečni? In zdravi? Šinrin-joku ali gozdno kopanje že več desetletij velja za enega od stebrov japonske kulture, njihove umirjenosti in spokojnosti. Med gozdnim kopanjem se povežemo z naravo zadnja leta pa je tudi vse več znanstvenih dokazov, da ima izjemen vpliv na zdravje. V oddaji smo predstavili nekaj odlomkov iz knjige Z gozdom do sreče in zdravja, avtorja Qing Li – ja, ki je izšla pri založbi Učila.

družbanaravazdravstvo

Sol in luč

Šinrin-joku ali gozdno kopanje. Odkrijte moč dreves, ki spremenijo naše življenje.
Ste radi srečni? In zdravi? Šinrin-joku ali gozdno kopanje že več desetletij velja za enega od stebrov japonske kulture, njihove umirjenosti in spokojnosti. Med gozdnim kopanjem se povežemo z naravo zadnja leta pa je tudi vse več znanstvenih dokazov, da ima izjemen vpliv na zdravje. V oddaji smo predstavili nekaj odlomkov iz knjige Z gozdom do sreče in zdravja, avtorja Qing Li – ja, ki je izšla pri založbi Učila.
VEČ ...|14. 1. 2020
Šinrin-joku ali gozdno kopanje. Odkrijte moč dreves, ki spremenijo naše življenje.
Ste radi srečni? In zdravi? Šinrin-joku ali gozdno kopanje že več desetletij velja za enega od stebrov japonske kulture, njihove umirjenosti in spokojnosti. Med gozdnim kopanjem se povežemo z naravo zadnja leta pa je tudi vse več znanstvenih dokazov, da ima izjemen vpliv na zdravje. V oddaji smo predstavili nekaj odlomkov iz knjige Z gozdom do sreče in zdravja, avtorja Qing Li – ja, ki je izšla pri založbi Učila.

Tadej Sadar

družbanaravazdravstvo

Svetovalnica

VEČ ...|9. 1. 2020
Otroci s posebnimi potrebami

Kaj pomeni “biti samostojen”, se verjetno prvič zavemo, ko smo odvisni od pomoči drugega. V današnji Svetovalnici je bil z nami Dušan Kaplan iz društva Polžek.

Otroci s posebnimi potrebami

Kaj pomeni “biti samostojen”, se verjetno prvič zavemo, ko smo odvisni od pomoči drugega. V današnji Svetovalnici je bil z nami Dušan Kaplan iz društva Polžek.

svetovanjeotrocizdravstvovzgoja

Svetovalnica

Otroci s posebnimi potrebami
Kaj pomeni “biti samostojen”, se verjetno prvič zavemo, ko smo odvisni od pomoči drugega. V današnji Svetovalnici je bil z nami Dušan Kaplan iz društva Polžek.
VEČ ...|9. 1. 2020
Otroci s posebnimi potrebami
Kaj pomeni “biti samostojen”, se verjetno prvič zavemo, ko smo odvisni od pomoči drugega. V današnji Svetovalnici je bil z nami Dušan Kaplan iz društva Polžek.

Tanja Dominko

svetovanjeotrocizdravstvovzgoja

Karitas

VEČ ...|5. 1. 2020
Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola

V prvi oddaji Karitas v novem letu smo gostili medicinsko sestro Tatjano Lekšan, ki je izvajalka v programu SOPA - Skupaj za odgovorno pitje alkohola, in Roka Zaletela z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. V projektu sodeluje tudi Slovenska karitas.

Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola

V prvi oddaji Karitas v novem letu smo gostili medicinsko sestro Tatjano Lekšan, ki je izvajalka v programu SOPA - Skupaj za odgovorno pitje alkohola, in Roka Zaletela z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. V projektu sodeluje tudi Slovenska karitas.

družbapogovorzdravstvoSOPA

Karitas

Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola
V prvi oddaji Karitas v novem letu smo gostili medicinsko sestro Tatjano Lekšan, ki je izvajalka v programu SOPA - Skupaj za odgovorno pitje alkohola, in Roka Zaletela z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. V projektu sodeluje tudi Slovenska karitas.
VEČ ...|5. 1. 2020
Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola
V prvi oddaji Karitas v novem letu smo gostili medicinsko sestro Tatjano Lekšan, ki je izvajalka v programu SOPA - Skupaj za odgovorno pitje alkohola, in Roka Zaletela z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. V projektu sodeluje tudi Slovenska karitas.

Petra Stopar

družbapogovorzdravstvoSOPA

Svetovalnica

VEČ ...|19. 12. 2019
Okužbe

V zdravstveni Svetovalnici smo govorili o gripi in pnevmokoknih okužbah, ki je v Sloveniji precej višja od povprečja drugih evropskih držav. Z nami je bila pediatrinja dr. Tatjana Mrvič.

Okužbe

V zdravstveni Svetovalnici smo govorili o gripi in pnevmokoknih okužbah, ki je v Sloveniji precej višja od povprečja drugih evropskih držav. Z nami je bila pediatrinja dr. Tatjana Mrvič.

svetovanjezdravstvo

Svetovalnica

Okužbe
V zdravstveni Svetovalnici smo govorili o gripi in pnevmokoknih okužbah, ki je v Sloveniji precej višja od povprečja drugih evropskih držav. Z nami je bila pediatrinja dr. Tatjana Mrvič.
VEČ ...|19. 12. 2019
Okužbe
V zdravstveni Svetovalnici smo govorili o gripi in pnevmokoknih okužbah, ki je v Sloveniji precej višja od povprečja drugih evropskih držav. Z nami je bila pediatrinja dr. Tatjana Mrvič.

Blaž Lesnik

svetovanjezdravstvo

Svetovalnica

VEČ ...|13. 12. 2019
Masaža dojenčkov

V petkovi Svetovalnici je bila naša gostja višja medicinska sestra Mojca Kurent, tema pa masaža, s posebno pozornostjo na masaži dojenčkov. V oddaji med drugim o tem, zakaj je masaža dobrodejna, kako se je naučimo in kaj potrebujemo pa tudi, zakaj je še posebej koristna za otroke s posebnimi potrebami.

Masaža dojenčkov

V petkovi Svetovalnici je bila naša gostja višja medicinska sestra Mojca Kurent, tema pa masaža, s posebno pozornostjo na masaži dojenčkov. V oddaji med drugim o tem, zakaj je masaža dobrodejna, kako se je naučimo in kaj potrebujemo pa tudi, zakaj je še posebej koristna za otroke s posebnimi potrebami.

svetovanjezdravstvootroci

Svetovalnica

Masaža dojenčkov
V petkovi Svetovalnici je bila naša gostja višja medicinska sestra Mojca Kurent, tema pa masaža, s posebno pozornostjo na masaži dojenčkov. V oddaji med drugim o tem, zakaj je masaža dobrodejna, kako se je naučimo in kaj potrebujemo pa tudi, zakaj je še posebej koristna za otroke s posebnimi potrebami.
VEČ ...|13. 12. 2019
Masaža dojenčkov
V petkovi Svetovalnici je bila naša gostja višja medicinska sestra Mojca Kurent, tema pa masaža, s posebno pozornostjo na masaži dojenčkov. V oddaji med drugim o tem, zakaj je masaža dobrodejna, kako se je naučimo in kaj potrebujemo pa tudi, zakaj je še posebej koristna za otroke s posebnimi potrebami.

Damijana Medved

svetovanjezdravstvootroci

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|9. 12. 2019
Bogastvo skrito v propolisu

Tomaž Samec, svetovalec specialist pri čebelarski svetovalni službi je predstavil nekaj poemmebnih informacij o propolisu in bogastvu snovi, ki jih vsebuje.

