Pogovor o

VEČ ...|20. 1. 2021
Cepljenje proti novemu koronavirusu

Tako kot pandemija se tudi problematika cepljenja dotika našega življenja na številnih področjih. Ker smo se želeli dotakniti osnovnih treh razsežnosti (biomedicinske, etične in sociološke), smo k sodelovanju povabili štiri strokovnjake: specialistko javnega zdravja iz NIJZ Nadjo Šinkovec-Zorko, imunologa dr. Alojza Ihana, profesorja biokemije in duhovnika dr. Janeza Jurija Arneža in psihologa dr. Kristijana Muska Lešnika.

Cepljenje proti novemu koronavirusu

Tako kot pandemija se tudi problematika cepljenja dotika našega življenja na številnih področjih. Ker smo se želeli dotakniti osnovnih treh razsežnosti (biomedicinske, etične in sociološke), smo k sodelovanju povabili štiri strokovnjake: specialistko javnega zdravja iz NIJZ Nadjo Šinkovec-Zorko, imunologa dr. Alojza Ihana, profesorja biokemije in duhovnika dr. Janeza Jurija Arneža in psihologa dr. Kristijana Muska Lešnika.

koronaviruszdravstvopandemijacepljenje

Pogovor o

Cepljenje proti novemu koronavirusu

Tako kot pandemija se tudi problematika cepljenja dotika našega življenja na številnih področjih. Ker smo se želeli dotakniti osnovnih treh razsežnosti (biomedicinske, etične in sociološke), smo k sodelovanju povabili štiri strokovnjake: specialistko javnega zdravja iz NIJZ Nadjo Šinkovec-Zorko, imunologa dr. Alojza Ihana, profesorja biokemije in duhovnika dr. Janeza Jurija Arneža in psihologa dr. Kristijana Muska Lešnika.

VEČ ...|20. 1. 2021
Cepljenje proti novemu koronavirusu

Tako kot pandemija se tudi problematika cepljenja dotika našega življenja na številnih področjih. Ker smo se želeli dotakniti osnovnih treh razsežnosti (biomedicinske, etične in sociološke), smo k sodelovanju povabili štiri strokovnjake: specialistko javnega zdravja iz NIJZ Nadjo Šinkovec-Zorko, imunologa dr. Alojza Ihana, profesorja biokemije in duhovnika dr. Janeza Jurija Arneža in psihologa dr. Kristijana Muska Lešnika.

Blaž Lesnik

koronaviruszdravstvopandemijacepljenje

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|19. 1. 2021
Na madžarskem ptičja gripa preskočila v reje perutnine

Bolezen so trenutno potrdili na treh kmetijah, dve gojijo okrog 50.000 puranov na eni pa več kot 100.000 z nesnic. Po informacijah pristojni madžarskih oblasti ni bilo prometa z živalmi ali proizvodi iz teh treh gospodarstev v druge države članice Evropske unije.

Na madžarskem ptičja gripa preskočila v reje perutnine

Bolezen so trenutno potrdili na treh kmetijah, dve gojijo okrog 50.000 puranov na eni pa več kot 100.000 z nesnic. Po informacijah pristojni madžarskih oblasti ni bilo prometa z živalmi ali proizvodi iz teh treh gospodarstev v druge države članice Evropske unije.

kmetijstvozdravstvo

Minute za kmetijstvo in podeželje

Na madžarskem ptičja gripa preskočila v reje perutnine

Bolezen so trenutno potrdili na treh kmetijah, dve gojijo okrog 50.000 puranov na eni pa več kot 100.000 z nesnic. Po informacijah pristojni madžarskih oblasti ni bilo prometa z živalmi ali proizvodi iz teh treh gospodarstev v druge države članice Evropske unije.

VEČ ...|19. 1. 2021
Na madžarskem ptičja gripa preskočila v reje perutnine

Bolezen so trenutno potrdili na treh kmetijah, dve gojijo okrog 50.000 puranov na eni pa več kot 100.000 z nesnic. Po informacijah pristojni madžarskih oblasti ni bilo prometa z živalmi ali proizvodi iz teh treh gospodarstev v druge države članice Evropske unije.

Robert Božič

kmetijstvozdravstvo

Informativni prispevki

VEČ ...|18. 1. 2021
Infektologinja dr. Mateja Logar o težavah po prebolelem covidu-19

Kitajska raziskava, ki so jo izvedli v Vuhanu, mestu, ki naj bi bil izvor novega koronavirusa, je pokazala, da je večina ljudi, ki je bila zaradi covida-19 hospitalizirana, še več mesecev imela simptome bolezni. Ugotavljajo, da sta bila najpogostejša simptoma, ki sta se še pojavljala po hospitalizaciji, utrujenost in nespečnost. Šest mesecev po diagnozi sta se pojavili pri skoraj 30 odstotkih bolnikov. To opažajo tudi v Sloveniji. O težavah s katerimi se srečujejo preboleli covid bolniki je spregovorila infektologinjo dr. Mateja Logar.

Infektologinja dr. Mateja Logar o težavah po prebolelem covidu-19

Kitajska raziskava, ki so jo izvedli v Vuhanu, mestu, ki naj bi bil izvor novega koronavirusa, je pokazala, da je večina ljudi, ki je bila zaradi covida-19 hospitalizirana, še več mesecev imela simptome bolezni. Ugotavljajo, da sta bila najpogostejša simptoma, ki sta se še pojavljala po hospitalizaciji, utrujenost in nespečnost. Šest mesecev po diagnozi sta se pojavili pri skoraj 30 odstotkih bolnikov. To opažajo tudi v Sloveniji. O težavah s katerimi se srečujejo preboleli covid bolniki je spregovorila infektologinjo dr. Mateja Logar.

koronavirusposlediceinfopogovorzdravstvomateja logar

Informativni prispevki

Infektologinja dr. Mateja Logar o težavah po prebolelem covidu-19

Kitajska raziskava, ki so jo izvedli v Vuhanu, mestu, ki naj bi bil izvor novega koronavirusa, je pokazala, da je večina ljudi, ki je bila zaradi covida-19 hospitalizirana, še več mesecev imela simptome bolezni. Ugotavljajo, da sta bila najpogostejša simptoma, ki sta se še pojavljala po hospitalizaciji, utrujenost in nespečnost. Šest mesecev po diagnozi sta se pojavili pri skoraj 30 odstotkih bolnikov. To opažajo tudi v Sloveniji. O težavah s katerimi se srečujejo preboleli covid bolniki je spregovorila infektologinjo dr. Mateja Logar.

VEČ ...|18. 1. 2021
Infektologinja dr. Mateja Logar o težavah po prebolelem covidu-19

Kitajska raziskava, ki so jo izvedli v Vuhanu, mestu, ki naj bi bil izvor novega koronavirusa, je pokazala, da je večina ljudi, ki je bila zaradi covida-19 hospitalizirana, še več mesecev imela simptome bolezni. Ugotavljajo, da sta bila najpogostejša simptoma, ki sta se še pojavljala po hospitalizaciji, utrujenost in nespečnost. Šest mesecev po diagnozi sta se pojavili pri skoraj 30 odstotkih bolnikov. To opažajo tudi v Sloveniji. O težavah s katerimi se srečujejo preboleli covid bolniki je spregovorila infektologinjo dr. Mateja Logar.

Alen Salihović

koronavirusposlediceinfopogovorzdravstvomateja logar

Doživetja narave

VEČ ...|15. 1. 2021
dr. Jurij Gorjanc

Epidemija, gorsko reševanje, alpinizem, omrzline... Vse to in še kaj se je prepletalo v Doživetjih narave. Vanje smo povabili zdravnika kirurga in gorskega reševalca dr. Jurija Gorjanca.  

dr. Jurij Gorjanc

Epidemija, gorsko reševanje, alpinizem, omrzline... Vse to in še kaj se je prepletalo v Doživetjih narave. Vanje smo povabili zdravnika kirurga in gorskega reševalca dr. Jurija Gorjanca.  

naravapogovorzdravstvoalpinizemgorsko reševanje

Doživetja narave

dr. Jurij Gorjanc

Epidemija, gorsko reševanje, alpinizem, omrzline... Vse to in še kaj se je prepletalo v Doživetjih narave. Vanje smo povabili zdravnika kirurga in gorskega reševalca dr. Jurija Gorjanca.  

VEČ ...|15. 1. 2021
dr. Jurij Gorjanc

Epidemija, gorsko reševanje, alpinizem, omrzline... Vse to in še kaj se je prepletalo v Doživetjih narave. Vanje smo povabili zdravnika kirurga in gorskega reševalca dr. Jurija Gorjanca.  

Blaž Lesnik

naravapogovorzdravstvoalpinizemgorsko reševanje

Informativni prispevki

VEČ ...|14. 1. 2021
Zdravnica Urška Bokal: Posameznik v času epidemije stvari ne more spremeniti

»V naša življenja se je vpletla epidemija koronavirusa, ki nas kliče k odprtim ušesom in stalnemu prilagajanju, iskanju ravnotežja med tem, da se popolnoma ne zapremo vsak v svoj kot in po drugi strani, da ne ignoriramo dejstva bolezni, ki nas sicer sama opozori z visokimi številkami obolelih, hospitaliziranih in umrlih.« Tako je v kolumni, ki smo jo prejeli v naše uredništvo zapisala specialistka internistične onkologije Urška Bokal. V pogovoru za naš radio pa še dodala, da epidemija kaže, da posameznik stvari ne more spremeniti, le, če skupaj v veliki večini upoštevamo ukrepe za zmanjševanje okužb, zmoremo zmanjšati številke.

Zdravnica Urška Bokal: Posameznik v času epidemije stvari ne more spremeniti

»V naša življenja se je vpletla epidemija koronavirusa, ki nas kliče k odprtim ušesom in stalnemu prilagajanju, iskanju ravnotežja med tem, da se popolnoma ne zapremo vsak v svoj kot in po drugi strani, da ne ignoriramo dejstva bolezni, ki nas sicer sama opozori z visokimi številkami obolelih, hospitaliziranih in umrlih.« Tako je v kolumni, ki smo jo prejeli v naše uredništvo zapisala specialistka internistične onkologije Urška Bokal. V pogovoru za naš radio pa še dodala, da epidemija kaže, da posameznik stvari ne more spremeniti, le, če skupaj v veliki večini upoštevamo ukrepe za zmanjševanje okužb, zmoremo zmanjšati številke.

koronavirusinfoizobraževanjedružbazdravstvo

Informativni prispevki

Zdravnica Urška Bokal: Posameznik v času epidemije stvari ne more spremeniti

»V naša življenja se je vpletla epidemija koronavirusa, ki nas kliče k odprtim ušesom in stalnemu prilagajanju, iskanju ravnotežja med tem, da se popolnoma ne zapremo vsak v svoj kot in po drugi strani, da ne ignoriramo dejstva bolezni, ki nas sicer sama opozori z visokimi številkami obolelih, hospitaliziranih in umrlih.« Tako je v kolumni, ki smo jo prejeli v naše uredništvo zapisala specialistka internistične onkologije Urška Bokal. V pogovoru za naš radio pa še dodala, da epidemija kaže, da posameznik stvari ne more spremeniti, le, če skupaj v veliki večini upoštevamo ukrepe za zmanjševanje okužb, zmoremo zmanjšati številke.

VEČ ...|14. 1. 2021
Zdravnica Urška Bokal: Posameznik v času epidemije stvari ne more spremeniti

»V naša življenja se je vpletla epidemija koronavirusa, ki nas kliče k odprtim ušesom in stalnemu prilagajanju, iskanju ravnotežja med tem, da se popolnoma ne zapremo vsak v svoj kot in po drugi strani, da ne ignoriramo dejstva bolezni, ki nas sicer sama opozori z visokimi številkami obolelih, hospitaliziranih in umrlih.« Tako je v kolumni, ki smo jo prejeli v naše uredništvo zapisala specialistka internistične onkologije Urška Bokal. V pogovoru za naš radio pa še dodala, da epidemija kaže, da posameznik stvari ne more spremeniti, le, če skupaj v veliki večini upoštevamo ukrepe za zmanjševanje okužb, zmoremo zmanjšati številke.

Alen Salihović

koronavirusinfoizobraževanjedružbazdravstvo

Naš pogled

VEČ ...|12. 1. 2021
Kdo vse miži? In zakaj?

Pred našimi očmi se dogajajo stvari, ki se po zdravi pameti ne bi smele. Če ste že pozabili afero s poljskim mesom, ki je vsebovalo veterinarska zdravila in so ga v večini primerov, še predenj so ga odkrile inšpekcije, zaužili ljubitelji kebaba, lahko zdaj vsi skupaj opazujemo, kako je Evropa preplavljena s strupenim sezamom indijskega porekla, ki je bil tako izdatno »razkužen« proti insektom in plesnim, da je v njem ostalo precej več rakotvornega etilen oksida, kot bi ga po evropskih predpisih smelo.

Kdo vse miži? In zakaj?

Pred našimi očmi se dogajajo stvari, ki se po zdravi pameti ne bi smele. Če ste že pozabili afero s poljskim mesom, ki je vsebovalo veterinarska zdravila in so ga v večini primerov, še predenj so ga odkrile inšpekcije, zaužili ljubitelji kebaba, lahko zdaj vsi skupaj opazujemo, kako je Evropa preplavljena s strupenim sezamom indijskega porekla, ki je bil tako izdatno »razkužen« proti insektom in plesnim, da je v njem ostalo precej več rakotvornega etilen oksida, kot bi ga po evropskih predpisih smelo.

kmetijstvokomentarpolitikazdravstvo

Naš pogled

Kdo vse miži? In zakaj?

Pred našimi očmi se dogajajo stvari, ki se po zdravi pameti ne bi smele. Če ste že pozabili afero s poljskim mesom, ki je vsebovalo veterinarska zdravila in so ga v večini primerov, še predenj so ga odkrile inšpekcije, zaužili ljubitelji kebaba, lahko zdaj vsi skupaj opazujemo, kako je Evropa preplavljena s strupenim sezamom indijskega porekla, ki je bil tako izdatno »razkužen« proti insektom in plesnim, da je v njem ostalo precej več rakotvornega etilen oksida, kot bi ga po evropskih predpisih smelo.

VEČ ...|12. 1. 2021
Kdo vse miži? In zakaj?

Pred našimi očmi se dogajajo stvari, ki se po zdravi pameti ne bi smele. Če ste že pozabili afero s poljskim mesom, ki je vsebovalo veterinarska zdravila in so ga v večini primerov, še predenj so ga odkrile inšpekcije, zaužili ljubitelji kebaba, lahko zdaj vsi skupaj opazujemo, kako je Evropa preplavljena s strupenim sezamom indijskega porekla, ki je bil tako izdatno »razkužen« proti insektom in plesnim, da je v njem ostalo precej več rakotvornega etilen oksida, kot bi ga po evropskih predpisih smelo.

Robert Božič

kmetijstvokomentarpolitikazdravstvo

Svetovalnica

VEČ ...|11. 1. 2021
Začetek cepljenja - bo varno?