Bogastvo skrito v propolisu

Tomaž Samec, svetovalec specialist pri čebelarski svetovalni službi je predstavil nekaj poemmebnih informacij o propolisu in bogastvu snovi, ki jih vsebuje.

kmetijstvosvetovanjezdravstvo

Minute za kmetijstvo in podeželje

Bogastvo skrito v propolisu
Tomaž Samec, svetovalec specialist pri čebelarski svetovalni službi je predstavil nekaj poemmebnih informacij o propolisu in bogastvu snovi, ki jih vsebuje.
VEČ ...|9. 12. 2019
Bogastvo skrito v propolisu
Tomaž Samec, svetovalec specialist pri čebelarski svetovalni službi je predstavil nekaj poemmebnih informacij o propolisu in bogastvu snovi, ki jih vsebuje.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanjezdravstvo

Svetovalnica

VEČ ...|2. 12. 2019
Inkontinenca

Zdravstvena Svetovalnica je gostila prof. dr. Pavla Košoroka, speicalista kirurgije. Spregovorili nam je o inkontinenci oziroma uhajanju blata. Tovrstne težave ima približno 4 odstotke ljudi, v starosti pa se ta delež močno poveča.

Inkontinenca

Zdravstvena Svetovalnica je gostila prof. dr. Pavla Košoroka, speicalista kirurgije. Spregovorili nam je o inkontinenci oziroma uhajanju blata. Tovrstne težave ima približno 4 odstotke ljudi, v starosti pa se ta delež močno poveča.

zdravstvosvetovanje

Svetovalnica

Inkontinenca
Zdravstvena Svetovalnica je gostila prof. dr. Pavla Košoroka, speicalista kirurgije. Spregovorili nam je o inkontinenci oziroma uhajanju blata. Tovrstne težave ima približno 4 odstotke ljudi, v starosti pa se ta delež močno poveča.
VEČ ...|2. 12. 2019
Inkontinenca
Zdravstvena Svetovalnica je gostila prof. dr. Pavla Košoroka, speicalista kirurgije. Spregovorili nam je o inkontinenci oziroma uhajanju blata. Tovrstne težave ima približno 4 odstotke ljudi, v starosti pa se ta delež močno poveča.

Blaž Lesnik

zdravstvosvetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|27. 11. 2019
Pomoč pri odvisnostih

Z nami je bil terapevt Drago Sukić iz Zavoda Pelikan, ki nudi pomoč pri odvisnostih.

Pomoč pri odvisnostih

Z nami je bil terapevt Drago Sukić iz Zavoda Pelikan, ki nudi pomoč pri odvisnostih.

družbasvetovanjevzgojazdravstvo

Svetovalnica

Pomoč pri odvisnostih
Z nami je bil terapevt Drago Sukić iz Zavoda Pelikan, ki nudi pomoč pri odvisnostih.
VEČ ...|27. 11. 2019
Pomoč pri odvisnostih
Z nami je bil terapevt Drago Sukić iz Zavoda Pelikan, ki nudi pomoč pri odvisnostih.

Blaž Lesnik

družbasvetovanjevzgojazdravstvo

Svetovalnica

VEČ ...|22. 11. 2019
Presejalni program zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb prebavnega trakta

Prof. dr. Bojan Tepeš, dr. med. specialist internist gastroenterolog, ki dela v Diagnostičnem centru Rogaška Slatina je govoril o prvih korakih novega uvajalnega programa za preprečevanja raka prebavnega traktu. Bolezen definira tudi naša genetika, pravi. Dvajset odstotkov evropejcev ima težave z vnetimi jetri. V nekaj letih bo to velik problem.

Presejalni program zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb prebavnega trakta

Prof. dr. Bojan Tepeš, dr. med. specialist internist gastroenterolog, ki dela v Diagnostičnem centru Rogaška Slatina je govoril o prvih korakih novega uvajalnega programa za preprečevanja raka prebavnega traktu. Bolezen definira tudi naša genetika, pravi. Dvajset odstotkov evropejcev ima težave z vnetimi jetri. V nekaj letih bo to velik problem.

družbaizobraževanjezdravstvosvetovanje

Svetovalnica

Presejalni program zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb prebavnega trakta
Prof. dr. Bojan Tepeš, dr. med. specialist internist gastroenterolog, ki dela v Diagnostičnem centru Rogaška Slatina je govoril o prvih korakih novega uvajalnega programa za preprečevanja raka prebavnega traktu. Bolezen definira tudi naša genetika, pravi. Dvajset odstotkov evropejcev ima težave z vnetimi jetri. V nekaj letih bo to velik problem.
VEČ ...|22. 11. 2019
Presejalni program zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb prebavnega trakta
Prof. dr. Bojan Tepeš, dr. med. specialist internist gastroenterolog, ki dela v Diagnostičnem centru Rogaška Slatina je govoril o prvih korakih novega uvajalnega programa za preprečevanja raka prebavnega traktu. Bolezen definira tudi naša genetika, pravi. Dvajset odstotkov evropejcev ima težave z vnetimi jetri. V nekaj letih bo to velik problem.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjezdravstvosvetovanje

Pogovor o

VEČ ...|20. 11. 2019
Posvet o sistemskih napakah slovenskega zdravstva

Zdravstvo v Sloveniji ropajo številne tolpe. Temu se želijo upreti posamezniki, ki so se povezali na strokovnem posvetu v prostorih Zdravniške zbornice Slovenije. V Pogovoru o smo objavili izseke nagovorov: Jana Zobca, Mihe Skubica, Gorazda Kalana, Blaža Mrevljeta in Mateaj Beltrama.

Posvet o sistemskih napakah slovenskega zdravstva

Zdravstvo v Sloveniji ropajo številne tolpe. Temu se želijo upreti posamezniki, ki so se povezali na strokovnem posvetu v prostorih Zdravniške zbornice Slovenije. V Pogovoru o smo objavili izseke nagovorov: Jana Zobca, Mihe Skubica, Gorazda Kalana, Blaža Mrevljeta in Mateaj Beltrama.

politikazdravstvo

Pogovor o

Posvet o sistemskih napakah slovenskega zdravstva
Zdravstvo v Sloveniji ropajo številne tolpe. Temu se želijo upreti posamezniki, ki so se povezali na strokovnem posvetu v prostorih Zdravniške zbornice Slovenije. V Pogovoru o smo objavili izseke nagovorov: Jana Zobca, Mihe Skubica, Gorazda Kalana, Blaža Mrevljeta in Mateaj Beltrama.
VEČ ...|20. 11. 2019
Posvet o sistemskih napakah slovenskega zdravstva
Zdravstvo v Sloveniji ropajo številne tolpe. Temu se želijo upreti posamezniki, ki so se povezali na strokovnem posvetu v prostorih Zdravniške zbornice Slovenije. V Pogovoru o smo objavili izseke nagovorov: Jana Zobca, Mihe Skubica, Gorazda Kalana, Blaža Mrevljeta in Mateaj Beltrama.

Helena Kržinik

politikazdravstvo

Naš gost

VEČ ...|16. 11. 2019
Možgani so kot vesolje

Optimistečen, dejaven in znanja željan človek ohranja svoj um vitalen tudi v pozni starosti. Demenca je sindrom duševnih sprememb, ni bolezen, je posledica. Tako je zatrdil nevrolog, dr. Vojko Kavčič, ki smo ga pred odhodom v ZDA, kjer na državni univerzi Wayne v Detroitu, deluje že 30 let, povabili v studio. Velja za enega od vodilnih slovenskih kognitivnih nevroznanstvenikov. Začel je intenzivno raziskovati umovadbo.