Ob začetku cepljenja proti novemu koronavirusu se vrstijo zdravstvena vprašanja: zakaj je pomembno, da se cepimo, kakšni so stranski učinki, kaj se svetuje kroničnim bolnikom? Gostja Svetovalnice je bila specialistka družinske medicine dr. Nena Kopčavar Guček, ki je odgovarjala na številna vprašanja naših poslušalk. 

Začetek cepljenja - bo varno?

Ob začetku cepljenja proti novemu koronavirusu se vrstijo zdravstvena vprašanja: zakaj je pomembno, da se cepimo, kakšni so stranski učinki, kaj se svetuje kroničnim bolnikom? Gostja Svetovalnice je bila specialistka družinske medicine dr. Nena Kopčavar Guček, ki je odgovarjala na številna vprašanja naših poslušalk. 

zdravjekoronaviruszdravstvoizobraževanjesvetovanjecepljenje

Svetovalnica

Začetek cepljenja - bo varno?

Ob začetku cepljenja proti novemu koronavirusu se vrstijo zdravstvena vprašanja: zakaj je pomembno, da se cepimo, kakšni so stranski učinki, kaj se svetuje kroničnim bolnikom? Gostja Svetovalnice je bila specialistka družinske medicine dr. Nena Kopčavar Guček, ki je odgovarjala na številna vprašanja naših poslušalk. 

VEČ ...|11. 1. 2021
Začetek cepljenja - bo varno?

Ob začetku cepljenja proti novemu koronavirusu se vrstijo zdravstvena vprašanja: zakaj je pomembno, da se cepimo, kakšni so stranski učinki, kaj se svetuje kroničnim bolnikom? Gostja Svetovalnice je bila specialistka družinske medicine dr. Nena Kopčavar Guček, ki je odgovarjala na številna vprašanja naših poslušalk. 

Blaž Lesnik

zdravjekoronaviruszdravstvoizobraževanjesvetovanjecepljenje

Informativne oddaje

VEČ ...|9. 1. 2021
Utrip dneva dne 9. 1.

Število na novo okuženih včeraj nad 1800, umrlo še 26 covidnih bolnikov.

Janša: Vsaka smrt je tragična, še posebej zdaj, ko imamo cepivo, a ga ni dovolj na voljo.

Od danes nove omejitve zlasti na področju športa; nekatere storitve pa se znova odpirajo.

Indonezijsko letalo, ki je po vzletu zginilo z radarjev, verjetno strmoglavilo v morje.

Evropska agencija za zdravila potrdila drugo cepivo proti covidu-19, v obravnavi še eno.

Iran prepovedal uvoz ameriških in britanskih cepiv proti novemu koronavirusu.

Venezuelski predsednik Marudo po spornih decembrskih volitvah prevzel še parlament.

Tudi letos srečanje Frančiškove družine obeh Goric ob jaslicah, a prek zooma.

ŠPORT; Na tretjem smuku sezone zmagala Italijanka Sofia Goggia, Ilka Štuhec šesta.

Vreme: Popoldne spet pooblačitve. Jutri bo večinoma oblačno, na jugu rahel sneg.

Utrip dneva dne 9. 1.

Število na novo okuženih včeraj nad 1800, umrlo še 26 covidnih bolnikov.

Janša: Vsaka smrt je tragična, še posebej zdaj, ko imamo cepivo, a ga ni dovolj na voljo.

Od danes nove omejitve zlasti na področju športa; nekatere storitve pa se znova odpirajo.

Indonezijsko letalo, ki je po vzletu zginilo z radarjev, verjetno strmoglavilo v morje.

Evropska agencija za zdravila potrdila drugo cepivo proti covidu-19, v obravnavi še eno.

Iran prepovedal uvoz ameriških in britanskih cepiv proti novemu koronavirusu.

Venezuelski predsednik Marudo po spornih decembrskih volitvah prevzel še parlament.

Tudi letos srečanje Frančiškove družine obeh Goric ob jaslicah, a prek zooma.

ŠPORT; Na tretjem smuku sezone zmagala Italijanka Sofia Goggia, Ilka Štuhec šesta.

Vreme: Popoldne spet pooblačitve. Jutri bo večinoma oblačno, na jugu rahel sneg.

infodružbaduhovnostizobraževanjekoronaviruspolitikazdravstvošport

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 9. 1.

Število na novo okuženih včeraj nad 1800, umrlo še 26 covidnih bolnikov.

Janša: Vsaka smrt je tragična, še posebej zdaj, ko imamo cepivo, a ga ni dovolj na voljo.

Od danes nove omejitve zlasti na področju športa; nekatere storitve pa se znova odpirajo.

Indonezijsko letalo, ki je po vzletu zginilo z radarjev, verjetno strmoglavilo v morje.

Evropska agencija za zdravila potrdila drugo cepivo proti covidu-19, v obravnavi še eno.

Iran prepovedal uvoz ameriških in britanskih cepiv proti novemu koronavirusu.

Venezuelski predsednik Marudo po spornih decembrskih volitvah prevzel še parlament.

Tudi letos srečanje Frančiškove družine obeh Goric ob jaslicah, a prek zooma.

ŠPORT; Na tretjem smuku sezone zmagala Italijanka Sofia Goggia, Ilka Štuhec šesta.

Vreme: Popoldne spet pooblačitve. Jutri bo večinoma oblačno, na jugu rahel sneg.

VEČ ...|9. 1. 2021
Utrip dneva dne 9. 1.

Število na novo okuženih včeraj nad 1800, umrlo še 26 covidnih bolnikov.

Janša: Vsaka smrt je tragična, še posebej zdaj, ko imamo cepivo, a ga ni dovolj na voljo.

Od danes nove omejitve zlasti na področju športa; nekatere storitve pa se znova odpirajo.

Indonezijsko letalo, ki je po vzletu zginilo z radarjev, verjetno strmoglavilo v morje.

Evropska agencija za zdravila potrdila drugo cepivo proti covidu-19, v obravnavi še eno.

Iran prepovedal uvoz ameriških in britanskih cepiv proti novemu koronavirusu.

Venezuelski predsednik Marudo po spornih decembrskih volitvah prevzel še parlament.

Tudi letos srečanje Frančiškove družine obeh Goric ob jaslicah, a prek zooma.

ŠPORT; Na tretjem smuku sezone zmagala Italijanka Sofia Goggia, Ilka Štuhec šesta.

Vreme: Popoldne spet pooblačitve. Jutri bo večinoma oblačno, na jugu rahel sneg.

Radio Ognjišče

infodružbaduhovnostizobraževanjekoronaviruspolitikazdravstvošport

Svetovalnica

VEČ ...|7. 1. 2021
Škrtanje z zobmi lahko poruši ravnovesje v telesu

O povezavi med čeljustmi, mišicami in hrbtenico smo govorili v Svetovalnici ob 8. uri. Zakaj pride do ne tako redke motnje in kako odpraviti težave? Z nami je bila zobozdravnica Irma Škoro.

Škrtanje z zobmi lahko poruši ravnovesje v telesu

O povezavi med čeljustmi, mišicami in hrbtenico smo govorili v Svetovalnici ob 8. uri. Zakaj pride do ne tako redke motnje in kako odpraviti težave? Z nami je bila zobozdravnica Irma Škoro.

svetovanjezdravstvo

Svetovalnica

Škrtanje z zobmi lahko poruši ravnovesje v telesu

O povezavi med čeljustmi, mišicami in hrbtenico smo govorili v Svetovalnici ob 8. uri. Zakaj pride do ne tako redke motnje in kako odpraviti težave? Z nami je bila zobozdravnica Irma Škoro.

VEČ ...|7. 1. 2021
Škrtanje z zobmi lahko poruši ravnovesje v telesu

O povezavi med čeljustmi, mišicami in hrbtenico smo govorili v Svetovalnici ob 8. uri. Zakaj pride do ne tako redke motnje in kako odpraviti težave? Z nami je bila zobozdravnica Irma Škoro.

Blaž Lesnik

svetovanjezdravstvo

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|7. 1. 2021
Zakaj je etilen oksid prepovedan v pridelavi hrane?

»Ker zaradi njegove narave strupenosti ni možno postaviti varnega odmerka, je treba izpostavljenost etilen oksidu zmanjševati do največje možne mere. Evropska komisija je zato tudi predlagala zakonski ukrep, ki nalaga državam članicam spremljanje vsebnosti etilen oksida v pošiljkah sezama ob uvozu iz tretjih držav. Sprejet je bil tudi dogovor o umiku izdelkov, ki vsebujejo sezam z vsebnostjo etilen oksida nad predpisano vrednostjo,« je še zapisano na spletni strani NIJZ.

Zakaj je etilen oksid prepovedan v pridelavi hrane?

»Ker zaradi njegove narave strupenosti ni možno postaviti varnega odmerka, je treba izpostavljenost etilen oksidu zmanjševati do največje možne mere. Evropska komisija je zato tudi predlagala zakonski ukrep, ki nalaga državam članicam spremljanje vsebnosti etilen oksida v pošiljkah sezama ob uvozu iz tretjih držav. Sprejet je bil tudi dogovor o umiku izdelkov, ki vsebujejo sezam z vsebnostjo etilen oksida nad predpisano vrednostjo,« je še zapisano na spletni strani NIJZ.

kmetijstvodružbazdravstvo

Minute za kmetijstvo in podeželje

Zakaj je etilen oksid prepovedan v pridelavi hrane?

»Ker zaradi njegove narave strupenosti ni možno postaviti varnega odmerka, je treba izpostavljenost etilen oksidu zmanjševati do največje možne mere. Evropska komisija je zato tudi predlagala zakonski ukrep, ki nalaga državam članicam spremljanje vsebnosti etilen oksida v pošiljkah sezama ob uvozu iz tretjih držav. Sprejet je bil tudi dogovor o umiku izdelkov, ki vsebujejo sezam z vsebnostjo etilen oksida nad predpisano vrednostjo,« je še zapisano na spletni strani NIJZ.

VEČ ...|7. 1. 2021
Zakaj je etilen oksid prepovedan v pridelavi hrane?

»Ker zaradi njegove narave strupenosti ni možno postaviti varnega odmerka, je treba izpostavljenost etilen oksidu zmanjševati do največje možne mere. Evropska komisija je zato tudi predlagala zakonski ukrep, ki nalaga državam članicam spremljanje vsebnosti etilen oksida v pošiljkah sezama ob uvozu iz tretjih držav. Sprejet je bil tudi dogovor o umiku izdelkov, ki vsebujejo sezam z vsebnostjo etilen oksida nad predpisano vrednostjo,« je še zapisano na spletni strani NIJZ.

Robert Božič

kmetijstvodružbazdravstvo

Informativni prispevki

VEČ ...|7. 1. 2021
Etično sporna cepiva - Gabriel Kavčič

Nekatera cepiva proti covidu-19 so nastala na etično sporen način. Pri razvoju in raziskavah so bila uporabljena celična tkiva splavljenih zarodkov. Vatikan je nedavno v dokumentu pojasnil, da je moralno sprejemljivo cepiti se s takim cepivom, kadar ni na voljo etično nesporno cepivo. Duhovi se kljub temu niso pomirili. Moralni teolog Gabriel Kavčič meni, da je tako prav, saj se v razpravi prečiščujejo napačne informacije. Hkrati se izvaja pritisk na farmacevtska podjetja, da prenehajo z etično spornimi praksami.

Etično sporna cepiva - Gabriel Kavčič

Nekatera cepiva proti covidu-19 so nastala na etično sporen način. Pri razvoju in raziskavah so bila uporabljena celična tkiva splavljenih zarodkov. Vatikan je nedavno v dokumentu pojasnil, da je moralno sprejemljivo cepiti se s takim cepivom, kadar ni na voljo etično nesporno cepivo. Duhovi se kljub temu niso pomirili. Moralni teolog Gabriel Kavčič meni, da je tako prav, saj se v razpravi prečiščujejo napačne informacije. Hkrati se izvaja pritisk na farmacevtska podjetja, da prenehajo z etično spornimi praksami.

papežpogovorkoronaviruszdravstvo

Informativni prispevki

Etično sporna cepiva - Gabriel Kavčič

Nekatera cepiva proti covidu-19 so nastala na etično sporen način. Pri razvoju in raziskavah so bila uporabljena celična tkiva splavljenih zarodkov. Vatikan je nedavno v dokumentu pojasnil, da je moralno sprejemljivo cepiti se s takim cepivom, kadar ni na voljo etično nesporno cepivo. Duhovi se kljub temu niso pomirili. Moralni teolog Gabriel Kavčič meni, da je tako prav, saj se v razpravi prečiščujejo napačne informacije. Hkrati se izvaja pritisk na farmacevtska podjetja, da prenehajo z etično spornimi praksami.

VEČ ...|7. 1. 2021
Etično sporna cepiva - Gabriel Kavčič

Nekatera cepiva proti covidu-19 so nastala na etično sporen način. Pri razvoju in raziskavah so bila uporabljena celična tkiva splavljenih zarodkov. Vatikan je nedavno v dokumentu pojasnil, da je moralno sprejemljivo cepiti se s takim cepivom, kadar ni na voljo etično nesporno cepivo. Duhovi se kljub temu niso pomirili. Moralni teolog Gabriel Kavčič meni, da je tako prav, saj se v razpravi prečiščujejo napačne informacije. Hkrati se izvaja pritisk na farmacevtska podjetja, da prenehajo z etično spornimi praksami.

Marta Jerebič

papežpogovorkoronaviruszdravstvo

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|6. 1. 2021
Evropa je preplavljena z rakotvornim sezamom

Od oktobra lani se povsod po Evropi vrstijo odpoklici različnih prehranskih izdelkov, ki vsebujejo sezamovo seme. Stara celina je dobesedno preplavljena z indijskim sezamom, ki je bil v postopku pakiranja obdelan s strupenim in rakotvornim etilen oksidom, ki je v EU prepovedan. Ob nakupu izdelkov, pa naj bodo ti iz EKO ali običajne pridelave in vsebujejo sezamovo seme, je torej dobro biti previden.

Evropa je preplavljena z rakotvornim sezamom

Od oktobra lani se povsod po Evropi vrstijo odpoklici različnih prehranskih izdelkov, ki vsebujejo sezamovo seme. Stara celina je dobesedno preplavljena z indijskim sezamom, ki je bil v postopku pakiranja obdelan s strupenim in rakotvornim etilen oksidom, ki je v EU prepovedan. Ob nakupu izdelkov, pa naj bodo ti iz EKO ali običajne pridelave in vsebujejo sezamovo seme, je torej dobro biti previden.

kmetijstvosvetovanjezdravstvo

Minute za kmetijstvo in podeželje

Evropa je preplavljena z rakotvornim sezamom

Od oktobra lani se povsod po Evropi vrstijo odpoklici različnih prehranskih izdelkov, ki vsebujejo sezamovo seme. Stara celina je dobesedno preplavljena z indijskim sezamom, ki je bil v postopku pakiranja obdelan s strupenim in rakotvornim etilen oksidom, ki je v EU prepovedan. Ob nakupu izdelkov, pa naj bodo ti iz EKO ali običajne pridelave in vsebujejo sezamovo seme, je torej dobro biti previden.

VEČ ...|6. 1. 2021
Evropa je preplavljena z rakotvornim sezamom

Od oktobra lani se povsod po Evropi vrstijo odpoklici različnih prehranskih izdelkov, ki vsebujejo sezamovo seme. Stara celina je dobesedno preplavljena z indijskim sezamom, ki je bil v postopku pakiranja obdelan s strupenim in rakotvornim etilen oksidom, ki je v EU prepovedan. Ob nakupu izdelkov, pa naj bodo ti iz EKO ali običajne pridelave in vsebujejo sezamovo seme, je torej dobro biti previden.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanjezdravstvo

Dogodki

VEČ ...|6. 1. 2021
Robert Friškovec o letu, ko so padle maske

»To je bilo tudi leto, ko so dobesedno padle maske,« razmišlja Robert Friškovec. Ker smo bili toliko časa samo s svojimi domačimi, se resnično nihče ni mogel dolgo pretvarjati, vse je prišlo na plano, zato so se žal povečale tudi stiske. Ljudje so zgubili balaste, niso mogli več bežati drug pred drugim, na plano so prišle različne ranjenosti. Tudi kot družba smo pokazali, da nam je težko potrpeti in da dejansko v mnogočem nismo dozoreli. »Pomembno je, da tudi v teh težkih okoliščinah živimo v polnosti: »Ne iščimo dežurnega krivca za nastalo situacijo, ampak se vprašajmo, kaj smo pripravljeni narediti, da bo vsem bolje.«

Robert Friškovec o letu, ko so padle maske

»To je bilo tudi leto, ko so dobesedno padle maske,« razmišlja Robert Friškovec. Ker smo bili toliko časa samo s svojimi domačimi, se resnično nihče ni mogel dolgo pretvarjati, vse je prišlo na plano, zato so se žal povečale tudi stiske. Ljudje so zgubili balaste, niso mogli več bežati drug pred drugim, na plano so prišle različne ranjenosti. Tudi kot družba smo pokazali, da nam je težko potrpeti in da dejansko v mnogočem nismo dozoreli. »Pomembno je, da tudi v teh težkih okoliščinah živimo v polnosti: »Ne iščimo dežurnega krivca za nastalo situacijo, ampak se vprašajmo, kaj smo pripravljeni narediti, da bo vsem bolje.«

svetovanjezdravstvoduhovnostdružba

Dogodki

Robert Friškovec o letu, ko so padle maske

»To je bilo tudi leto, ko so dobesedno padle maske,« razmišlja Robert Friškovec. Ker smo bili toliko časa samo s svojimi domačimi, se resnično nihče ni mogel dolgo pretvarjati, vse je prišlo na plano, zato so se žal povečale tudi stiske. Ljudje so zgubili balaste, niso mogli več bežati drug pred drugim, na plano so prišle različne ranjenosti. Tudi kot družba smo pokazali, da nam je težko potrpeti in da dejansko v mnogočem nismo dozoreli. »Pomembno je, da tudi v teh težkih okoliščinah živimo v polnosti: »Ne iščimo dežurnega krivca za nastalo situacijo, ampak se vprašajmo, kaj smo pripravljeni narediti, da bo vsem bolje.«

VEČ ...|6. 1. 2021
Robert Friškovec o letu, ko so padle maske

»To je bilo tudi leto, ko so dobesedno padle maske,« razmišlja Robert Friškovec. Ker smo bili toliko časa samo s svojimi domačimi, se resnično nihče ni mogel dolgo pretvarjati, vse je prišlo na plano, zato so se žal povečale tudi stiske. Ljudje so zgubili balaste, niso mogli več bežati drug pred drugim, na plano so prišle različne ranjenosti. Tudi kot družba smo pokazali, da nam je težko potrpeti in da dejansko v mnogočem nismo dozoreli. »Pomembno je, da tudi v teh težkih okoliščinah živimo v polnosti: »Ne iščimo dežurnega krivca za nastalo situacijo, ampak se vprašajmo, kaj smo pripravljeni narediti, da bo vsem bolje.«

Mateja Feltrin Novljan

svetovanjezdravstvoduhovnostdružba

Informativni prispevki

VEČ ...|5. 1. 2021
Prof. dr. Tomaž Bratkovič s Fakultete za farmacijo o novih cepivih

Spregovoril je o varnosti cepiv in tudi razložil, na kakšen način so cepiva razvita.

Prof. dr. Tomaž Bratkovič s Fakultete za farmacijo o novih cepivih

Spregovoril je o varnosti cepiv in tudi razložil, na kakšen način so cepiva razvita.

infokoronaviruspogovorzdravstvo

Informativni prispevki

Prof. dr. Tomaž Bratkovič s Fakultete za farmacijo o novih cepivih

Spregovoril je o varnosti cepiv in tudi razložil, na kakšen način so cepiva razvita.

VEČ ...|5. 1. 2021
Prof. dr. Tomaž Bratkovič s Fakultete za farmacijo o novih cepivih

Spregovoril je o varnosti cepiv in tudi razložil, na kakšen način so cepiva razvita.

Alen Salihović

infokoronaviruspogovorzdravstvo

Informativni prispevki

VEČ ...|5. 1. 2021
Dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta o smrtnosti zaradi cepljenja

Spregovoril je tudi o prvem primeru smrtnosti po cepljenju pri nas in dodal, da tega ne gre primerjati. Prav tako je spregovoril o tem, kdaj lahko pričakujemo nova cepiva.

Dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta o smrtnosti zaradi cepljenja

Spregovoril je tudi o prvem primeru smrtnosti po cepljenju pri nas in dodal, da tega ne gre primerjati. Prav tako je spregovoril o tem, kdaj lahko pričakujemo nova cepiva.

infokoronaviruspogovorzdravstvo

Informativni prispevki

Dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta o smrtnosti zaradi cepljenja

Spregovoril je tudi o prvem primeru smrtnosti po cepljenju pri nas in dodal, da tega ne gre primerjati. Prav tako je spregovoril o tem, kdaj lahko pričakujemo nova cepiva.

VEČ ...|5. 1. 2021
Dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta o smrtnosti zaradi cepljenja

Spregovoril je tudi o prvem primeru smrtnosti po cepljenju pri nas in dodal, da tega ne gre primerjati. Prav tako je spregovoril o tem, kdaj lahko pričakujemo nova cepiva.

Alen Salihović

infokoronaviruspogovorzdravstvo

Mladoskop

VEČ ...|1. 1. 2021
Enostavno pomagam

Biti vsako leto boljši, je moto in vizija dobrodelnega društva Enostavno pomagam. Na Dan miru, 1. januarja, smo se o dobrodelnosti pogovarjali s predsednikom Milanom Niničem. Dela na oddelku za bolnike z rakom, v prostih urah pa pomaga še bolnikom s covidom. Mladi mož, ki vrača upanje in vero v dobro ljudi.

Enostavno pomagam

Biti vsako leto boljši, je moto in vizija dobrodelnega društva Enostavno pomagam. Na Dan miru, 1. januarja, smo se o dobrodelnosti pogovarjali s predsednikom Milanom Niničem. Dela na oddelku za bolnike z rakom, v prostih urah pa pomaga še bolnikom s covidom. Mladi mož, ki vrača upanje in vero v dobro ljudi.

družbakoronavirusmladiodnosipogovorzdravstvo

Mladoskop

Enostavno pomagam

Biti vsako leto boljši, je moto in vizija dobrodelnega društva Enostavno pomagam. Na Dan miru, 1. januarja, smo se o dobrodelnosti pogovarjali s predsednikom Milanom Niničem. Dela na oddelku za bolnike z rakom, v prostih urah pa pomaga še bolnikom s covidom. Mladi mož, ki vrača upanje in vero v dobro ljudi.

VEČ ...|1. 1. 2021
Enostavno pomagam

Biti vsako leto boljši, je moto in vizija dobrodelnega društva Enostavno pomagam. Na Dan miru, 1. januarja, smo se o dobrodelnosti pogovarjali s predsednikom Milanom Niničem. Dela na oddelku za bolnike z rakom, v prostih urah pa pomaga še bolnikom s covidom. Mladi mož, ki vrača upanje in vero v dobro ljudi.

Nataša Ličen

družbakoronavirusmladiodnosipogovorzdravstvo

Svetovalnica

VEČ ...|31. 12. 2020
O popuščanju medeničnega dna

Zadnja Svetovalnica v letošnjem letu je bila obarvana zdravstveno. Naš gost je bil kirurg proktolog prof. dr. Pavle Košorok, govorili smo o popuščanju medeničnega dna. S to težavo sta posredno povezana tudi zaprtje in inkontinenca.

O popuščanju medeničnega dna

Zadnja Svetovalnica v letošnjem letu je bila obarvana zdravstveno. Naš gost je bil kirurg proktolog prof. dr. Pavle Košorok, govorili smo o popuščanju medeničnega dna. S to težavo sta posredno povezana tudi zaprtje in inkontinenca.

zdravstvosvetovanje

Svetovalnica

O popuščanju medeničnega dna

Zadnja Svetovalnica v letošnjem letu je bila obarvana zdravstveno. Naš gost je bil kirurg proktolog prof. dr. Pavle Košorok, govorili smo o popuščanju medeničnega dna. S to težavo sta posredno povezana tudi zaprtje in inkontinenca.

VEČ ...|31. 12. 2020
O popuščanju medeničnega dna

Zadnja Svetovalnica v letošnjem letu je bila obarvana zdravstveno. Naš gost je bil kirurg proktolog prof. dr. Pavle Košorok, govorili smo o popuščanju medeničnega dna. S to težavo sta posredno povezana tudi zaprtje in inkontinenca.

Blaž Lesnik

zdravstvosvetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|29. 12. 2020
Kako z mladimi vzpostaviti stik?

Otroci in mladostniki imajo ta teden počitnice, a vseeno smo se posvetili prav njim. Kako jih slišati, kako najti stik z njimi, če so sredi težavnega obdobja, kako prepoznati stiske in kako jim pomagati na poti do znanja? Z nami je bila Marija Krebelj, ki dela v enem od vzgojnih zavodov v državi.

Kako z mladimi vzpostaviti stik?

Otroci in mladostniki imajo ta teden počitnice, a vseeno smo se posvetili prav njim. Kako jih slišati, kako najti stik z njimi, če so sredi težavnega obdobja, kako prepoznati stiske in kako jim pomagati na poti do znanja? Z nami je bila Marija Krebelj, ki dela v enem od vzgojnih zavodov v državi.

svetovanjemladiotrocidružbaodnosizdravstvo

Svetovalnica

Kako z mladimi vzpostaviti stik?

Otroci in mladostniki imajo ta teden počitnice, a vseeno smo se posvetili prav njim. Kako jih slišati, kako najti stik z njimi, če so sredi težavnega obdobja, kako prepoznati stiske in kako jim pomagati na poti do znanja? Z nami je bila Marija Krebelj, ki dela v enem od vzgojnih zavodov v državi.

VEČ ...|29. 12. 2020
Kako z mladimi vzpostaviti stik?

Otroci in mladostniki imajo ta teden počitnice, a vseeno smo se posvetili prav njim. Kako jih slišati, kako najti stik z njimi, če so sredi težavnega obdobja, kako prepoznati stiske in kako jim pomagati na poti do znanja? Z nami je bila Marija Krebelj, ki dela v enem od vzgojnih zavodov v državi.

Tanja Dominko

svetovanjemladiotrocidružbaodnosizdravstvo

Svetovalnica

VEČ ...|28. 12. 2020
Daljnosežne posledice stresa na odraščajoče

Epidemija ne prizanaša nikomur. Tudi otroci in mladostniki v negotovih razmerah čutijo stiske; stroka opozarja na daljnosežne posledice zgodnjega stresa na odraščajoče. Na kaj naj bomo vsi pozorni v prazničnih dneh, je v Svetovalnici poudarila pediatrinja Jasna Čuk Rupnik.

Daljnosežne posledice stresa na odraščajoče

Epidemija ne prizanaša nikomur. Tudi otroci in mladostniki v negotovih razmerah čutijo stiske; stroka opozarja na daljnosežne posledice zgodnjega stresa na odraščajoče. Na kaj naj bomo vsi pozorni v prazničnih dneh, je v Svetovalnici poudarila pediatrinja Jasna Čuk Rupnik.

svetovanjemladiotrocidružbaodnosizdravstvo

Svetovalnica

Daljnosežne posledice stresa na odraščajoče

Epidemija ne prizanaša nikomur. Tudi otroci in mladostniki v negotovih razmerah čutijo stiske; stroka opozarja na daljnosežne posledice zgodnjega stresa na odraščajoče. Na kaj naj bomo vsi pozorni v prazničnih dneh, je v Svetovalnici poudarila pediatrinja Jasna Čuk Rupnik.

VEČ ...|28. 12. 2020
Daljnosežne posledice stresa na odraščajoče

Epidemija ne prizanaša nikomur. Tudi otroci in mladostniki v negotovih razmerah čutijo stiske; stroka opozarja na daljnosežne posledice zgodnjega stresa na odraščajoče. Na kaj naj bomo vsi pozorni v prazničnih dneh, je v Svetovalnici poudarila pediatrinja Jasna Čuk Rupnik.

Blaž Lesnik

svetovanjemladiotrocidružbaodnosizdravstvo

Informativni prispevki

VEČ ...|18. 12. 2020
Čakš: Erjavec ni kredibilen kandidat za mandatarja

Urednik portala Domovina.je Rok Čakš je v pogovoru za RadioOgnjišče komentiral odhod stranke DeSUS iz koalicije, pa tudimožnost, da bi mandata postal Karl Erjavec.

Čakš: Erjavec ni kredibilen kandidat za mandatarja

Urednik portala Domovina.je Rok Čakš je v pogovoru za RadioOgnjišče komentiral odhod stranke DeSUS iz koalicije, pa tudimožnost, da bi mandata postal Karl Erjavec.

infopolitikapogovorkoronaviruszdravstvo

Informativni prispevki

Čakš: Erjavec ni kredibilen kandidat za mandatarja
Urednik portala Domovina.je Rok Čakš je v pogovoru za RadioOgnjišče komentiral odhod stranke DeSUS iz koalicije, pa tudimožnost, da bi mandata postal Karl Erjavec.
VEČ ...|18. 12. 2020
Čakš: Erjavec ni kredibilen kandidat za mandatarja
Urednik portala Domovina.je Rok Čakš je v pogovoru za RadioOgnjišče komentiral odhod stranke DeSUS iz koalicije, pa tudimožnost, da bi mandata postal Karl Erjavec.

Alen Salihović

infopolitikapogovorkoronaviruszdravstvo

Svetovalnica

VEČ ...|17. 12. 2020
O virusih in okužbah

Epidemiološke razmere se ne umirjajo, trend okužb ne nakazuje upada. Tokrat je v Svetovalnici sodelovala infektologinja dr. Mateja Logar. Spregovorili smo tudi o tem, kako naj se obnašamo med prihajajočimi prazniki in kako poteka zdravljenje bolnikov s plazmo.