Možgani so kot vesolje

Optimistečen, dejaven in znanja željan človek ohranja svoj um vitalen tudi v pozni starosti. Demenca je sindrom duševnih sprememb, ni bolezen, je posledica. Tako je zatrdil nevrolog, dr. Vojko Kavčič, ki smo ga pred odhodom v ZDA, kjer na državni univerzi Wayne v Detroitu, deluje že 30 let, povabili v studio. Velja za enega od vodilnih slovenskih kognitivnih nevroznanstvenikov. Začel je intenzivno raziskovati umovadbo.

družbaizobraževanjepogovorzdravstvo

Naš gost

Možgani so kot vesolje
Optimistečen, dejaven in znanja željan človek ohranja svoj um vitalen tudi v pozni starosti. Demenca je sindrom duševnih sprememb, ni bolezen, je posledica. Tako je zatrdil nevrolog, dr. Vojko Kavčič, ki smo ga pred odhodom v ZDA, kjer na državni univerzi Wayne v Detroitu, deluje že 30 let, povabili v studio. Velja za enega od vodilnih slovenskih kognitivnih nevroznanstvenikov. Začel je intenzivno raziskovati umovadbo.
VEČ ...|16. 11. 2019
Možgani so kot vesolje
Optimistečen, dejaven in znanja željan človek ohranja svoj um vitalen tudi v pozni starosti. Demenca je sindrom duševnih sprememb, ni bolezen, je posledica. Tako je zatrdil nevrolog, dr. Vojko Kavčič, ki smo ga pred odhodom v ZDA, kjer na državni univerzi Wayne v Detroitu, deluje že 30 let, povabili v studio. Velja za enega od vodilnih slovenskih kognitivnih nevroznanstvenikov. Začel je intenzivno raziskovati umovadbo.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjepogovorzdravstvo

Svetovalnica

VEČ ...|13. 11. 2019
Težave s sluhom

»Ko izgubite vid, izgubite stik s stvarmi. Ko izgubite sluh, izgubite stik z ljudmi.« Misel pripada slavni Helen Keller, izbrali pa smo jo, ker smo v Svetovalnici govorili o tem, kako se lotiti težav s sluhom. V studiu je bil strokovnjak, Franci Urankar.

Težave s sluhom

»Ko izgubite vid, izgubite stik s stvarmi. Ko izgubite sluh, izgubite stik z ljudmi.« Misel pripada slavni Helen Keller, izbrali pa smo jo, ker smo v Svetovalnici govorili o tem, kako se lotiti težav s sluhom. V studiu je bil strokovnjak, Franci Urankar.

svetovanjepogovorzdravstvo

Svetovalnica

Težave s sluhom
»Ko izgubite vid, izgubite stik s stvarmi. Ko izgubite sluh, izgubite stik z ljudmi.« Misel pripada slavni Helen Keller, izbrali pa smo jo, ker smo v Svetovalnici govorili o tem, kako se lotiti težav s sluhom. V studiu je bil strokovnjak, Franci Urankar.
VEČ ...|13. 11. 2019
Težave s sluhom
»Ko izgubite vid, izgubite stik s stvarmi. Ko izgubite sluh, izgubite stik z ljudmi.« Misel pripada slavni Helen Keller, izbrali pa smo jo, ker smo v Svetovalnici govorili o tem, kako se lotiti težav s sluhom. V studiu je bil strokovnjak, Franci Urankar.

Tanja Dominko

svetovanjepogovorzdravstvo

Via positiva

VEČ ...|7. 11. 2019
Etika družbe se začne pri posamezniku

Direktor ajdovskega podjetja Bio Separations dr. Aleš Štrancar pove, kar si misli, tudi, če si s tem lahko nakoplje nestrinjanja. To je bil prvi močan vtis ob srečanju z njim, ko smo ga poavbili na pogovor o genskih terapijah, o etiki, znanosti in kako družbo spodbuditi k izbiri kulture življenja.

Etika družbe se začne pri posamezniku

Direktor ajdovskega podjetja Bio Separations dr. Aleš Štrancar pove, kar si misli, tudi, če si s tem lahko nakoplje nestrinjanja. To je bil prvi močan vtis ob srečanju z njim, ko smo ga poavbili na pogovor o genskih terapijah, o etiki, znanosti in kako družbo spodbuditi k izbiri kulture življenja.

družbaizobraževanjekulturaodnosipogovorznanostgospodarstvozdravstvo

Via positiva

Etika družbe se začne pri posamezniku
Direktor ajdovskega podjetja Bio Separations dr. Aleš Štrancar pove, kar si misli, tudi, če si s tem lahko nakoplje nestrinjanja. To je bil prvi močan vtis ob srečanju z njim, ko smo ga poavbili na pogovor o genskih terapijah, o etiki, znanosti in kako družbo spodbuditi k izbiri kulture življenja.
VEČ ...|7. 11. 2019
Etika družbe se začne pri posamezniku
Direktor ajdovskega podjetja Bio Separations dr. Aleš Štrancar pove, kar si misli, tudi, če si s tem lahko nakoplje nestrinjanja. To je bil prvi močan vtis ob srečanju z njim, ko smo ga poavbili na pogovor o genskih terapijah, o etiki, znanosti in kako družbo spodbuditi k izbiri kulture življenja.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekulturaodnosipogovorznanostgospodarstvozdravstvo

Za življenje

VEČ ...|26. 10. 2019
O duševnem zdravju

V oddaji Za življenje ob 11. uri smo z zaporniškim duhovnikom Robertom Friškovcem govorili o duševnem zdravju. Tema, ki je tabu, a ob naraščanju tovrstnih bolezni ne bi smela biti. Vabljeni k poslušanju.

O duševnem zdravju

V oddaji Za življenje ob 11. uri smo z zaporniškim duhovnikom Robertom Friškovcem govorili o duševnem zdravju. Tema, ki je tabu, a ob naraščanju tovrstnih bolezni ne bi smela biti. Vabljeni k poslušanju.

družbaduhovnostodnosisvetovanjezdravstvo

Za življenje

O duševnem zdravju
V oddaji Za življenje ob 11. uri smo z zaporniškim duhovnikom Robertom Friškovcem govorili o duševnem zdravju. Tema, ki je tabu, a ob naraščanju tovrstnih bolezni ne bi smela biti. Vabljeni k poslušanju.
VEČ ...|26. 10. 2019
O duševnem zdravju
V oddaji Za življenje ob 11. uri smo z zaporniškim duhovnikom Robertom Friškovcem govorili o duševnem zdravju. Tema, ki je tabu, a ob naraščanju tovrstnih bolezni ne bi smela biti. Vabljeni k poslušanju.

Mateja Feltrin Novljan

družbaduhovnostodnosisvetovanjezdravstvo

Svetovalnica

VEČ ...|17. 10. 2019
Rak dojke - bolezen z dobrim preživetjem

Ob svetovnem mesecu boja proti raku dojk smo v Svetovalnici gostili onkologinjo dr. Simono Borštnar. Govorila je o preventivi, odkrivanju in zdravljenju raka dojk, ki spada med bolezni z dobrim preživetjem. Petletno čisto preživetje je v Sloveniji skoraj 88 % in še narašča. Pomembno pa je zgodnje odkrivanje, pri čemer igra veliko vlogo samopregledovanje - tudi o tem je tekla beseda.

Rak dojke - bolezen z dobrim preživetjem

Ob svetovnem mesecu boja proti raku dojk smo v Svetovalnici gostili onkologinjo dr. Simono Borštnar. Govorila je o preventivi, odkrivanju in zdravljenju raka dojk, ki spada med bolezni z dobrim preživetjem. Petletno čisto preživetje je v Sloveniji skoraj 88 % in še narašča. Pomembno pa je zgodnje odkrivanje, pri čemer igra veliko vlogo samopregledovanje - tudi o tem je tekla beseda.

zdravstvosvetovanjedružbaizobraževanje

Svetovalnica

Rak dojke - bolezen z dobrim preživetjem
Ob svetovnem mesecu boja proti raku dojk smo v Svetovalnici gostili onkologinjo dr. Simono Borštnar. Govorila je o preventivi, odkrivanju in zdravljenju raka dojk, ki spada med bolezni z dobrim preživetjem. Petletno čisto preživetje je v Sloveniji skoraj 88 % in še narašča. Pomembno pa je zgodnje odkrivanje, pri čemer igra veliko vlogo samopregledovanje - tudi o tem je tekla beseda.
VEČ ...|17. 10. 2019
Rak dojke - bolezen z dobrim preživetjem
Ob svetovnem mesecu boja proti raku dojk smo v Svetovalnici gostili onkologinjo dr. Simono Borštnar. Govorila je o preventivi, odkrivanju in zdravljenju raka dojk, ki spada med bolezni z dobrim preživetjem. Petletno čisto preživetje je v Sloveniji skoraj 88 % in še narašča. Pomembno pa je zgodnje odkrivanje, pri čemer igra veliko vlogo samopregledovanje - tudi o tem je tekla beseda.