O virusih in okužbah

Epidemiološke razmere se ne umirjajo, trend okužb ne nakazuje upada. Tokrat je v Svetovalnici sodelovala infektologinja dr. Mateja Logar. Spregovorili smo tudi o tem, kako naj se obnašamo med prihajajočimi prazniki in kako poteka zdravljenje bolnikov s plazmo.

svetovanjekoronaviruszdravstvo

Svetovalnica

O virusih in okužbah
Epidemiološke razmere se ne umirjajo, trend okužb ne nakazuje upada. Tokrat je v Svetovalnici sodelovala infektologinja dr. Mateja Logar. Spregovorili smo tudi o tem, kako naj se obnašamo med prihajajočimi prazniki in kako poteka zdravljenje bolnikov s plazmo.
VEČ ...|17. 12. 2020
O virusih in okužbah
Epidemiološke razmere se ne umirjajo, trend okužb ne nakazuje upada. Tokrat je v Svetovalnici sodelovala infektologinja dr. Mateja Logar. Spregovorili smo tudi o tem, kako naj se obnašamo med prihajajočimi prazniki in kako poteka zdravljenje bolnikov s plazmo.

Blaž Lesnik

svetovanjekoronaviruszdravstvo

Informativni prispevki

VEČ ...|17. 12. 2020
Bojana Beović izvoljena za predsednico zdravniške zbornice: Želim, da se mnenje zdravnikov in zobozdravnikov sliši in upošteva

Člani Zdravniške zbornice Slovenije so za svojo predsednico izvolili infektologinjo Bojano Beović, ki je širši javnosti postala znana po vodenju svetovalne skupine za covid-19. Glede morebitnega hkratnega vodenja tako zbornice kot svetovalne skupine je za Radio Ognjišče dejala, da bo še nekaj časa trajalo do začetka mandata na čelu zbornice, dotlej pa pričakuje, da bo potreba po njenem strokovnem svetovanju na področju epidemije počasi izzvenela.

Bojana Beović izvoljena za predsednico zdravniške zbornice: Želim, da se mnenje zdravnikov in zobozdravnikov sliši in upošteva

Člani Zdravniške zbornice Slovenije so za svojo predsednico izvolili infektologinjo Bojano Beović, ki je širši javnosti postala znana po vodenju svetovalne skupine za covid-19. Glede morebitnega hkratnega vodenja tako zbornice kot svetovalne skupine je za Radio Ognjišče dejala, da bo še nekaj časa trajalo do začetka mandata na čelu zbornice, dotlej pa pričakuje, da bo potreba po njenem strokovnem svetovanju na področju epidemije počasi izzvenela.

koronaviruszdravstvopogovorinfo

Informativni prispevki

Bojana Beović izvoljena za predsednico zdravniške zbornice: Želim, da se mnenje zdravnikov in zobozdravnikov sliši in upošteva

Člani Zdravniške zbornice Slovenije so za svojo predsednico izvolili infektologinjo Bojano Beović, ki je širši javnosti postala znana po vodenju svetovalne skupine za covid-19. Glede morebitnega hkratnega vodenja tako zbornice kot svetovalne skupine je za Radio Ognjišče dejala, da bo še nekaj časa trajalo do začetka mandata na čelu zbornice, dotlej pa pričakuje, da bo potreba po njenem strokovnem svetovanju na področju epidemije počasi izzvenela.

VEČ ...|17. 12. 2020
Bojana Beović izvoljena za predsednico zdravniške zbornice: Želim, da se mnenje zdravnikov in zobozdravnikov sliši in upošteva

Člani Zdravniške zbornice Slovenije so za svojo predsednico izvolili infektologinjo Bojano Beović, ki je širši javnosti postala znana po vodenju svetovalne skupine za covid-19. Glede morebitnega hkratnega vodenja tako zbornice kot svetovalne skupine je za Radio Ognjišče dejala, da bo še nekaj časa trajalo do začetka mandata na čelu zbornice, dotlej pa pričakuje, da bo potreba po njenem strokovnem svetovanju na področju epidemije počasi izzvenela.

Alen Salihović

koronaviruszdravstvopogovorinfo

Sol in luč

VEČ ...|15. 12. 2020
Claudia Croos-Müller (body2brain) - kako se znebiti travme in bolečega spomina.

Predstavili smo izjemno preprosto in hkratiučinkovito metodo imenovano body2brain, ki jo je razvila ClaudiaCroos-Müller, dr. med., specialistka za nevrologijo, živčnebolezni in psihoterapijo. Dela na kliniki v Rosenheimu in v zasebniordinaciji in je certificirana terapevtka za zdravljenje travmatskihmotenj. Na podlagi več kot 30-letnih terapevtskih izkušenj jerazvila metodo, ki bi ji v prevodu lahko rekli „Iz telesa vmožgane“, ki je vsakodneven in uporaben način, kako prek telesaskrbimo za dobro čustveno počutje. Tokrat smo predstavili njenoknjižico, ki je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi in ima naslov„Vse v redu“ v katero je zapisala, da je to mali učbenikpreživetja.

Claudia Croos-Müller (body2brain) - kako se znebiti travme in bolečega spomina.

Predstavili smo izjemno preprosto in hkratiučinkovito metodo imenovano body2brain, ki jo je razvila ClaudiaCroos-Müller, dr. med., specialistka za nevrologijo, živčnebolezni in psihoterapijo. Dela na kliniki v Rosenheimu in v zasebniordinaciji in je certificirana terapevtka za zdravljenje travmatskihmotenj. Na podlagi več kot 30-letnih terapevtskih izkušenj jerazvila metodo, ki bi ji v prevodu lahko rekli „Iz telesa vmožgane“, ki je vsakodneven in uporaben način, kako prek telesaskrbimo za dobro čustveno počutje. Tokrat smo predstavili njenoknjižico, ki je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi in ima naslov„Vse v redu“ v katero je zapisala, da je to mali učbenikpreživetja.

odnosizdravstvo

Sol in luč

Claudia Croos-Müller (body2brain) - kako se znebiti travme in bolečega spomina.

Predstavili smo izjemno preprosto in hkratiučinkovito metodo imenovano body2brain, ki jo je razvila ClaudiaCroos-Müller, dr. med., specialistka za nevrologijo, živčnebolezni in psihoterapijo. Dela na kliniki v Rosenheimu in v zasebniordinaciji in je certificirana terapevtka za zdravljenje travmatskihmotenj. Na podlagi več kot 30-letnih terapevtskih izkušenj jerazvila metodo, ki bi ji v prevodu lahko rekli „Iz telesa vmožgane“, ki je vsakodneven in uporaben način, kako prek telesaskrbimo za dobro čustveno počutje. Tokrat smo predstavili njenoknjižico, ki je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi in ima naslov„Vse v redu“ v katero je zapisala, da je to mali učbenikpreživetja.

VEČ ...|15. 12. 2020
Claudia Croos-Müller (body2brain) - kako se znebiti travme in bolečega spomina.

Predstavili smo izjemno preprosto in hkratiučinkovito metodo imenovano body2brain, ki jo je razvila ClaudiaCroos-Müller, dr. med., specialistka za nevrologijo, živčnebolezni in psihoterapijo. Dela na kliniki v Rosenheimu in v zasebniordinaciji in je certificirana terapevtka za zdravljenje travmatskihmotenj. Na podlagi več kot 30-letnih terapevtskih izkušenj jerazvila metodo, ki bi ji v prevodu lahko rekli „Iz telesa vmožgane“, ki je vsakodneven in uporaben način, kako prek telesaskrbimo za dobro čustveno počutje. Tokrat smo predstavili njenoknjižico, ki je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi in ima naslov„Vse v redu“ v katero je zapisala, da je to mali učbenikpreživetja.

Tadej Sadar

odnosizdravstvo

Svetovalnica

VEČ ...|14. 12. 2020
Hrana in gibanje v času epidemije

V Svetovalnici smo govorili o primerni prehranjenosti in gibanju v času epidemije. Vemo, da je tudi v Sloveniji podhranjenost predvsem pri starejših vse pogostejša. Zavedamo se tudi pomena gibanja, a se nam ob poplavi nasvetov porajajo vprašanja: kakšno gibanje je primerno zame in kako intenzivno, pogosto naj bo? Naša gostja je bila vodja enote za klinično prehrano na Onkološkem inštitutu dr. Nada Rotovnik Kozjek.

Hrana in gibanje v času epidemije

V Svetovalnici smo govorili o primerni prehranjenosti in gibanju v času epidemije. Vemo, da je tudi v Sloveniji podhranjenost predvsem pri starejših vse pogostejša. Zavedamo se tudi pomena gibanja, a se nam ob poplavi nasvetov porajajo vprašanja: kakšno gibanje je primerno zame in kako intenzivno, pogosto naj bo? Naša gostja je bila vodja enote za klinično prehrano na Onkološkem inštitutu dr. Nada Rotovnik Kozjek.

svetovanjezdravstvo

Svetovalnica

Hrana in gibanje v času epidemije

V Svetovalnici smo govorili o primerni prehranjenosti in gibanju v času epidemije. Vemo, da je tudi v Sloveniji podhranjenost predvsem pri starejših vse pogostejša. Zavedamo se tudi pomena gibanja, a se nam ob poplavi nasvetov porajajo vprašanja: kakšno gibanje je primerno zame in kako intenzivno, pogosto naj bo? Naša gostja je bila vodja enote za klinično prehrano na Onkološkem inštitutu dr. Nada Rotovnik Kozjek.

VEČ ...|14. 12. 2020
Hrana in gibanje v času epidemije

V Svetovalnici smo govorili o primerni prehranjenosti in gibanju v času epidemije. Vemo, da je tudi v Sloveniji podhranjenost predvsem pri starejših vse pogostejša. Zavedamo se tudi pomena gibanja, a se nam ob poplavi nasvetov porajajo vprašanja: kakšno gibanje je primerno zame in kako intenzivno, pogosto naj bo? Naša gostja je bila vodja enote za klinično prehrano na Onkološkem inštitutu dr. Nada Rotovnik Kozjek.

Blaž Lesnik

svetovanjezdravstvo

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|7. 12. 2020
Dr. Ernest Petrič: Lahko gremo naprej in šli bomo naprej.

V tej težki situaciji, ki jo je povzročil covid-19, je po besedah dr. Ernesta Petriča potrebno ohraniti optimizem. »Lahko gremo naprej in šli bomo naprej. Veliko lažje in veliko bolj uspešno bomo pa šli, če bomo zmogli stopiti skupaj.« V tokratni oddaji je prof. Petrič spregovoril še o predplebiscitnem času pred tridesetimi leti, o vlogi Cerkve in nadškofa Šuštarja v tem dogajanju, o spopadanju z virusom, odnosu do slovenske vojske, reševanju neustavnosti volilne zakonodaje.

Dr. Ernest Petrič: Lahko gremo naprej in šli bomo naprej.

V tej težki situaciji, ki jo je povzročil covid-19, je po besedah dr. Ernesta Petriča potrebno ohraniti optimizem. »Lahko gremo naprej in šli bomo naprej. Veliko lažje in veliko bolj uspešno bomo pa šli, če bomo zmogli stopiti skupaj.« V tokratni oddaji je prof. Petrič spregovoril še o predplebiscitnem času pred tridesetimi leti, o vlogi Cerkve in nadškofa Šuštarja v tem dogajanju, o spopadanju z virusom, odnosu do slovenske vojske, reševanju neustavnosti volilne zakonodaje.

politikazdravstvoosamosvojitevplebiscitSlovenska vojska

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Ernest Petrič: Lahko gremo naprej in šli bomo naprej.

V tej težki situaciji, ki jo je povzročil covid-19, je po besedah dr. Ernesta Petriča potrebno ohraniti optimizem. »Lahko gremo naprej in šli bomo naprej. Veliko lažje in veliko bolj uspešno bomo pa šli, če bomo zmogli stopiti skupaj.« V tokratni oddaji je prof. Petrič spregovoril še o predplebiscitnem času pred tridesetimi leti, o vlogi Cerkve in nadškofa Šuštarja v tem dogajanju, o spopadanju z virusom, odnosu do slovenske vojske, reševanju neustavnosti volilne zakonodaje.

VEČ ...|7. 12. 2020
Dr. Ernest Petrič: Lahko gremo naprej in šli bomo naprej.

V tej težki situaciji, ki jo je povzročil covid-19, je po besedah dr. Ernesta Petriča potrebno ohraniti optimizem. »Lahko gremo naprej in šli bomo naprej. Veliko lažje in veliko bolj uspešno bomo pa šli, če bomo zmogli stopiti skupaj.« V tokratni oddaji je prof. Petrič spregovoril še o predplebiscitnem času pred tridesetimi leti, o vlogi Cerkve in nadškofa Šuštarja v tem dogajanju, o spopadanju z virusom, odnosu do slovenske vojske, reševanju neustavnosti volilne zakonodaje.

Tone Gorjup

politikazdravstvoosamosvojitevplebiscitSlovenska vojska

Informativni prispevki

VEČ ...|1. 12. 2020
Dr. Logar: Iskanje blišča v božičnih dneh je lahko nevarno

Odpravljanje ukrepov bo moralo biti postopno, ocenjuje infektologinjadr. Mateja Logar s Klinike za infekcijske bolezni in vročinskastanja pri UKC Ljubljana. Božično novoletnih praznikov se ne boji,če bodo ljudje spoštovali zaščitne ukrepe. Če bo bistvopraznikov veliko druženja in pa ekonomski blišč potem so sevedaprazniki lahko nevarni, opozarja.

Dr. Logar: Iskanje blišča v božičnih dneh je lahko nevarno

Odpravljanje ukrepov bo moralo biti postopno, ocenjuje infektologinjadr. Mateja Logar s Klinike za infekcijske bolezni in vročinskastanja pri UKC Ljubljana. Božično novoletnih praznikov se ne boji,če bodo ljudje spoštovali zaščitne ukrepe. Če bo bistvopraznikov veliko druženja in pa ekonomski blišč potem so sevedaprazniki lahko nevarni, opozarja.

koronaviruszdravstvoinfopogovormateja logar

Informativni prispevki

Dr. Logar: Iskanje blišča v božičnih dneh je lahko nevarno

Odpravljanje ukrepov bo moralo biti postopno, ocenjuje infektologinjadr. Mateja Logar s Klinike za infekcijske bolezni in vročinskastanja pri UKC Ljubljana. Božično novoletnih praznikov se ne boji,če bodo ljudje spoštovali zaščitne ukrepe. Če bo bistvopraznikov veliko druženja in pa ekonomski blišč potem so sevedaprazniki lahko nevarni, opozarja.

VEČ ...|1. 12. 2020
Dr. Logar: Iskanje blišča v božičnih dneh je lahko nevarno

Odpravljanje ukrepov bo moralo biti postopno, ocenjuje infektologinjadr. Mateja Logar s Klinike za infekcijske bolezni in vročinskastanja pri UKC Ljubljana. Božično novoletnih praznikov se ne boji,če bodo ljudje spoštovali zaščitne ukrepe. Če bo bistvopraznikov veliko druženja in pa ekonomski blišč potem so sevedaprazniki lahko nevarni, opozarja.