Blaž Lesnik

zdravstvosvetovanjedružbaizobraževanje

Svetovalnica

VEČ ...|30. 9. 2019
Simptomi moških rakov

V Svetovalnici smo tokrat govorili o simptomih moških rakov, o tem, kako prisluhniti svojemu telesu in tudi o moški psihologiji. Z nami sta bila onkolog prof. dr. Primož Strojan in predstavnica Društva onkoloških bolnikov Slovenije Breda Brezovar Goljar.

Simptomi moških rakov

V Svetovalnici smo tokrat govorili o simptomih moških rakov, o tem, kako prisluhniti svojemu telesu in tudi o moški psihologiji. Z nami sta bila onkolog prof. dr. Primož Strojan in predstavnica Društva onkoloških bolnikov Slovenije Breda Brezovar Goljar.

zdravstvosvetovanjepogovor

Svetovalnica

Simptomi moških rakov
V Svetovalnici smo tokrat govorili o simptomih moških rakov, o tem, kako prisluhniti svojemu telesu in tudi o moški psihologiji. Z nami sta bila onkolog prof. dr. Primož Strojan in predstavnica Društva onkoloških bolnikov Slovenije Breda Brezovar Goljar.
VEČ ...|30. 9. 2019
Simptomi moških rakov
V Svetovalnici smo tokrat govorili o simptomih moških rakov, o tem, kako prisluhniti svojemu telesu in tudi o moški psihologiji. Z nami sta bila onkolog prof. dr. Primož Strojan in predstavnica Društva onkoloških bolnikov Slovenije Breda Brezovar Goljar.

Blaž Lesnik

zdravstvosvetovanjepogovor

Komentar tedna

VEČ ...|27. 9. 2019
Ko gre za pravo stvar

Poslušali ste komentar aktualnega političnega dogajanja, v katerem se avtorica sprašuje, kako lahko država odpiše dolgove, nima pa denarja za plemenite stvari.

Ko gre za pravo stvar

Poslušali ste komentar aktualnega političnega dogajanja, v katerem se avtorica sprašuje, kako lahko država odpiše dolgove, nima pa denarja za plemenite stvari.

družbakomentarotrocipolitikazdravstvo

Komentar tedna

Ko gre za pravo stvar
Poslušali ste komentar aktualnega političnega dogajanja, v katerem se avtorica sprašuje, kako lahko država odpiše dolgove, nima pa denarja za plemenite stvari.
VEČ ...|27. 9. 2019
Ko gre za pravo stvar
Poslušali ste komentar aktualnega političnega dogajanja, v katerem se avtorica sprašuje, kako lahko država odpiše dolgove, nima pa denarja za plemenite stvari.

Helena Jaklitsch

družbakomentarotrocipolitikazdravstvo

Informativni prispevki

VEČ ...|26. 9. 2019
Zdravstveno zavarovanje obrtnikov in podjetnikov

V Sloveniji je približno 6500 samostojnih zavezancev, ki imajo zamrznjeno pravico do storitev iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja. Več nam je povedala finančna strokovnjakinja ZZZS Daniela Dimić.

Zdravstveno zavarovanje obrtnikov in podjetnikov

V Sloveniji je približno 6500 samostojnih zavezancev, ki imajo zamrznjeno pravico do storitev iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja. Več nam je povedala finančna strokovnjakinja ZZZS Daniela Dimić.

infopolitikapogovorzdravstvo

Informativni prispevki

Zdravstveno zavarovanje obrtnikov in podjetnikov
V Sloveniji je približno 6500 samostojnih zavezancev, ki imajo zamrznjeno pravico do storitev iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja. Več nam je povedala finančna strokovnjakinja ZZZS Daniela Dimić.
VEČ ...|26. 9. 2019
Zdravstveno zavarovanje obrtnikov in podjetnikov
V Sloveniji je približno 6500 samostojnih zavezancev, ki imajo zamrznjeno pravico do storitev iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja. Več nam je povedala finančna strokovnjakinja ZZZS Daniela Dimić.

Petra Stopar

infopolitikapogovorzdravstvo

Svetovalnica

VEČ ...|19. 9. 2019
Kako skrbimo za srce

Ob začetku Tedna bolezni (družinske hiperholesterolemije), ki jo spremlja zvišan slab holesterol, je bil z nami pediater dr. Urh Grošelj, ki nas je opozoril na posledice, bolezni srca in ožilja.

Kako skrbimo za srce

Ob začetku Tedna bolezni (družinske hiperholesterolemije), ki jo spremlja zvišan slab holesterol, je bil z nami pediater dr. Urh Grošelj, ki nas je opozoril na posledice, bolezni srca in ožilja.

zdravstvosvetovanjeotrocimladi

Svetovalnica

Kako skrbimo za srce
Ob začetku Tedna bolezni (družinske hiperholesterolemije), ki jo spremlja zvišan slab holesterol, je bil z nami pediater dr. Urh Grošelj, ki nas je opozoril na posledice, bolezni srca in ožilja.
VEČ ...|19. 9. 2019
Kako skrbimo za srce
Ob začetku Tedna bolezni (družinske hiperholesterolemije), ki jo spremlja zvišan slab holesterol, je bil z nami pediater dr. Urh Grošelj, ki nas je opozoril na posledice, bolezni srca in ožilja.

Blaž Lesnik

zdravstvosvetovanjeotrocimladi

Pogovor o

VEČ ...|28. 8. 2019
Nevzdržne razmere v slovenskem zdravstvu

Celovite reforme še kar ni na vidiku. Komu je v interesu ohranjanje statusa quo? O tem je v oddaji Pogovor o med drugim razmišljal priznan kardiolog doktor Marko Noč.

Nevzdržne razmere v slovenskem zdravstvu

Celovite reforme še kar ni na vidiku. Komu je v interesu ohranjanje statusa quo? O tem je v oddaji Pogovor o med drugim razmišljal priznan kardiolog doktor Marko Noč.

zdravstvopolitika

Pogovor o

Nevzdržne razmere v slovenskem zdravstvu
Celovite reforme še kar ni na vidiku. Komu je v interesu ohranjanje statusa quo? O tem je v oddaji Pogovor o med drugim razmišljal priznan kardiolog doktor Marko Noč.
VEČ ...|28. 8. 2019
Nevzdržne razmere v slovenskem zdravstvu
Celovite reforme še kar ni na vidiku. Komu je v interesu ohranjanje statusa quo? O tem je v oddaji Pogovor o med drugim razmišljal priznan kardiolog doktor Marko Noč.

Helena Križnik

zdravstvopolitika

Svetovalnica

VEČ ...|23. 8. 2019
Kaj jesti?

Naučimo se jesti še z glavo! To je eno od pomembnejših vodil strokovnjalkinje za prehrano, dietetičarke Katje Simić, ki priporoča in uči slabe razvade obrniti v dobre. Brez odpovedovanja! In, naredimo to postopoma. V pogovoru za naš radio je opisala tudi spremembe v prehrambeni piramidi.

Kaj jesti?

Naučimo se jesti še z glavo! To je eno od pomembnejših vodil strokovnjalkinje za prehrano, dietetičarke Katje Simić, ki priporoča in uči slabe razvade obrniti v dobre. Brez odpovedovanja! In, naredimo to postopoma. V pogovoru za naš radio je opisala tudi spremembe v prehrambeni piramidi.

družbaizobraževanjepogovorsvetovanjezdravstvo

Svetovalnica

Kaj jesti?
Naučimo se jesti še z glavo! To je eno od pomembnejših vodil strokovnjalkinje za prehrano, dietetičarke Katje Simić, ki priporoča in uči slabe razvade obrniti v dobre. Brez odpovedovanja! In, naredimo to postopoma. V pogovoru za naš radio je opisala tudi spremembe v prehrambeni piramidi.
VEČ ...|23. 8. 2019
Kaj jesti?
Naučimo se jesti še z glavo! To je eno od pomembnejših vodil strokovnjalkinje za prehrano, dietetičarke Katje Simić, ki priporoča in uči slabe razvade obrniti v dobre. Brez odpovedovanja! In, naredimo to postopoma. V pogovoru za naš radio je opisala tudi spremembe v prehrambeni piramidi.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjepogovorsvetovanjezdravstvo

Svetovalnica

VEČ ...|22. 8. 2019
Artroza kolen

V tokratni zdravstveni Svetovalnici smo govorili o eni najpogostejših ortopedskih bolezni: artrozi. V pogovornem jeziku se je za to degenerativno obolenje prijel izraz obraba. O artrozi kolen je spregovoril specialist kirurg za endoprotetiko kolen in kolkov dr. Drago Dolinar.

Artroza kolen

V tokratni zdravstveni Svetovalnici smo govorili o eni najpogostejših ortopedskih bolezni: artrozi. V pogovornem jeziku se je za to degenerativno obolenje prijel izraz obraba. O artrozi kolen je spregovoril specialist kirurg za endoprotetiko kolen in kolkov dr. Drago Dolinar.

svetovanjepogovorzdravstvo

Svetovalnica

Artroza kolen
V tokratni zdravstveni Svetovalnici smo govorili o eni najpogostejših ortopedskih bolezni: artrozi. V pogovornem jeziku se je za to degenerativno obolenje prijel izraz obraba. O artrozi kolen je spregovoril specialist kirurg za endoprotetiko kolen in kolkov dr. Drago Dolinar.
VEČ ...|22. 8. 2019
Artroza kolen
V tokratni zdravstveni Svetovalnici smo govorili o eni najpogostejših ortopedskih bolezni: artrozi. V pogovornem jeziku se je za to degenerativno obolenje prijel izraz obraba. O artrozi kolen je spregovoril specialist kirurg za endoprotetiko kolen in kolkov dr. Drago Dolinar.

Blaž Lesnik

svetovanjepogovorzdravstvo

Informativni prispevki

VEČ ...|20. 8. 2019
Zakaj imajo vodstva javnih zdravstvenih zavodov to poletje še dodatne skrbi?

Minister za zdravje Aleš Šabeder je sredi maja podpisal soglasje k dokumentu o poklicnih kompetencah v dejavnosti zdravstvene nege. S tem so začeli teči roki, v katerih je treba podeliti licence tistim srednjim medicinskim sestram, ki so 12 let vsaj polovico delovnega časa opravljale tudi naloge diplomiranih medicinskih sester. V Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije opozarjajo na kratko časovnico, omenjajo tudi več ostalih pomislekov. Govorili smo z direktorjem Marjanom Pintarjem.

Zakaj imajo vodstva javnih zdravstvenih zavodov to poletje še dodatne skrbi?

Minister za zdravje Aleš Šabeder je sredi maja podpisal soglasje k dokumentu o poklicnih kompetencah v dejavnosti zdravstvene nege. S tem so začeli teči roki, v katerih je treba podeliti licence tistim srednjim medicinskim sestram, ki so 12 let vsaj polovico delovnega časa opravljale tudi naloge diplomiranih medicinskih sester. V Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije opozarjajo na kratko časovnico, omenjajo tudi več ostalih pomislekov. Govorili smo z direktorjem Marjanom Pintarjem.

infozdravstvopolitikapogovor

Informativni prispevki

Zakaj imajo vodstva javnih zdravstvenih zavodov to poletje še dodatne skrbi?
Minister za zdravje Aleš Šabeder je sredi maja podpisal soglasje k dokumentu o poklicnih kompetencah v dejavnosti zdravstvene nege. S tem so začeli teči roki, v katerih je treba podeliti licence tistim srednjim medicinskim sestram, ki so 12 let vsaj polovico delovnega časa opravljale tudi naloge diplomiranih medicinskih sester. V Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije opozarjajo na kratko časovnico, omenjajo tudi več ostalih pomislekov. Govorili smo z direktorjem Marjanom Pintarjem.
VEČ ...|20. 8. 2019
Zakaj imajo vodstva javnih zdravstvenih zavodov to poletje še dodatne skrbi?
Minister za zdravje Aleš Šabeder je sredi maja podpisal soglasje k dokumentu o poklicnih kompetencah v dejavnosti zdravstvene nege. S tem so začeli teči roki, v katerih je treba podeliti licence tistim srednjim medicinskim sestram, ki so 12 let vsaj polovico delovnega časa opravljale tudi naloge diplomiranih medicinskih sester. V Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije opozarjajo na kratko časovnico, omenjajo tudi več ostalih pomislekov. Govorili smo z direktorjem Marjanom Pintarjem.

Helena Križnik

infozdravstvopolitikapogovor

Svetovalnica

VEČ ...|9. 8. 2019
Varne vode

Kopanje v onesnaženi vodi ni hec, lahko povzroči resne zdravstvene težave, česar se dostikrat premalo zavedamo. V Svetovalnici je o tem spregovorila epidemiologinja Majda Pohar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Varne vode

Kopanje v onesnaženi vodi ni hec, lahko povzroči resne zdravstvene težave, česar se dostikrat premalo zavedamo. V Svetovalnici je o tem spregovorila epidemiologinja Majda Pohar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

svetovanjepogovorzdravstvo

Svetovalnica

Varne vode
Kopanje v onesnaženi vodi ni hec, lahko povzroči resne zdravstvene težave, česar se dostikrat premalo zavedamo. V Svetovalnici je o tem spregovorila epidemiologinja Majda Pohar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
VEČ ...|9. 8. 2019
Varne vode
Kopanje v onesnaženi vodi ni hec, lahko povzroči resne zdravstvene težave, česar se dostikrat premalo zavedamo. V Svetovalnici je o tem spregovorila epidemiologinja Majda Pohar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Tanja Dominko

svetovanjepogovorzdravstvo

Svetovalnica

VEČ ...|5. 8. 2019
Kako rešiti življenje

Kako rešiti življenje. O osnovah prve pomoči smo govorili v Svetovalnici. Z nami je bil vodja urgentne službe Zdravstvenega doma Kočevje Primož Velikonja, ki že več kot deset let brezplačno izobražuje vse, ki se želijo naučiti, kako pomagati pri zastoju srca.

Kako rešiti življenje

Kako rešiti življenje. O osnovah prve pomoči smo govorili v Svetovalnici. Z nami je bil vodja urgentne službe Zdravstvenega doma Kočevje Primož Velikonja, ki že več kot deset let brezplačno izobražuje vse, ki se želijo naučiti, kako pomagati pri zastoju srca.

družbaizobraževanjepogovorsvetovanjezdravstvo

Svetovalnica

Kako rešiti življenje
Kako rešiti življenje. O osnovah prve pomoči smo govorili v Svetovalnici. Z nami je bil vodja urgentne službe Zdravstvenega doma Kočevje Primož Velikonja, ki že več kot deset let brezplačno izobražuje vse, ki se želijo naučiti, kako pomagati pri zastoju srca.
VEČ ...|5. 8. 2019
Kako rešiti življenje
Kako rešiti življenje. O osnovah prve pomoči smo govorili v Svetovalnici. Z nami je bil vodja urgentne službe Zdravstvenega doma Kočevje Primož Velikonja, ki že več kot deset let brezplačno izobražuje vse, ki se želijo naučiti, kako pomagati pri zastoju srca.

Blaž Lesnik

družbaizobraževanjepogovorsvetovanjezdravstvo

Klepet z Metko Klevišar

VEČ ...|4. 8. 2019
Ali medicina sme storiti vse kar zmore?

V avgustovskem Klepetu z Metko Klevišar smo se spraševali, če medicina sme storiti vse kar zmore. Medicina se namreč v zadnjih letih bliskovito razvija, ob tem pa se odpirajo tudi različna etična vprašanja.

Ali medicina sme storiti vse kar zmore?

V avgustovskem Klepetu z Metko Klevišar smo se spraševali, če medicina sme storiti vse kar zmore. Medicina se namreč v zadnjih letih bliskovito razvija, ob tem pa se odpirajo tudi različna etična vprašanja.

medicinaetikaetične raziskave v medicinitransplantacijamodrostzdravstvopogovor

Klepet z Metko Klevišar

Ali medicina sme storiti vse kar zmore?
V avgustovskem Klepetu z Metko Klevišar smo se spraševali, če medicina sme storiti vse kar zmore. Medicina se namreč v zadnjih letih bliskovito razvija, ob tem pa se odpirajo tudi različna etična vprašanja.
VEČ ...|4. 8. 2019
Ali medicina sme storiti vse kar zmore?
V avgustovskem Klepetu z Metko Klevišar smo se spraševali, če medicina sme storiti vse kar zmore. Medicina se namreč v zadnjih letih bliskovito razvija, ob tem pa se odpirajo tudi različna etična vprašanja.