Alen Salihović

koronaviruszdravstvoinfopogovormateja logar

Informativni prispevki

VEČ ...|27. 11. 2020
Infektologinja dr. Bojana Beović: Ukrepi so nas rešili dodatnega naraščanja števila okuženih

Potem, ko je vlada včeraj večino ukrepov za zamejitev epidemije covida-19 podaljšala za teden dni, smo poklicali vodjo strokovne skupine za covid 19 pri ministrstvu za zdravje, infektologinjo dr. Bojano Beović. Izrazila je zadovoljstvo, da so ukrepi prijeli do te mere, da so ustavili naraščanje števila okuženih. Povedala je še, da je stanje v bolnišnicah pod nadzorom, ampak izjemno obremenjujoče in težko. Glede sproščanja ukrepov v mesecu decembrskega pa dodaja, da bodo morali biti zelo regulirani, saj se nam lahko krivulja hitro obrne navzgor.

Infektologinja dr. Bojana Beović: Ukrepi so nas rešili dodatnega naraščanja števila okuženih

Potem, ko je vlada včeraj večino ukrepov za zamejitev epidemije covida-19 podaljšala za teden dni, smo poklicali vodjo strokovne skupine za covid 19 pri ministrstvu za zdravje, infektologinjo dr. Bojano Beović. Izrazila je zadovoljstvo, da so ukrepi prijeli do te mere, da so ustavili naraščanje števila okuženih. Povedala je še, da je stanje v bolnišnicah pod nadzorom, ampak izjemno obremenjujoče in težko. Glede sproščanja ukrepov v mesecu decembrskega pa dodaja, da bodo morali biti zelo regulirani, saj se nam lahko krivulja hitro obrne navzgor.

koronavirusinfozdravstvobojana beovićvirusdecemberprazniki

Informativni prispevki

Infektologinja dr. Bojana Beović: Ukrepi so nas rešili dodatnega naraščanja števila okuženih

Potem, ko je vlada včeraj večino ukrepov za zamejitev epidemije covida-19 podaljšala za teden dni, smo poklicali vodjo strokovne skupine za covid 19 pri ministrstvu za zdravje, infektologinjo dr. Bojano Beović. Izrazila je zadovoljstvo, da so ukrepi prijeli do te mere, da so ustavili naraščanje števila okuženih. Povedala je še, da je stanje v bolnišnicah pod nadzorom, ampak izjemno obremenjujoče in težko. Glede sproščanja ukrepov v mesecu decembrskega pa dodaja, da bodo morali biti zelo regulirani, saj se nam lahko krivulja hitro obrne navzgor.

VEČ ...|27. 11. 2020
Infektologinja dr. Bojana Beović: Ukrepi so nas rešili dodatnega naraščanja števila okuženih

Potem, ko je vlada včeraj večino ukrepov za zamejitev epidemije covida-19 podaljšala za teden dni, smo poklicali vodjo strokovne skupine za covid 19 pri ministrstvu za zdravje, infektologinjo dr. Bojano Beović. Izrazila je zadovoljstvo, da so ukrepi prijeli do te mere, da so ustavili naraščanje števila okuženih. Povedala je še, da je stanje v bolnišnicah pod nadzorom, ampak izjemno obremenjujoče in težko. Glede sproščanja ukrepov v mesecu decembrskega pa dodaja, da bodo morali biti zelo regulirani, saj se nam lahko krivulja hitro obrne navzgor.

Alen Salihović

koronavirusinfozdravstvobojana beovićvirusdecemberprazniki

Sol in luč

VEČ ...|24. 11. 2020
Fearne Wood; Sreča, kako najti veselje v vsakdanjih stvareh in izpustiti iz rok popolnost.

V težkih časih epidemije smo se odločili ponoviti oddajo z odlomki iz knjige v kateri je avtorica opisala svojo pot iz teme depresije v svetlobo sreče. Iskali smo srečo. Knjigo Sreča je napisala znana britanska televizijska in radijska voditeljica Fearne Wood. Izšla je pri založbi Učila.

Fearne Wood; Sreča, kako najti veselje v vsakdanjih stvareh in izpustiti iz rok popolnost.

V težkih časih epidemije smo se odločili ponoviti oddajo z odlomki iz knjige v kateri je avtorica opisala svojo pot iz teme depresije v svetlobo sreče. Iskali smo srečo. Knjigo Sreča je napisala znana britanska televizijska in radijska voditeljica Fearne Wood. Izšla je pri založbi Učila.

odnosisvetovanjezdravstvo

Sol in luč

Fearne Wood; Sreča, kako najti veselje v vsakdanjih stvareh in izpustiti iz rok popolnost.
V težkih časih epidemije smo se odločili ponoviti oddajo z odlomki iz knjige v kateri je avtorica opisala svojo pot iz teme depresije v svetlobo sreče. Iskali smo srečo. Knjigo Sreča je napisala znana britanska televizijska in radijska voditeljica Fearne Wood. Izšla je pri založbi Učila.
VEČ ...|24. 11. 2020
Fearne Wood; Sreča, kako najti veselje v vsakdanjih stvareh in izpustiti iz rok popolnost.
V težkih časih epidemije smo se odločili ponoviti oddajo z odlomki iz knjige v kateri je avtorica opisala svojo pot iz teme depresije v svetlobo sreče. Iskali smo srečo. Knjigo Sreča je napisala znana britanska televizijska in radijska voditeljica Fearne Wood. Izšla je pri založbi Učila.

Tadej Sadar

odnosisvetovanjezdravstvo

Iz naših krajev

VEČ ...|21. 11. 2020
Ljubljana, Kranj, Ptuj

Poročali smo o preventivni akciji Ponovno na izpitno vožnjo, v kateri se je spomladi in jeseni preizkusilo dvesto voznikov, širjenju industrijske cone Laze in drugih projektih v občini Kranj, spregovorili pa smo tudi o tem, kako je sadje v pisarni priložnost za zdrav način življenja in kako pogosto je tradicionalni slovenski zajtrk na mizi družinske Kmetije Čeh.

Ljubljana, Kranj, Ptuj

Poročali smo o preventivni akciji Ponovno na izpitno vožnjo, v kateri se je spomladi in jeseni preizkusilo dvesto voznikov, širjenju industrijske cone Laze in drugih projektih v občini Kranj, spregovorili pa smo tudi o tem, kako je sadje v pisarni priložnost za zdrav način življenja in kako pogosto je tradicionalni slovenski zajtrk na mizi družinske Kmetije Čeh.

družbainfozdravstvopolitikapolitikapolitika

Iz naših krajev

Ljubljana, Kranj, Ptuj

Poročali smo o preventivni akciji Ponovno na izpitno vožnjo, v kateri se je spomladi in jeseni preizkusilo dvesto voznikov, širjenju industrijske cone Laze in drugih projektih v občini Kranj, spregovorili pa smo tudi o tem, kako je sadje v pisarni priložnost za zdrav način življenja in kako pogosto je tradicionalni slovenski zajtrk na mizi družinske Kmetije Čeh.

VEČ ...|21. 11. 2020
Ljubljana, Kranj, Ptuj

Poročali smo o preventivni akciji Ponovno na izpitno vožnjo, v kateri se je spomladi in jeseni preizkusilo dvesto voznikov, širjenju industrijske cone Laze in drugih projektih v občini Kranj, spregovorili pa smo tudi o tem, kako je sadje v pisarni priložnost za zdrav način življenja in kako pogosto je tradicionalni slovenski zajtrk na mizi družinske Kmetije Čeh.

Andrej Šinko

družbainfozdravstvopolitikapolitikapolitika

Svetovalnica

VEČ ...|19. 11. 2020
O osteoporozi

Osteoporoza je zelo pogosta bolezen, zaradi katere imajo bolniki krhke kosti, kar vodi v zlome kolkov, hrbteničnih vretenc in zapestij. Po strokovni oceni sogovornikov je v Sloveniji nezdravljenih kar 60 odstotkov primerov osteoporoze. Gostja zdravstvene Svetovalnice je bila predsednica Zveze društev bolnikov z osteoporozo Slovenije Duša Hlade Zore.

O osteoporozi

Osteoporoza je zelo pogosta bolezen, zaradi katere imajo bolniki krhke kosti, kar vodi v zlome kolkov, hrbteničnih vretenc in zapestij. Po strokovni oceni sogovornikov je v Sloveniji nezdravljenih kar 60 odstotkov primerov osteoporoze. Gostja zdravstvene Svetovalnice je bila predsednica Zveze društev bolnikov z osteoporozo Slovenije Duša Hlade Zore.

svetovanjezdravstvo

Svetovalnica

O osteoporozi

Osteoporoza je zelo pogosta bolezen, zaradi katere imajo bolniki krhke kosti, kar vodi v zlome kolkov, hrbteničnih vretenc in zapestij. Po strokovni oceni sogovornikov je v Sloveniji nezdravljenih kar 60 odstotkov primerov osteoporoze. Gostja zdravstvene Svetovalnice je bila predsednica Zveze društev bolnikov z osteoporozo Slovenije Duša Hlade Zore.

VEČ ...|19. 11. 2020
O osteoporozi

Osteoporoza je zelo pogosta bolezen, zaradi katere imajo bolniki krhke kosti, kar vodi v zlome kolkov, hrbteničnih vretenc in zapestij. Po strokovni oceni sogovornikov je v Sloveniji nezdravljenih kar 60 odstotkov primerov osteoporoze. Gostja zdravstvene Svetovalnice je bila predsednica Zveze društev bolnikov z osteoporozo Slovenije Duša Hlade Zore.

Blaž Lesnik

svetovanjezdravstvo

Informativni prispevki

VEČ ...|18. 11. 2020
V boju s covidom tudi številni mladi zdravniki

V Splošni bolnišnici Celje se s covid bolniki srečuje mladispecializant infektologije Federico Victor Potočnik. Za naš radioje spregovoril o razmerah na oddelku in poteku epidemije.

V boju s covidom tudi številni mladi zdravniki

V Splošni bolnišnici Celje se s covid bolniki srečuje mladispecializant infektologije Federico Victor Potočnik. Za naš radioje spregovoril o razmerah na oddelku in poteku epidemije.

družbainfokoronavirusmladizdravstvo

Informativni prispevki

V boju s covidom tudi številni mladi zdravniki

V Splošni bolnišnici Celje se s covid bolniki srečuje mladispecializant infektologije Federico Victor Potočnik. Za naš radioje spregovoril o razmerah na oddelku in poteku epidemije.

VEČ ...|18. 11. 2020
V boju s covidom tudi številni mladi zdravniki

V Splošni bolnišnici Celje se s covid bolniki srečuje mladispecializant infektologije Federico Victor Potočnik. Za naš radioje spregovoril o razmerah na oddelku in poteku epidemije.

Alen Salihović

družbainfokoronavirusmladizdravstvo

Svetovalnica

VEČ ...|13. 11. 2020
Sladkorna bolezen

14. november je svetovni dan sladkorne bolezni, s katero živi vsaka deseta oseba na svetu. V Sloveniji 200.000 oseb. Epidemija je v marsičem posegla tudi v življenje ljudi s sladkorno boleznijo. Kako poskrbeti za redno gibanje, merjenje krvnega sladkorja, za sproščanje stresa in uravnoteženo prehrano ter redne stike z zdravnikom, je govoril podpredsednik Zveze društev diabetikov Slovenije Alojz Rudolf, ki s sladkorno boleznijo sobiva že od svojega trinajstega leta starosti.

Sladkorna bolezen

14. november je svetovni dan sladkorne bolezni, s katero živi vsaka deseta oseba na svetu. V Sloveniji 200.000 oseb. Epidemija je v marsičem posegla tudi v življenje ljudi s sladkorno boleznijo. Kako poskrbeti za redno gibanje, merjenje krvnega sladkorja, za sproščanje stresa in uravnoteženo prehrano ter redne stike z zdravnikom, je govoril podpredsednik Zveze društev diabetikov Slovenije Alojz Rudolf, ki s sladkorno boleznijo sobiva že od svojega trinajstega leta starosti.

zdravstvoodnosidružbasvetovanje

Svetovalnica

Sladkorna bolezen

14. november je svetovni dan sladkorne bolezni, s katero živi vsaka deseta oseba na svetu. V Sloveniji 200.000 oseb. Epidemija je v marsičem posegla tudi v življenje ljudi s sladkorno boleznijo. Kako poskrbeti za redno gibanje, merjenje krvnega sladkorja, za sproščanje stresa in uravnoteženo prehrano ter redne stike z zdravnikom, je govoril podpredsednik Zveze društev diabetikov Slovenije Alojz Rudolf, ki s sladkorno boleznijo sobiva že od svojega trinajstega leta starosti.

VEČ ...|13. 11. 2020
Sladkorna bolezen

14. november je svetovni dan sladkorne bolezni, s katero živi vsaka deseta oseba na svetu. V Sloveniji 200.000 oseb. Epidemija je v marsičem posegla tudi v življenje ljudi s sladkorno boleznijo. Kako poskrbeti za redno gibanje, merjenje krvnega sladkorja, za sproščanje stresa in uravnoteženo prehrano ter redne stike z zdravnikom, je govoril podpredsednik Zveze društev diabetikov Slovenije Alojz Rudolf, ki s sladkorno boleznijo sobiva že od svojega trinajstega leta starosti.

Nataša Ličen

zdravstvoodnosidružbasvetovanje

Komentar tedna

VEČ ...|13. 11. 2020
Roman Vučajnk: 4. svetovni dan ubogih – Ponudi svojo roko siromaku

Žečetrto leto zapored nas sveti oče še posebej poziva, da v svojihprizadevanjih po boljšem življenju ne pozabimo na uboge in nam jekot majhen opomnik na to krščansko držo v koledarju obkrožiltretjo novembrsko nedeljo, ki pa pravzaprav velja za vsak dan v letu.Če izraz boljše življenje lahko razumemo kot boljše gmotnerazmere, daljša obdobja stabilnega zdravja, bolj pristne inosrečujoče odnose in več doživetij, ki v nas zbudijo hvaležnostza življenje, ki ga živimo, potem besedo ubogi lahkosprejmemo za vse tiste, ki jih pesti pomanjkanje sredstev zapreživetje ali se jih oklepa bolezen ali trpijo v slabih odnosihoziroma v prisiljeni samoti ali pa njihov človeški duh – ki ga jezanetil goreč plamen Božjega – vse bolj otopel tone v mrak.

Danes nam je svoje razmišljanje predstavil Kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda, Roman Vučajnk.