Damijana Medved

medicinaetikaetične raziskave v medicinitransplantacijamodrostzdravstvopogovor

Svetovalnica

VEČ ...|31. 7. 2019
Divja hrana

Dario Cortese je vrhunski poznavalec samoniklih rastlin, ki jih sodobni človek žal premalo pozna. Številne so bogatejše z minerali in ostalimi koristnimi snovmi za organizem, od gojenih po vrtovih. Pa vendarle pozor, treba je poznati, preden trgamo.

Divja hrana

Dario Cortese je vrhunski poznavalec samoniklih rastlin, ki jih sodobni človek žal premalo pozna. Številne so bogatejše z minerali in ostalimi koristnimi snovmi za organizem, od gojenih po vrtovih. Pa vendarle pozor, treba je poznati, preden trgamo.

svetovanjenaravadružbazdravstvo

Svetovalnica

Divja hrana
Dario Cortese je vrhunski poznavalec samoniklih rastlin, ki jih sodobni človek žal premalo pozna. Številne so bogatejše z minerali in ostalimi koristnimi snovmi za organizem, od gojenih po vrtovih. Pa vendarle pozor, treba je poznati, preden trgamo.
VEČ ...|31. 7. 2019
Divja hrana
Dario Cortese je vrhunski poznavalec samoniklih rastlin, ki jih sodobni človek žal premalo pozna. Številne so bogatejše z minerali in ostalimi koristnimi snovmi za organizem, od gojenih po vrtovih. Pa vendarle pozor, treba je poznati, preden trgamo.

Nataša Ličen

svetovanjenaravadružbazdravstvo

Svetovalnica

VEČ ...|29. 7. 2019
Koža in zdravje

Strokovnjaki pravijo, da si koža vse zapomni. Najpogostejše poškodbe kože povzročijo sončni žarki. Kako omiliti posledice sončnih opeklin in kako poskrbeti, da do njih predvsem poleti ne pride? V Svetovalnici je bil z nami specialist dermatovenerolog dr. Borut Žgavec.

Koža in zdravje

Strokovnjaki pravijo, da si koža vse zapomni. Najpogostejše poškodbe kože povzročijo sončni žarki. Kako omiliti posledice sončnih opeklin in kako poskrbeti, da do njih predvsem poleti ne pride? V Svetovalnici je bil z nami specialist dermatovenerolog dr. Borut Žgavec.

izobraževanjezdravstvosvetovanje

Svetovalnica

Koža in zdravje
Strokovnjaki pravijo, da si koža vse zapomni. Najpogostejše poškodbe kože povzročijo sončni žarki. Kako omiliti posledice sončnih opeklin in kako poskrbeti, da do njih predvsem poleti ne pride? V Svetovalnici je bil z nami specialist dermatovenerolog dr. Borut Žgavec.
VEČ ...|29. 7. 2019
Koža in zdravje
Strokovnjaki pravijo, da si koža vse zapomni. Najpogostejše poškodbe kože povzročijo sončni žarki. Kako omiliti posledice sončnih opeklin in kako poskrbeti, da do njih predvsem poleti ne pride? V Svetovalnici je bil z nami specialist dermatovenerolog dr. Borut Žgavec.

Blaž Lesnik

izobraževanjezdravstvosvetovanje

Pogovor o

VEČ ...|24. 7. 2019
Transplantacija organov

Zagotavljanje zadostnega števila razpoložljivih organov za presaditev je nenehen izziv za zdravstvene sisteme po svetu. Predstavili smo trenutne razmere v Sloveniji, tudi z vidika kadrovske stiske med medicinskimi sestrami in zdravniki. Naši sogovorniki so bili direktorica zavoda Slovenija transplant Danica Avsec, centralni transplantacijski koordinator Urban Stupan in prejemnica srca Andreja Jerše.

Transplantacija organov

Zagotavljanje zadostnega števila razpoložljivih organov za presaditev je nenehen izziv za zdravstvene sisteme po svetu. Predstavili smo trenutne razmere v Sloveniji, tudi z vidika kadrovske stiske med medicinskimi sestrami in zdravniki. Naši sogovorniki so bili direktorica zavoda Slovenija transplant Danica Avsec, centralni transplantacijski koordinator Urban Stupan in prejemnica srca Andreja Jerše.

pogovorzdravstvo

Pogovor o

Transplantacija organov
Zagotavljanje zadostnega števila razpoložljivih organov za presaditev je nenehen izziv za zdravstvene sisteme po svetu. Predstavili smo trenutne razmere v Sloveniji, tudi z vidika kadrovske stiske med medicinskimi sestrami in zdravniki. Naši sogovorniki so bili direktorica zavoda Slovenija transplant Danica Avsec, centralni transplantacijski koordinator Urban Stupan in prejemnica srca Andreja Jerše.
VEČ ...|24. 7. 2019
Transplantacija organov
Zagotavljanje zadostnega števila razpoložljivih organov za presaditev je nenehen izziv za zdravstvene sisteme po svetu. Predstavili smo trenutne razmere v Sloveniji, tudi z vidika kadrovske stiske med medicinskimi sestrami in zdravniki. Naši sogovorniki so bili direktorica zavoda Slovenija transplant Danica Avsec, centralni transplantacijski koordinator Urban Stupan in prejemnica srca Andreja Jerše.

Petra Stopar

pogovorzdravstvo

Informativni prispevki

VEČ ...|18. 7. 2019
Nsi: Zločin spolne zlorabe ne sme zastarati!

Po raznih državah sveta se zaostruje kazenska zakonodaja na področju zločina spolnih zlorab. Poljska je ustanovila posebno državno komisijo, ki bo preiskovala in se borila proti spolnim zlorabam mladoletnikov, v Argentini pa se je ena od žrtev obrnila na svetega očeta, naj se zavzame za to, da ta zločin ne bi nikoli zastaral. Podoben zakonski predlog so pripravili tudi v poslanski skupini Nove Slovenije.

Nsi: Zločin spolne zlorabe ne sme zastarati!

Po raznih državah sveta se zaostruje kazenska zakonodaja na področju zločina spolnih zlorab. Poljska je ustanovila posebno državno komisijo, ki bo preiskovala in se borila proti spolnim zlorabam mladoletnikov, v Argentini pa se je ena od žrtev obrnila na svetega očeta, naj se zavzame za to, da ta zločin ne bi nikoli zastaral. Podoben zakonski predlog so pripravili tudi v poslanski skupini Nove Slovenije.

družbaizobraževanjekomentarmladiodnosipogovorpolitikazdravstvo

Informativni prispevki

Nsi: Zločin spolne zlorabe ne sme zastarati!
Po raznih državah sveta se zaostruje kazenska zakonodaja na področju zločina spolnih zlorab. Poljska je ustanovila posebno državno komisijo, ki bo preiskovala in se borila proti spolnim zlorabam mladoletnikov, v Argentini pa se je ena od žrtev obrnila na svetega očeta, naj se zavzame za to, da ta zločin ne bi nikoli zastaral. Podoben zakonski predlog so pripravili tudi v poslanski skupini Nove Slovenije.
VEČ ...|18. 7. 2019
Nsi: Zločin spolne zlorabe ne sme zastarati!
Po raznih državah sveta se zaostruje kazenska zakonodaja na področju zločina spolnih zlorab. Poljska je ustanovila posebno državno komisijo, ki bo preiskovala in se borila proti spolnim zlorabam mladoletnikov, v Argentini pa se je ena od žrtev obrnila na svetega očeta, naj se zavzame za to, da ta zločin ne bi nikoli zastaral. Podoben zakonski predlog so pripravili tudi v poslanski skupini Nove Slovenije.

Marjana Debevec

družbaizobraževanjekomentarmladiodnosipogovorpolitikazdravstvo

Informativni prispevki

VEČ ...|15. 7. 2019
Kaj bi sprožila ukinitev spovedne molčečnosti?

Po več državah se ob spolnih zlorabah v Cerkvi pojavljajo zahteve za ukinitev spovedne molčečnosti. To so z zakonom poskušali tudi v Kaliforniji, a je civilna pobuda zakon preprečila.

Kaj bi sprožila ukinitev spovedne molčečnosti?

Po več državah se ob spolnih zlorabah v Cerkvi pojavljajo zahteve za ukinitev spovedne molčečnosti. To so z zakonom poskušali tudi v Kaliforniji, a je civilna pobuda zakon preprečila.

družbaduhovnostizobraževanjekomentarmladiodnosipapežpogovorpolitikavzgojazdravstvo

Informativni prispevki

Kaj bi sprožila ukinitev spovedne molčečnosti?
Po več državah se ob spolnih zlorabah v Cerkvi pojavljajo zahteve za ukinitev spovedne molčečnosti. To so z zakonom poskušali tudi v Kaliforniji, a je civilna pobuda zakon preprečila.
VEČ ...|15. 7. 2019
Kaj bi sprožila ukinitev spovedne molčečnosti?
Po več državah se ob spolnih zlorabah v Cerkvi pojavljajo zahteve za ukinitev spovedne molčečnosti. To so z zakonom poskušali tudi v Kaliforniji, a je civilna pobuda zakon preprečila.

Marjana Debevec

družbaduhovnostizobraževanjekomentarmladiodnosipapežpogovorpolitikavzgojazdravstvo

Informativni prispevki

VEČ ...|10. 7. 2019
Nadškofa Cvikl in Zore sprejela žrtve spolnih zlorab

Člani civilne iniciative Dovolj.je so se v preteklih dneh srečali z nadškofoma Zoretom in Cviklom. Kot navajajo, so do zdaj prejeli 38 prijav spolnih zlorab zoper 22 duhovnikov. Vsaki žrtvi nudijo individualno in njej prilagojeno podporo: terapevtsko, pravno in osebno.

Nadškofa Cvikl in Zore sprejela žrtve spolnih zlorab

Člani civilne iniciative Dovolj.je so se v preteklih dneh srečali z nadškofoma Zoretom in Cviklom. Kot navajajo, so do zdaj prejeli 38 prijav spolnih zlorab zoper 22 duhovnikov. Vsaki žrtvi nudijo individualno in njej prilagojeno podporo: terapevtsko, pravno in osebno.

družbaizobraževanjekomentarmladiodnosiotrocipogovorvzgojazdravstvo

Informativni prispevki

Nadškofa Cvikl in Zore sprejela žrtve spolnih zlorab
Člani civilne iniciative Dovolj.je so se v preteklih dneh srečali z nadškofoma Zoretom in Cviklom. Kot navajajo, so do zdaj prejeli 38 prijav spolnih zlorab zoper 22 duhovnikov. Vsaki žrtvi nudijo individualno in njej prilagojeno podporo: terapevtsko, pravno in osebno.
VEČ ...|10. 7. 2019
Nadškofa Cvikl in Zore sprejela žrtve spolnih zlorab
Člani civilne iniciative Dovolj.je so se v preteklih dneh srečali z nadškofoma Zoretom in Cviklom. Kot navajajo, so do zdaj prejeli 38 prijav spolnih zlorab zoper 22 duhovnikov. Vsaki žrtvi nudijo individualno in njej prilagojeno podporo: terapevtsko, pravno in osebno.

Marjana Debevec

družbaizobraževanjekomentarmladiodnosiotrocipogovorvzgojazdravstvo

Informativni prispevki

VEČ ...|3. 7. 2019
Vrh slovenskega zdravstva: paliativno oskrbo je treba nujno vključiti v izobraževanje zdravnikov

Paliativno oskrbo je treba vključiti v redni študij medicine, so bili na tiskovni konferenci jasni prvi možje zdravniških organizacij. Znanje spremljanja neozdravljivo bolnega človeka danes namreč zdravniki pridobivajo le na raznih seminarjih. Drug izziv pa je prostorska stiska po bolnišnicah, zaradi katere paliativni bolniki nimajo primerne obravnave.

Vrh slovenskega zdravstva: paliativno oskrbo je treba nujno vključiti v izobraževanje zdravnikov

Paliativno oskrbo je treba vključiti v redni študij medicine, so bili na tiskovni konferenci jasni prvi možje zdravniških organizacij. Znanje spremljanja neozdravljivo bolnega človeka danes namreč zdravniki pridobivajo le na raznih seminarjih. Drug izziv pa je prostorska stiska po bolnišnicah, zaradi katere paliativni bolniki nimajo primerne obravnave.

družbaduhovnostizobraževanjeodnosipolitikavzgojazdravstvo

Informativni prispevki

Vrh slovenskega zdravstva: paliativno oskrbo je treba nujno vključiti v izobraževanje zdravnikov
Paliativno oskrbo je treba vključiti v redni študij medicine, so bili na tiskovni konferenci jasni prvi možje zdravniških organizacij. Znanje spremljanja neozdravljivo bolnega človeka danes namreč zdravniki pridobivajo le na raznih seminarjih. Drug izziv pa je prostorska stiska po bolnišnicah, zaradi katere paliativni bolniki nimajo primerne obravnave.
VEČ ...|3. 7. 2019
Vrh slovenskega zdravstva: paliativno oskrbo je treba nujno vključiti v izobraževanje zdravnikov
Paliativno oskrbo je treba vključiti v redni študij medicine, so bili na tiskovni konferenci jasni prvi možje zdravniških organizacij. Znanje spremljanja neozdravljivo bolnega človeka danes namreč zdravniki pridobivajo le na raznih seminarjih. Drug izziv pa je prostorska stiska po bolnišnicah, zaradi katere paliativni bolniki nimajo primerne obravnave.

Marjana Debevec

družbaduhovnostizobraževanjeodnosipolitikavzgojazdravstvo

Informativni prispevki

VEČ ...|2. 7. 2019
Plastika Skaza uvaja 6-urni delovnik

V enem od najuspešnejših slovenskih podjetij, Plastika Skaza v Velenju, so napovedali uvedbo šesturnega delovnika. Podjetje proizvaja izdelke iz umetnih mas za dom in prosti čas, skupaj z dobavitelji pa zagotavlja posel več kot tisoč ljudem, pretežno iz Savinjsko-šaleške doline. Več o spremembi delovnika nam je povedala kadrovska specialistka v Plastiki Skaza Janja Berčon.

Plastika Skaza uvaja 6-urni delovnik

V enem od najuspešnejših slovenskih podjetij, Plastika Skaza v Velenju, so napovedali uvedbo šesturnega delovnika. Podjetje proizvaja izdelke iz umetnih mas za dom in prosti čas, skupaj z dobavitelji pa zagotavlja posel več kot tisoč ljudem, pretežno iz Savinjsko-šaleške doline. Več o spremembi delovnika nam je povedala kadrovska specialistka v Plastiki Skaza Janja Berčon.

infopogovordružbazdravstvo

Informativni prispevki

Plastika Skaza uvaja 6-urni delovnik
V enem od najuspešnejših slovenskih podjetij, Plastika Skaza v Velenju, so napovedali uvedbo šesturnega delovnika. Podjetje proizvaja izdelke iz umetnih mas za dom in prosti čas, skupaj z dobavitelji pa zagotavlja posel več kot tisoč ljudem, pretežno iz Savinjsko-šaleške doline. Več o spremembi delovnika nam je povedala kadrovska specialistka v Plastiki Skaza Janja Berčon.
VEČ ...|2. 7. 2019
Plastika Skaza uvaja 6-urni delovnik
V enem od najuspešnejših slovenskih podjetij, Plastika Skaza v Velenju, so napovedali uvedbo šesturnega delovnika. Podjetje proizvaja izdelke iz umetnih mas za dom in prosti čas, skupaj z dobavitelji pa zagotavlja posel več kot tisoč ljudem, pretežno iz Savinjsko-šaleške doline. Več o spremembi delovnika nam je povedala kadrovska specialistka v Plastiki Skaza Janja Berčon.