Roman Vučajnk: 4. svetovni dan ubogih – Ponudi svojo roko siromaku

Žečetrto leto zapored nas sveti oče še posebej poziva, da v svojihprizadevanjih po boljšem življenju ne pozabimo na uboge in nam jekot majhen opomnik na to krščansko držo v koledarju obkrožiltretjo novembrsko nedeljo, ki pa pravzaprav velja za vsak dan v letu.Če izraz boljše življenje lahko razumemo kot boljše gmotnerazmere, daljša obdobja stabilnega zdravja, bolj pristne inosrečujoče odnose in več doživetij, ki v nas zbudijo hvaležnostza življenje, ki ga živimo, potem besedo ubogi lahkosprejmemo za vse tiste, ki jih pesti pomanjkanje sredstev zapreživetje ali se jih oklepa bolezen ali trpijo v slabih odnosihoziroma v prisiljeni samoti ali pa njihov človeški duh – ki ga jezanetil goreč plamen Božjega – vse bolj otopel tone v mrak.

Danes nam je svoje razmišljanje predstavil Kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda, Roman Vučajnk.


komentardružbazdravstvokoronavirus

Komentar tedna

Roman Vučajnk: 4. svetovni dan ubogih – Ponudi svojo roko siromaku

Žečetrto leto zapored nas sveti oče še posebej poziva, da v svojihprizadevanjih po boljšem življenju ne pozabimo na uboge in nam jekot majhen opomnik na to krščansko držo v koledarju obkrožiltretjo novembrsko nedeljo, ki pa pravzaprav velja za vsak dan v letu.Če izraz boljše življenje lahko razumemo kot boljše gmotnerazmere, daljša obdobja stabilnega zdravja, bolj pristne inosrečujoče odnose in več doživetij, ki v nas zbudijo hvaležnostza življenje, ki ga živimo, potem besedo ubogi lahkosprejmemo za vse tiste, ki jih pesti pomanjkanje sredstev zapreživetje ali se jih oklepa bolezen ali trpijo v slabih odnosihoziroma v prisiljeni samoti ali pa njihov človeški duh – ki ga jezanetil goreč plamen Božjega – vse bolj otopel tone v mrak.

Danes nam je svoje razmišljanje predstavil Kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda, Roman Vučajnk.


VEČ ...|13. 11. 2020
Roman Vučajnk: 4. svetovni dan ubogih – Ponudi svojo roko siromaku

Žečetrto leto zapored nas sveti oče še posebej poziva, da v svojihprizadevanjih po boljšem življenju ne pozabimo na uboge in nam jekot majhen opomnik na to krščansko držo v koledarju obkrožiltretjo novembrsko nedeljo, ki pa pravzaprav velja za vsak dan v letu.Če izraz boljše življenje lahko razumemo kot boljše gmotnerazmere, daljša obdobja stabilnega zdravja, bolj pristne inosrečujoče odnose in več doživetij, ki v nas zbudijo hvaležnostza življenje, ki ga živimo, potem besedo ubogi lahkosprejmemo za vse tiste, ki jih pesti pomanjkanje sredstev zapreživetje ali se jih oklepa bolezen ali trpijo v slabih odnosihoziroma v prisiljeni samoti ali pa njihov človeški duh – ki ga jezanetil goreč plamen Božjega – vse bolj otopel tone v mrak.

Danes nam je svoje razmišljanje predstavil Kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda, Roman Vučajnk.


Roman Vučajnk

komentardružbazdravstvokoronavirus

Informativni prispevki

VEČ ...|13. 11. 2020
Infektologinja dr. Mateja Logar o epidemiološki sliki v državi in novih ukrepih

13. novembra so stopili v veljajonovi ukrepi s katerimi žejo odgovorni v državi preprečiti širjenjanovega koronavirusa. Prepovedana so vsa zbiranja, razen če so zbraničlani družine oziroma člani skupnega gospodinjstva. A kot je vpogovoru za Radio Ognjišče ob začetku 14-dnevnega umirjanja državepovedala infektologinja dr. Mateja Logar tovrstno sprejemanjeukrepov ne bi bilo nujno, če bi se vsi državi pravil.

Infektologinja dr. Mateja Logar o epidemiološki sliki v državi in novih ukrepih

13. novembra so stopili v veljajonovi ukrepi s katerimi žejo odgovorni v državi preprečiti širjenjanovega koronavirusa. Prepovedana so vsa zbiranja, razen če so zbraničlani družine oziroma člani skupnega gospodinjstva. A kot je vpogovoru za Radio Ognjišče ob začetku 14-dnevnega umirjanja državepovedala infektologinja dr. Mateja Logar tovrstno sprejemanjeukrepov ne bi bilo nujno, če bi se vsi državi pravil.

pogovordružbakoronaviruszdravstvo

Informativni prispevki

Infektologinja dr. Mateja Logar o epidemiološki sliki v državi in novih ukrepih

13. novembra so stopili v veljajonovi ukrepi s katerimi žejo odgovorni v državi preprečiti širjenjanovega koronavirusa. Prepovedana so vsa zbiranja, razen če so zbraničlani družine oziroma člani skupnega gospodinjstva. A kot je vpogovoru za Radio Ognjišče ob začetku 14-dnevnega umirjanja državepovedala infektologinja dr. Mateja Logar tovrstno sprejemanjeukrepov ne bi bilo nujno, če bi se vsi državi pravil.

VEČ ...|13. 11. 2020
Infektologinja dr. Mateja Logar o epidemiološki sliki v državi in novih ukrepih

13. novembra so stopili v veljajonovi ukrepi s katerimi žejo odgovorni v državi preprečiti širjenjanovega koronavirusa. Prepovedana so vsa zbiranja, razen če so zbraničlani družine oziroma člani skupnega gospodinjstva. A kot je vpogovoru za Radio Ognjišče ob začetku 14-dnevnega umirjanja državepovedala infektologinja dr. Mateja Logar tovrstno sprejemanjeukrepov ne bi bilo nujno, če bi se vsi državi pravil.

Alen Salihović

pogovordružbakoronaviruszdravstvo

Via positiva

VEČ ...|12. 11. 2020
Dr. Denis Baš: Moj pediater 2020

Najlepše v življenju, tako v poklicu kot v zasebnosti, so drobne in preproste reči, je na vprašanje, kaj ga osrečuje, odgovoril dr. Denis Baš, aktualni prejemnik naziva Moj pediater 2020. Toplina in pozitivna naravnanost sta njegovi odliki. Zaupajmo si, pravi.

Dr. Denis Baš: Moj pediater 2020

Najlepše v življenju, tako v poklicu kot v zasebnosti, so drobne in preproste reči, je na vprašanje, kaj ga osrečuje, odgovoril dr. Denis Baš, aktualni prejemnik naziva Moj pediater 2020. Toplina in pozitivna naravnanost sta njegovi odliki. Zaupajmo si, pravi.

družbaizobraževanjekoronavirusodnosipogovorsvetovanjezdravstvo

Via positiva

Dr. Denis Baš: Moj pediater 2020

Najlepše v življenju, tako v poklicu kot v zasebnosti, so drobne in preproste reči, je na vprašanje, kaj ga osrečuje, odgovoril dr. Denis Baš, aktualni prejemnik naziva Moj pediater 2020. Toplina in pozitivna naravnanost sta njegovi odliki. Zaupajmo si, pravi.

VEČ ...|12. 11. 2020
Dr. Denis Baš: Moj pediater 2020

Najlepše v življenju, tako v poklicu kot v zasebnosti, so drobne in preproste reči, je na vprašanje, kaj ga osrečuje, odgovoril dr. Denis Baš, aktualni prejemnik naziva Moj pediater 2020. Toplina in pozitivna naravnanost sta njegovi odliki. Zaupajmo si, pravi.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekoronavirusodnosipogovorsvetovanjezdravstvo

Informativni prispevki

VEČ ...|10. 11. 2020
Profesor Bratkovič optimistično o napovedanem prvem resnem cepivu prit novemu koronavirusu.

Bomo do konca leta že imeli cepivo proti novemu koronavirusu? Ameriški farmacevtski velikan Pfizer in nemško biotehnološko podjetje BioNTech sta sporočila, da se je cepivo proti covidu-19, ki ga razvijata, v tretji fazi kliničnih testiranj izkazalo za 90-odstotno učinkovito. Novica je vzbudila upanje v drugem valu pandemije, ko v Evropi in po svetu beležijo rekorde v številu okužb in smrtnih žrtev covida-19.O novem cepivu je za Radio Ognjišče spregovoril profesor dr. Tomaž Bratkovič s Fakultete za farmacijo.

Profesor Bratkovič optimistično o napovedanem prvem resnem cepivu prit novemu koronavirusu.

Bomo do konca leta že imeli cepivo proti novemu koronavirusu? Ameriški farmacevtski velikan Pfizer in nemško biotehnološko podjetje BioNTech sta sporočila, da se je cepivo proti covidu-19, ki ga razvijata, v tretji fazi kliničnih testiranj izkazalo za 90-odstotno učinkovito. Novica je vzbudila upanje v drugem valu pandemije, ko v Evropi in po svetu beležijo rekorde v številu okužb in smrtnih žrtev covida-19.O novem cepivu je za Radio Ognjišče spregovoril profesor dr. Tomaž Bratkovič s Fakultete za farmacijo.

družbainfokoronaviruszdravstvopogovorkoronaviruspogovorinfozdravstvocepivotomaž bratkovič

Informativni prispevki

Profesor Bratkovič optimistično o napovedanem prvem resnem cepivu prit novemu koronavirusu.

Bomo do konca leta že imeli cepivo proti novemu koronavirusu? Ameriški farmacevtski velikan Pfizer in nemško biotehnološko podjetje BioNTech sta sporočila, da se je cepivo proti covidu-19, ki ga razvijata, v tretji fazi kliničnih testiranj izkazalo za 90-odstotno učinkovito. Novica je vzbudila upanje v drugem valu pandemije, ko v Evropi in po svetu beležijo rekorde v številu okužb in smrtnih žrtev covida-19.O novem cepivu je za Radio Ognjišče spregovoril profesor dr. Tomaž Bratkovič s Fakultete za farmacijo.

VEČ ...|10. 11. 2020
Profesor Bratkovič optimistično o napovedanem prvem resnem cepivu prit novemu koronavirusu.

Bomo do konca leta že imeli cepivo proti novemu koronavirusu? Ameriški farmacevtski velikan Pfizer in nemško biotehnološko podjetje BioNTech sta sporočila, da se je cepivo proti covidu-19, ki ga razvijata, v tretji fazi kliničnih testiranj izkazalo za 90-odstotno učinkovito. Novica je vzbudila upanje v drugem valu pandemije, ko v Evropi in po svetu beležijo rekorde v številu okužb in smrtnih žrtev covida-19.O novem cepivu je za Radio Ognjišče spregovoril profesor dr. Tomaž Bratkovič s Fakultete za farmacijo.

Alen Salihović

družbainfokoronaviruszdravstvopogovorkoronaviruspogovorinfozdravstvocepivotomaž bratkovič

Naš gost

VEČ ...|7. 11. 2020
Prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec

Tokrat smo našo gostjo gostili na daljavo in k pogovoru povabili izjemno sogovornico, ki slovi po svojem širokem znanju iz zgodovine medicine. Kot avtorica je podpisana pod številne strokovne monografije in članke, mnogi od njih nam v aktualnih razmerah lahko pomagajo razumeti potek in prilagoditve družbe na epidemijo. Naša gostja je bila predstojnica katedre za zgodovino medicine prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec.

Prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec

Tokrat smo našo gostjo gostili na daljavo in k pogovoru povabili izjemno sogovornico, ki slovi po svojem širokem znanju iz zgodovine medicine. Kot avtorica je podpisana pod številne strokovne monografije in članke, mnogi od njih nam v aktualnih razmerah lahko pomagajo razumeti potek in prilagoditve družbe na epidemijo. Naša gostja je bila predstojnica katedre za zgodovino medicine prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec.

zdravstvokoronavirusizobraževanjepogovormedicinazgodovina

Naš gost

Prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec

Tokrat smo našo gostjo gostili na daljavo in k pogovoru povabili izjemno sogovornico, ki slovi po svojem širokem znanju iz zgodovine medicine. Kot avtorica je podpisana pod številne strokovne monografije in članke, mnogi od njih nam v aktualnih razmerah lahko pomagajo razumeti potek in prilagoditve družbe na epidemijo. Naša gostja je bila predstojnica katedre za zgodovino medicine prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec.

VEČ ...|7. 11. 2020
Prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec

Tokrat smo našo gostjo gostili na daljavo in k pogovoru povabili izjemno sogovornico, ki slovi po svojem širokem znanju iz zgodovine medicine. Kot avtorica je podpisana pod številne strokovne monografije in članke, mnogi od njih nam v aktualnih razmerah lahko pomagajo razumeti potek in prilagoditve družbe na epidemijo. Naša gostja je bila predstojnica katedre za zgodovino medicine prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec.

Blaž Lesnik

zdravstvokoronavirusizobraževanjepogovormedicinazgodovina

Informativni prispevki

VEČ ...|5. 11. 2020
Dr. Bojana Beović o razmerah v Sloveniji

Upamo, da se bo v nekaj dneh krivulja na novo okuženih obrnila navzdol in ne bo potrebno sprejemati bolj radikalnih ukrepov. To je v posebnem pogovoru za Radio Ognjišče dejala vodja strokovne skupine za covid-19, infektologinja dr. Bojana Beović. Opozarja, da je virus resen in da je sedanje stanje posledica »samozvanih strokovnjakov«, ki so trdili, da gre za okužbo podobno gripi. Odgovorila je tudi na vprašanje, kakšne božično-novoletne praznike lahko pričakujemo.

Dr. Bojana Beović o razmerah v Sloveniji

Upamo, da se bo v nekaj dneh krivulja na novo okuženih obrnila navzdol in ne bo potrebno sprejemati bolj radikalnih ukrepov. To je v posebnem pogovoru za Radio Ognjišče dejala vodja strokovne skupine za covid-19, infektologinja dr. Bojana Beović. Opozarja, da je virus resen in da je sedanje stanje posledica »samozvanih strokovnjakov«, ki so trdili, da gre za okužbo podobno gripi. Odgovorila je tudi na vprašanje, kakšne božično-novoletne praznike lahko pričakujemo.

koronavirusinfopogovorzdravstvo

Informativni prispevki

Dr. Bojana Beović o razmerah v Sloveniji

Upamo, da se bo v nekaj dneh krivulja na novo okuženih obrnila navzdol in ne bo potrebno sprejemati bolj radikalnih ukrepov. To je v posebnem pogovoru za Radio Ognjišče dejala vodja strokovne skupine za covid-19, infektologinja dr. Bojana Beović. Opozarja, da je virus resen in da je sedanje stanje posledica »samozvanih strokovnjakov«, ki so trdili, da gre za okužbo podobno gripi. Odgovorila je tudi na vprašanje, kakšne božično-novoletne praznike lahko pričakujemo.