Petra Stopar

infopogovordružbazdravstvo

Priporočamo
|
Aktualno

Duhovna misel

VEČ ...|17. 2. 2020
Zahtevali !?

Tedaj so prišli farizeji in začeli razpravljati z njim; od njega so zahtevali znamenje z neba, da bi ga skušali. On pa je v svojem duhu globoko zavzdihnil in rekel: Kaj zahteva ta rod znamenje? (Mr 8, 11 – 12)

Zahtevali !?

Tedaj so prišli farizeji in začeli razpravljati z njim; od njega so zahtevali znamenje z neba, da bi ga skušali. On pa je v svojem duhu globoko zavzdihnil in rekel: Kaj zahteva ta rod znamenje? (Mr 8, 11 – 12)

Gregor Čušin

duhovnost

Kmetijska oddaja

VEČ ...|16. 2. 2020
Upravljanje z zvermi in ponudba semenskega krompirja

Na področju uredb za upravljanje z zvermi se zapleta in vse kaže, da bomo med pašno sezono priča novim pokolom živine. Več v kmetijski oddaji, v njej tudi o ponudbi semenskega krompirja pri Semenarni Ljubljana.

Upravljanje z zvermi in ponudba semenskega krompirja

Na področju uredb za upravljanje z zvermi se zapleta in vse kaže, da bomo med pašno sezono priča novim pokolom živine. Več v kmetijski oddaji, v njej tudi o ponudbi semenskega krompirja pri Semenarni Ljubljana.

Robert Božič

kmetijstvodružbapogovor

Doživetja narave

VEČ ...|14. 2. 2020
Predstava Slovenec in pol ter okrogel jubilej naše najstarejše še izhajajoče revije

Tokrat smo v Doživetja narave povabili smeh, spontanost, dobrodelnost, seveda pa na planinstvo nismo pozabili, saj je bil v središču naš Triglav. O dvoglavi triglavski komediji Slovenec in pol sta spregovorila njen režiser Uroš Kuzman in eden od igralcev Aleš Novak. V drugem delu oddaje pa smo pozornost posvetili okroglemu jubileju naše najstarejše še izhajajoče revije.

Predstava Slovenec in pol ter okrogel jubilej naše najstarejše še izhajajoče revije

Tokrat smo v Doživetja narave povabili smeh, spontanost, dobrodelnost, seveda pa na planinstvo nismo pozabili, saj je bil v središču naš Triglav. O dvoglavi triglavski komediji Slovenec in pol sta spregovorila njen režiser Uroš Kuzman in eden od igralcev Aleš Novak. V drugem delu oddaje pa smo pozornost posvetili okroglemu jubileju naše najstarejše še izhajajoče revije.

Blaž Lesnik

družbanaravapogovorKuzmanNovakPlaninski vestnik

Moja zgodba

VEČ ...|16. 2. 2020
Ernest Jazbec - Zamolčani domoljub 4. del

Mojo zgodbo smo spet posvetili zamolčanemu domoljubu Ernestu Jazbecu. Pred kratkim je o njem postekalo študijsko srečanje, ki ga je prikazalo kot velikega narodnjaka in organizatorja slovenskega šolstva v težkih medvojnih razmerah na tržaškem in goriškem. O tem bo spregovorila dr. Mira Cencič, o zadnjih mesecih njegovega življenja pa publicist Ivo Jevnikar.

Ernest Jazbec - Zamolčani domoljub 4. del

Mojo zgodbo smo spet posvetili zamolčanemu domoljubu Ernestu Jazbecu. Pred kratkim je o njem postekalo študijsko srečanje, ki ga je prikazalo kot velikega narodnjaka in organizatorja slovenskega šolstva v težkih medvojnih razmerah na tržaškem in goriškem. O tem bo spregovorila dr. Mira Cencič, o zadnjih mesecih njegovega življenja pa publicist Ivo Jevnikar.

Jože Bartolj

spominMira CencičIvo JevnikarErnest Jazbec

Program zadnjega tedna

VEČ ...|17. 2. 2020
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 17. februar 2020 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 17. februar 2020 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Kulturni utrinki

VEČ ...|17. 2. 2020
Razstava Zorana Mušiča v Celovcu - Festival Komigo - Obisk muzeja Ptuj Ormož

V Mestni galeriji v Celovcu je do 3. maja na ogled največja razstava slikarja in grafika Zorana Mušiča. V Kulturnem domu v Gorici se bo 27. februarja začel 17. festival komičnega gledališča v italijanščini, slovenščini in furlanščini Komigo. V Pokrajinskem muzeju Ptuj Ormož, so z lanskim obiskom zelo zadovoljni.

Razstava Zorana Mušiča v Celovcu - Festival Komigo - Obisk muzeja Ptuj Ormož

V Mestni galeriji v Celovcu je do 3. maja na ogled največja razstava slikarja in grafika Zorana Mušiča. V Kulturnem domu v Gorici se bo 27. februarja začel 17. festival komičnega gledališča v italijanščini, slovenščini in furlanščini Komigo. V Pokrajinskem muzeju Ptuj Ormož, so z lanskim obiskom zelo zadovoljni.

Jože Bartolj

kultura

Komentar Domovina.je

VEČ ...|17. 2. 2020
Rok Čakš: Levičarjev ni strah, da bi Janševa vlada delala slabo, temveč, da bi delala dobro

Po približno polovici političnega procesa, ki sledi odstopu vlade in vodi bodisi do odločanja o novem mandatarju ali pa mimo tega neposredno na predčasne volitve, so želje in namere različnih akterjev bolj ali manj jasne. Na volitve se mudi Marjanu Šarcu, formalno morda še Dejanu Židanu in Luki Mescu, ne bi se jih branil tudi Matej Tonin, medtem ko je Janši bolj ali manj vseeno. Za vse ostale, vključno z večino poslancev strank zgoraj naštetih predsednikov, pa velja kot je iskreno povedal poslanec SAB Marko Bandelli: “Res je, da si vsi želijo novih volitev, a še bolj res je, si jih nihče ne želi.”

Rok Čakš: Levičarjev ni strah, da bi Janševa vlada delala slabo, temveč, da bi delala dobro

Po približno polovici političnega procesa, ki sledi odstopu vlade in vodi bodisi do odločanja o novem mandatarju ali pa mimo tega neposredno na predčasne volitve, so želje in namere različnih akterjev bolj ali manj jasne. Na volitve se mudi Marjanu Šarcu, formalno morda še Dejanu Židanu in Luki Mescu, ne bi se jih branil tudi Matej Tonin, medtem ko je Janši bolj ali manj vseeno. Za vse ostale, vključno z večino poslancev strank zgoraj naštetih predsednikov, pa velja kot je iskreno povedal poslanec SAB Marko Bandelli: “Res je, da si vsi želijo novih volitev, a še bolj res je, si jih nihče ne želi.”

Rok Čakš

komentarkulturadružbapolitika

Iz Betanije

VEČ ...|17. 2. 2020
Duhovne vaje v tišini

Nazarje so dober kraj za odmik. Vili Lovše je voditelj duhovnih vaj.

Duhovne vaje v tišini

Nazarje so dober kraj za odmik. Vili Lovše je voditelj duhovnih vaj.

Mateja Subotičanec

duhovnostodnosi

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|17. 2. 2020
Pred nami je čas spomladanskega dognojevanja žit

Nekaj nasvetov za učinkovito dognojevanje je povedala Mateja Strgulec, svetovalka specialistka s KGZ Novo mesto.

Pred nami je čas spomladanskega dognojevanja žit

Nekaj nasvetov za učinkovito dognojevanje je povedala Mateja Strgulec, svetovalka specialistka s KGZ Novo mesto.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|17. 2. 2020
Kozmetika in zdravje

Viviana Golja iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje je spregovorila o vplivu kozmetike na naše telo in zdravje.

Kozmetika in zdravje

Viviana Golja iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje je spregovorila o vplivu kozmetike na naše telo in zdravje.

Tanja Dominko

svetovanjezdravjekozmetika