VEČ ...|5. 11. 2020
Dr. Bojana Beović o razmerah v Sloveniji

Upamo, da se bo v nekaj dneh krivulja na novo okuženih obrnila navzdol in ne bo potrebno sprejemati bolj radikalnih ukrepov. To je v posebnem pogovoru za Radio Ognjišče dejala vodja strokovne skupine za covid-19, infektologinja dr. Bojana Beović. Opozarja, da je virus resen in da je sedanje stanje posledica »samozvanih strokovnjakov«, ki so trdili, da gre za okužbo podobno gripi. Odgovorila je tudi na vprašanje, kakšne božično-novoletne praznike lahko pričakujemo.

Alen Salihović

koronavirusinfopogovorzdravstvo

Svetovalnica

VEČ ...|30. 10. 2020
Specialist gastroenterolog Darko Siuka o pomenu vitamina D

Tokrat pa bomo spregovorili o zelo aktualni temi: pomenu vitamina D, ki se kaže tudi kot obetavna preventiva pri aktualni epidemiji. Ker Slovencem po nacionalni raziskavi tega vitamina v povprečju primanjkuje, bodo odgovori gosta na daljavo še posebej zanimivi. Z nami je bil specialist gastroenterolog Darko Siuka.

Specialist gastroenterolog Darko Siuka o pomenu vitamina D

Tokrat pa bomo spregovorili o zelo aktualni temi: pomenu vitamina D, ki se kaže tudi kot obetavna preventiva pri aktualni epidemiji. Ker Slovencem po nacionalni raziskavi tega vitamina v povprečju primanjkuje, bodo odgovori gosta na daljavo še posebej zanimivi. Z nami je bil specialist gastroenterolog Darko Siuka.

svetovalnicazdravstvoizobraževanje

Svetovalnica

Specialist gastroenterolog Darko Siuka o pomenu vitamina D

Tokrat pa bomo spregovorili o zelo aktualni temi: pomenu vitamina D, ki se kaže tudi kot obetavna preventiva pri aktualni epidemiji. Ker Slovencem po nacionalni raziskavi tega vitamina v povprečju primanjkuje, bodo odgovori gosta na daljavo še posebej zanimivi. Z nami je bil specialist gastroenterolog Darko Siuka.

VEČ ...|30. 10. 2020
Specialist gastroenterolog Darko Siuka o pomenu vitamina D

Tokrat pa bomo spregovorili o zelo aktualni temi: pomenu vitamina D, ki se kaže tudi kot obetavna preventiva pri aktualni epidemiji. Ker Slovencem po nacionalni raziskavi tega vitamina v povprečju primanjkuje, bodo odgovori gosta na daljavo še posebej zanimivi. Z nami je bil specialist gastroenterolog Darko Siuka.

Blaž Lesnik

svetovalnicazdravstvoizobraževanje

Komentar tedna

VEČ ...|30. 10. 2020
S. Emanuela Žerdin: Pozdrav iz osrčja okužbe

Bodite z nami, ne proti nas! Nerazpravljajte o takšnih ali drugačnih maskah, o takšni ali drugačiuri, ne pišite še deset ali več novih odredb, ki jih nihče nebere, ampak poglejte, kaj še lahko naredite, da pomagamo ljudem vsrediščih okužb! Pa če je potrebno nositi tri maske – pa kaj!Če rešuje življenje, bomo pač tudi to naredili!

Komentar je pripravila in prebrala sestra Emanuela Žerdin, sodelavka projekta dolgotrajne oskrbe v Domu sv. Jožefa v Celju.

S. Emanuela Žerdin: Pozdrav iz osrčja okužbe

Bodite z nami, ne proti nas! Nerazpravljajte o takšnih ali drugačnih maskah, o takšni ali drugačiuri, ne pišite še deset ali več novih odredb, ki jih nihče nebere, ampak poglejte, kaj še lahko naredite, da pomagamo ljudem vsrediščih okužb! Pa če je potrebno nositi tri maske – pa kaj!Če rešuje življenje, bomo pač tudi to naredili!

Komentar je pripravila in prebrala sestra Emanuela Žerdin, sodelavka projekta dolgotrajne oskrbe v Domu sv. Jožefa v Celju.

komentarkoronaviruszdravstvodružbaduhovnost

Komentar tedna

S. Emanuela Žerdin: Pozdrav iz osrčja okužbe

Bodite z nami, ne proti nas! Nerazpravljajte o takšnih ali drugačnih maskah, o takšni ali drugačiuri, ne pišite še deset ali več novih odredb, ki jih nihče nebere, ampak poglejte, kaj še lahko naredite, da pomagamo ljudem vsrediščih okužb! Pa če je potrebno nositi tri maske – pa kaj!Če rešuje življenje, bomo pač tudi to naredili!

Komentar je pripravila in prebrala sestra Emanuela Žerdin, sodelavka projekta dolgotrajne oskrbe v Domu sv. Jožefa v Celju.

VEČ ...|30. 10. 2020
S. Emanuela Žerdin: Pozdrav iz osrčja okužbe

Bodite z nami, ne proti nas! Nerazpravljajte o takšnih ali drugačnih maskah, o takšni ali drugačiuri, ne pišite še deset ali več novih odredb, ki jih nihče nebere, ampak poglejte, kaj še lahko naredite, da pomagamo ljudem vsrediščih okužb! Pa če je potrebno nositi tri maske – pa kaj!Če rešuje življenje, bomo pač tudi to naredili!

Komentar je pripravila in prebrala sestra Emanuela Žerdin, sodelavka projekta dolgotrajne oskrbe v Domu sv. Jožefa v Celju.

S. Emanuela Žerdin

komentarkoronaviruszdravstvodružbaduhovnost

Vstani in hodi

VEČ ...|25. 10. 2020
Invalidi in avtomobili

V oddaji Vstani in hodi nam je voditelj oddaje Tone Planinšek razkril svoj primer, kako prideš do predelave avta, ki ga v večji meri plača država, če si drugačen invalid.

Invalidi in avtomobili

V oddaji Vstani in hodi nam je voditelj oddaje Tone Planinšek razkril svoj primer, kako prideš do predelave avta, ki ga v večji meri plača država, če si drugačen invalid.

družbazdravstvoavto

Vstani in hodi

Invalidi in avtomobili

V oddaji Vstani in hodi nam je voditelj oddaje Tone Planinšek razkril svoj primer, kako prideš do predelave avta, ki ga v večji meri plača država, če si drugačen invalid.

VEČ ...|25. 10. 2020
Invalidi in avtomobili

V oddaji Vstani in hodi nam je voditelj oddaje Tone Planinšek razkril svoj primer, kako prideš do predelave avta, ki ga v večji meri plača država, če si drugačen invalid.

Tone Planinšek

družbazdravstvoavto

Informativni prispevki

VEČ ...|23. 10. 2020
Poslanka ELS Tomc: Ukrepi v Sloveniji so zelo bolj naklonjeni gospodarstvu in ljudem

Evropski poslanci so se v minulem tednu udeležil plenarnega zasedanja, ki je spet potekalo na daljavo. Glavni temi sta bili nova skupna evropska kmetijska politika in paket zakonodajnih ukrepov za ureditev digitalnega trga. Kot nam je povedala poslanka Evropske ljudske stranke Romana Tomc gredo predlogi v pravo smer. V pogovoru za naš radio je spregovorila tudi o soočanju z epidemijo in sprejemanju vladnih ukrepov.

Poslanka ELS Tomc: Ukrepi v Sloveniji so zelo bolj naklonjeni gospodarstvu in ljudem

Evropski poslanci so se v minulem tednu udeležil plenarnega zasedanja, ki je spet potekalo na daljavo. Glavni temi sta bili nova skupna evropska kmetijska politika in paket zakonodajnih ukrepov za ureditev digitalnega trga. Kot nam je povedala poslanka Evropske ljudske stranke Romana Tomc gredo predlogi v pravo smer. V pogovoru za naš radio je spregovorila tudi o soočanju z epidemijo in sprejemanju vladnih ukrepov.

zdravstvokoronavirus

Informativni prispevki

Poslanka ELS Tomc: Ukrepi v Sloveniji so zelo bolj naklonjeni gospodarstvu in ljudem

Evropski poslanci so se v minulem tednu udeležil plenarnega zasedanja, ki je spet potekalo na daljavo. Glavni temi sta bili nova skupna evropska kmetijska politika in paket zakonodajnih ukrepov za ureditev digitalnega trga. Kot nam je povedala poslanka Evropske ljudske stranke Romana Tomc gredo predlogi v pravo smer. V pogovoru za naš radio je spregovorila tudi o soočanju z epidemijo in sprejemanju vladnih ukrepov.

VEČ ...|23. 10. 2020
Poslanka ELS Tomc: Ukrepi v Sloveniji so zelo bolj naklonjeni gospodarstvu in ljudem

Evropski poslanci so se v minulem tednu udeležil plenarnega zasedanja, ki je spet potekalo na daljavo. Glavni temi sta bili nova skupna evropska kmetijska politika in paket zakonodajnih ukrepov za ureditev digitalnega trga. Kot nam je povedala poslanka Evropske ljudske stranke Romana Tomc gredo predlogi v pravo smer. V pogovoru za naš radio je spregovorila tudi o soočanju z epidemijo in sprejemanju vladnih ukrepov.

Alen Salihović

zdravstvokoronavirus

Svetovalnica

VEČ ...|22. 10. 2020
Krvodajalstvo

»Še tako velike besede ne morejo nadomestiti velikih dejanj. Zato preprosta hvala vsem, ki darujete kri.« Tako se je krvodajalcem zahvalila Stana. Kako je z zalogami in ali kri lahko darujemo tudi v času epidemije ste slišali v Svetovalnici z Boštjanom Novakom, sodelavcem Rdečega križa Slovenije.

Krvodajalstvo

»Še tako velike besede ne morejo nadomestiti velikih dejanj. Zato preprosta hvala vsem, ki darujete kri.« Tako se je krvodajalcem zahvalila Stana. Kako je z zalogami in ali kri lahko darujemo tudi v času epidemije ste slišali v Svetovalnici z Boštjanom Novakom, sodelavcem Rdečega križa Slovenije.

svetovanjezdravstvo

Svetovalnica

Krvodajalstvo
»Še tako velike besede ne morejo nadomestiti velikih dejanj. Zato preprosta hvala vsem, ki darujete kri.« Tako se je krvodajalcem zahvalila Stana. Kako je z zalogami in ali kri lahko darujemo tudi v času epidemije ste slišali v Svetovalnici z Boštjanom Novakom, sodelavcem Rdečega križa Slovenije.
VEČ ...|22. 10. 2020
Krvodajalstvo
»Še tako velike besede ne morejo nadomestiti velikih dejanj. Zato preprosta hvala vsem, ki darujete kri.« Tako se je krvodajalcem zahvalila Stana. Kako je z zalogami in ali kri lahko darujemo tudi v času epidemije ste slišali v Svetovalnici z Boštjanom Novakom, sodelavcem Rdečega križa Slovenije.

Tanja Dominko

svetovanjezdravstvo

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|21. 10. 2020
Pridobivanje propolisa je zahtevno.

Propolis je čebelji pridelek, ki ga čebelja družina uporablja za premaz notranjih sten panja, za zadelovanje notranjih razpok in špranj, za popravilo satja, za pritrjevanje premičnih delov panja, z njim zožijo tudi žrela, še v krajih, kjer so zelo nizke temperature, z njim prevlečejo tudi notranjost celic, v katere bo matica odložila jajčeca. Poleg tega se z njim borijo proti mikroorganizmom v svojem bivališču. Zahtevno pa je njegovo pridobivanje, pravi Tomaž Samec, svetovalec pri ČZS.

Pridobivanje propolisa je zahtevno.

Propolis je čebelji pridelek, ki ga čebelja družina uporablja za premaz notranjih sten panja, za zadelovanje notranjih razpok in špranj, za popravilo satja, za pritrjevanje premičnih delov panja, z njim zožijo tudi žrela, še v krajih, kjer so zelo nizke temperature, z njim prevlečejo tudi notranjost celic, v katere bo matica odložila jajčeca. Poleg tega se z njim borijo proti mikroorganizmom v svojem bivališču. Zahtevno pa je njegovo pridobivanje, pravi Tomaž Samec, svetovalec pri ČZS.

kmetijstvozdravstvo

Minute za kmetijstvo in podeželje

Pridobivanje propolisa je zahtevno.
Propolis je čebelji pridelek, ki ga čebelja družina uporablja za premaz notranjih sten panja, za zadelovanje notranjih razpok in špranj, za popravilo satja, za pritrjevanje premičnih delov panja, z njim zožijo tudi žrela, še v krajih, kjer so zelo nizke temperature, z njim prevlečejo tudi notranjost celic, v katere bo matica odložila jajčeca. Poleg tega se z njim borijo proti mikroorganizmom v svojem bivališču. Zahtevno pa je njegovo pridobivanje, pravi Tomaž Samec, svetovalec pri ČZS.
VEČ ...|21. 10. 2020
Pridobivanje propolisa je zahtevno.
Propolis je čebelji pridelek, ki ga čebelja družina uporablja za premaz notranjih sten panja, za zadelovanje notranjih razpok in špranj, za popravilo satja, za pritrjevanje premičnih delov panja, z njim zožijo tudi žrela, še v krajih, kjer so zelo nizke temperature, z njim prevlečejo tudi notranjost celic, v katere bo matica odložila jajčeca. Poleg tega se z njim borijo proti mikroorganizmom v svojem bivališču. Zahtevno pa je njegovo pridobivanje, pravi Tomaž Samec, svetovalec pri ČZS.

Robert Božič

kmetijstvozdravstvo

Naš pogled

VEČ ...|20. 10. 2020
Teorije zarote o virusu in odgovornost

V Našem pogledu je Alen Salihović razmišljal o odgovornosti tako politike kot civilne družbe pri soočanju z epidemijo novega koronavirusa, pa tudi o teorijah zarote, da virusa ni.

Teorije zarote o virusu in odgovornost

V Našem pogledu je Alen Salihović razmišljal o odgovornosti tako politike kot civilne družbe pri soočanju z epidemijo novega koronavirusa, pa tudi o teorijah zarote, da virusa ni.

vladakoronaviruspolitikaodgovornostzdravstvoinfo

Naš pogled

Teorije zarote o virusu in odgovornost
V Našem pogledu je Alen Salihović razmišljal o odgovornosti tako politike kot civilne družbe pri soočanju z epidemijo novega koronavirusa, pa tudi o teorijah zarote, da virusa ni.
VEČ ...|20. 10. 2020
Teorije zarote o virusu in odgovornost
V Našem pogledu je Alen Salihović razmišljal o odgovornosti tako politike kot civilne družbe pri soočanju z epidemijo novega koronavirusa, pa tudi o teorijah zarote, da virusa ni.

Alen Salihović

vladakoronaviruspolitikaodgovornostzdravstvoinfo

Svetovalnica

VEČ ...|16. 10. 2020
Dr. Zvezdana Snoj o duševnih težavah

Gostili smo psihiatrinjo, dr. Zvezdano Snoj, s katero smo se pogovarjali o duševnih težavah s katerimi se ob diagnozi težke bolezni sooči marsikdo. Številne študije so pokazale, da so med bolniki z rakom psihične motnje prav posebej pogoste.

Dr. Zvezdana Snoj o duševnih težavah

Gostili smo psihiatrinjo, dr. Zvezdano Snoj, s katero smo se pogovarjali o duševnih težavah s katerimi se ob diagnozi težke bolezni sooči marsikdo. Številne študije so pokazale, da so med bolniki z rakom psihične motnje prav posebej pogoste.

družbaodnosizdravstvopsihiatrija

Svetovalnica

Dr. Zvezdana Snoj o duševnih težavah

Gostili smo psihiatrinjo, dr. Zvezdano Snoj, s katero smo se pogovarjali o duševnih težavah s katerimi se ob diagnozi težke bolezni sooči marsikdo. Številne študije so pokazale, da so med bolniki z rakom psihične motnje prav posebej pogoste.

VEČ ...|16. 10. 2020
Dr. Zvezdana Snoj o duševnih težavah

Gostili smo psihiatrinjo, dr. Zvezdano Snoj, s katero smo se pogovarjali o duševnih težavah s katerimi se ob diagnozi težke bolezni sooči marsikdo. Številne študije so pokazale, da so med bolniki z rakom psihične motnje prav posebej pogoste.

Nataša Ličen

družbaodnosizdravstvopsihiatrija

Svetovalnica

VEČ ...|15. 10. 2020
O revmatični bolezni

Skoraj vsak, ki je starejši od 60. let se srečuje z revmatično boleznijo. Od osteoartroze do kroničnega vnetja sklepov hrbtenice je tekla beseda v današnji Svetovalnici. Naš gost je bil prof. dr. Matija Tomšič, ki je govoril tudi o tem, da je celostna obravnava revmatičnih bolnikov ključna za dobre izide zdravljenja.

O revmatični bolezni

Skoraj vsak, ki je starejši od 60. let se srečuje z revmatično boleznijo. Od osteoartroze do kroničnega vnetja sklepov hrbtenice je tekla beseda v današnji Svetovalnici. Naš gost je bil prof. dr. Matija Tomšič, ki je govoril tudi o tem, da je celostna obravnava revmatičnih bolnikov ključna za dobre izide zdravljenja.

svetovanjezdravstvo

Svetovalnica

O revmatični bolezni

Skoraj vsak, ki je starejši od 60. let se srečuje z revmatično boleznijo. Od osteoartroze do kroničnega vnetja sklepov hrbtenice je tekla beseda v današnji Svetovalnici. Naš gost je bil prof. dr. Matija Tomšič, ki je govoril tudi o tem, da je celostna obravnava revmatičnih bolnikov ključna za dobre izide zdravljenja.

VEČ ...|15. 10. 2020
O revmatični bolezni

Skoraj vsak, ki je starejši od 60. let se srečuje z revmatično boleznijo. Od osteoartroze do kroničnega vnetja sklepov hrbtenice je tekla beseda v današnji Svetovalnici. Naš gost je bil prof. dr. Matija Tomšič, ki je govoril tudi o tem, da je celostna obravnava revmatičnih bolnikov ključna za dobre izide zdravljenja.

Blaž Lesnik

svetovanjezdravstvo

Informativni prispevki

VEČ ...|13. 10. 2020
Dr. Bojana Beović: Razmere so resne!

Razmere so resne, je za Radio Ognjišče dejala vodja strokovne skupine za covid-19 infektologinja Bojana Beović. Nima več smisla razmišljati ali so ukrepi učinkoviti ali ne, ali maska pomaga ali ne, enostavno treba je slediti ukrepom. Tako jasna je bila v pogovoru za naš radio dr. Beovićeva. »Stanje je resno. Veliko je število okužb, ki jih ugotovimo s testiranjem. Velik delež testiranih je pozitiven. Oboje govori o zelo intenzivnem širjenju virusa po državi.«

Dr. Bojana Beović: Razmere so resne!

Razmere so resne, je za Radio Ognjišče dejala vodja strokovne skupine za covid-19 infektologinja Bojana Beović. Nima več smisla razmišljati ali so ukrepi učinkoviti ali ne, ali maska pomaga ali ne, enostavno treba je slediti ukrepom. Tako jasna je bila v pogovoru za naš radio dr. Beovićeva. »Stanje je resno. Veliko je število okužb, ki jih ugotovimo s testiranjem. Velik delež testiranih je pozitiven. Oboje govori o zelo intenzivnem širjenju virusa po državi.«

koronavirusinfoizobraževanjepogovorzdravstvobojana beović

Informativni prispevki

Dr. Bojana Beović: Razmere so resne!

Razmere so resne, je za Radio Ognjišče dejala vodja strokovne skupine za covid-19 infektologinja Bojana Beović. Nima več smisla razmišljati ali so ukrepi učinkoviti ali ne, ali maska pomaga ali ne, enostavno treba je slediti ukrepom. Tako jasna je bila v pogovoru za naš radio dr. Beovićeva. »Stanje je resno. Veliko je število okužb, ki jih ugotovimo s testiranjem. Velik delež testiranih je pozitiven. Oboje govori o zelo intenzivnem širjenju virusa po državi.«

VEČ ...|13. 10. 2020
Dr. Bojana Beović: Razmere so resne!

Razmere so resne, je za Radio Ognjišče dejala vodja strokovne skupine za covid-19 infektologinja Bojana Beović. Nima več smisla razmišljati ali so ukrepi učinkoviti ali ne, ali maska pomaga ali ne, enostavno treba je slediti ukrepom. Tako jasna je bila v pogovoru za naš radio dr. Beovićeva. »Stanje je resno. Veliko je število okužb, ki jih ugotovimo s testiranjem. Velik delež testiranih je pozitiven. Oboje govori o zelo intenzivnem širjenju virusa po državi.«

Alen Salihović

koronavirusinfoizobraževanjepogovorzdravstvobojana beović

Informativni prispevki

VEČ ...|12. 10. 2020
Življenje bolnikov z revmo je lahko ob zgodnji diagnozi, zdravljenju in zdravem življenjskem slogu kakovostno

12. oktobra obeležujemo svetovni dan revmatikov. V Sloveniji zvnetno revmatično boleznijo živi med 40.000 in 60.000 ljudi.Bolnikov z revmatizmom pa je okrog 230.000. Za eno od vrst revmatskihbolezni lahko zbolijo ljudje ne glede na spol in starost. Četudi greza kronične bolezni, ki trajajo vse življenje, lahko bolniki znjimi živijo kakovostno so nedavno povedali na novinarski konferenciv organizaciji Društva revmatikov Slovenije.

Življenje bolnikov z revmo je lahko ob zgodnji diagnozi, zdravljenju in zdravem življenjskem slogu kakovostno

12. oktobra obeležujemo svetovni dan revmatikov. V Sloveniji zvnetno revmatično boleznijo živi med 40.000 in 60.000 ljudi.Bolnikov z revmatizmom pa je okrog 230.000. Za eno od vrst revmatskihbolezni lahko zbolijo ljudje ne glede na spol in starost. Četudi greza kronične bolezni, ki trajajo vse življenje, lahko bolniki znjimi živijo kakovostno so nedavno povedali na novinarski konferenciv organizaciji Društva revmatikov Slovenije.

infozdravstvopogovorpolitikarevma

Informativni prispevki

Življenje bolnikov z revmo je lahko ob zgodnji diagnozi, zdravljenju in zdravem življenjskem slogu kakovostno

12. oktobra obeležujemo svetovni dan revmatikov. V Sloveniji zvnetno revmatično boleznijo živi med 40.000 in 60.000 ljudi.Bolnikov z revmatizmom pa je okrog 230.000. Za eno od vrst revmatskihbolezni lahko zbolijo ljudje ne glede na spol in starost. Četudi greza kronične bolezni, ki trajajo vse življenje, lahko bolniki znjimi živijo kakovostno so nedavno povedali na novinarski konferenciv organizaciji Društva revmatikov Slovenije.

VEČ ...|12. 10. 2020
Življenje bolnikov z revmo je lahko ob zgodnji diagnozi, zdravljenju in zdravem življenjskem slogu kakovostno

12. oktobra obeležujemo svetovni dan revmatikov. V Sloveniji zvnetno revmatično boleznijo živi med 40.000 in 60.000 ljudi.Bolnikov z revmatizmom pa je okrog 230.000. Za eno od vrst revmatskihbolezni lahko zbolijo ljudje ne glede na spol in starost. Četudi greza kronične bolezni, ki trajajo vse življenje, lahko bolniki znjimi živijo kakovostno so nedavno povedali na novinarski konferenciv organizaciji Društva revmatikov Slovenije.

Alen Salihović

infozdravstvopogovorpolitikarevma

Informativni prispevki

VEČ ...|8. 10. 2020
Astma

V Sloveniji v teh dneh poteka kampanja Življenje z astmo – Kaj sporočajo vaša pljuča. Združenje pnevmologov ter Društvo pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije je v sodelovanju s podjetjem AstraZeneca tako pretekli teden organiziralo okroglo mizo. Na njej je beseda tekla prav o astmi in o tem, kako se kronični astmatiki soočajo z boleznijo covid-19.

Astma

V Sloveniji v teh dneh poteka kampanja Življenje z astmo – Kaj sporočajo vaša pljuča. Združenje pnevmologov ter Društvo pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije je v sodelovanju s podjetjem AstraZeneca tako pretekli teden organiziralo okroglo mizo. Na njej je beseda tekla prav o astmi in o tem, kako se kronični astmatiki soočajo z boleznijo covid-19.

družbapogovorizobraževanjekoronaviruszdravstvo

Informativni prispevki

Astma
V Sloveniji v teh dneh poteka kampanja Življenje z astmo – Kaj sporočajo vaša pljuča. Združenje pnevmologov ter Društvo pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije je v sodelovanju s podjetjem AstraZeneca tako pretekli teden organiziralo okroglo mizo. Na njej je beseda tekla prav o astmi in o tem, kako se kronični astmatiki soočajo z boleznijo covid-19.
VEČ ...|8. 10. 2020
Astma
V Sloveniji v teh dneh poteka kampanja Življenje z astmo – Kaj sporočajo vaša pljuča. Združenje pnevmologov ter Društvo pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije je v sodelovanju s podjetjem AstraZeneca tako pretekli teden organiziralo okroglo mizo. Na njej je beseda tekla prav o astmi in o tem, kako se kronični astmatiki soočajo z boleznijo covid-19.

Marcel Krek

družbapogovorizobraževanjekoronaviruszdravstvo

Priporočamo
|
Aktualno

Moja zgodba

VEČ ...|17. 1. 2021
Dr. Jože Možina: Slovenski razkol - Vidovska planota

V oddaji Moja zgodba je bil z nami novinar in zgodovinar dr. Jože Možina. Ob njegovi knjigi Slovenski razkol smo tokrat predstavili začetke revolucije in upor proti njej na Vidovski planoti. Tam so se prebivalci najprej uprli revolucionarnemu nasilju. Žal pa njihov upor ni bil uspešen, bilo pa je precej nedolžnih žrtev, ki so jih povzročili tako partizani, kot v represalijah tudi italijanski okupartorji.

Dr. Jože Možina: Slovenski razkol - Vidovska planota

V oddaji Moja zgodba je bil z nami novinar in zgodovinar dr. Jože Možina. Ob njegovi knjigi Slovenski razkol smo tokrat predstavili začetke revolucije in upor proti njej na Vidovski planoti. Tam so se prebivalci najprej uprli revolucionarnemu nasilju. Žal pa njihov upor ni bil uspešen, bilo pa je precej nedolžnih žrtev, ki so jih povzročili tako partizani, kot v represalijah tudi italijanski okupartorji.

Jože Bartolj

Jože MožinaSlovenski razkolVidovska planota

Program zadnjega tedna

VEČ ...|21. 1. 2021
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 21. januar 2021 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 21. januar 2021 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Doživetja narave

VEČ ...|15. 1. 2021
dr. Jurij Gorjanc

Epidemija, gorsko reševanje, alpinizem, omrzline... Vse to in še kaj se je prepletalo v Doživetjih narave. Vanje smo povabili zdravnika kirurga in gorskega reševalca dr. Jurija Gorjanca.  

dr. Jurij Gorjanc

Epidemija, gorsko reševanje, alpinizem, omrzline... Vse to in še kaj se je prepletalo v Doživetjih narave. Vanje smo povabili zdravnika kirurga in gorskega reševalca dr. Jurija Gorjanca.  

Blaž Lesnik

naravapogovorzdravstvoalpinizemgorsko reševanje

Za življenje

VEČ ...|16. 1. 2021
Prvič v oddaji Za življenje logoterapevt doc. dr. Sebastjan Kristovič, predavatelj na Alma Mater Europaea – ECM

Doc. dr. Sebastjan Kristovič, predavatelj na Alma Mater Europaea – ECM, je v oddaji med drugim povedal, da so naši otroci preveč izpostavljeni zaslonom, manjka jim pa iger v naravi in sovrstniki.

Prvič v oddaji Za življenje logoterapevt doc. dr. Sebastjan Kristovič, predavatelj na Alma Mater Europaea – ECM

Doc. dr. Sebastjan Kristovič, predavatelj na Alma Mater Europaea – ECM, je v oddaji med drugim povedal, da so naši otroci preveč izpostavljeni zaslonom, manjka jim pa iger v naravi in sovrstniki.

Mateja Subotičanec

izobraževanjeodnosisvetovanje

Dogodki

VEČ ...|10. 1. 2021
Pesmi, ki so nastale na daljavo, pogovor in koncert

Člani Zbora sv. Nikolaja Litija ter dijakinje in dijaki petih zborov, ki delujejo na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu v Ljubljani, so imeli pevske vaje na daljavo, potem so posneli vsak svoj glas in pripravili praznične pesmi, ki smo jih v programu Radia Ognjišče slišali na novega leta dan in tako doživeli res poseben koncert. Več o skladbah nam je povedala Helena Fojkar Zupančič, zborovska dirigentka in profesorica na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu v Ljubljani. Zbor sv. Nikolaja Litija pa je pripravil tudi poseben Nikolajev božični online koncert, ki je iz posnetkov skladb preteklih božičnih koncertov in opremljen z lepimi fotografijami

Pesmi, ki so nastale na daljavo, pogovor in koncert

Člani Zbora sv. Nikolaja Litija ter dijakinje in dijaki petih zborov, ki delujejo na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu v Ljubljani, so imeli pevske vaje na daljavo, potem so posneli vsak svoj glas in pripravili praznične pesmi, ki smo jih v programu Radia Ognjišče slišali na novega leta dan in tako doživeli res poseben koncert. Več o skladbah nam je povedala Helena Fojkar Zupančič, zborovska dirigentka in profesorica na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu v Ljubljani. Zbor sv. Nikolaja Litija pa je pripravil tudi poseben Nikolajev božični online koncert, ki je iz posnetkov skladb preteklih božičnih koncertov in opremljen z lepimi fotografijami

Mateja Feltrin Novljan

duhovnostkultura

Zgodbe za otroke

VEČ ...|19. 1. 2021
S kačo se je oženil

Začetek pravljice je tak, kot začetek mnogih pred njo: »Neki kmet je imel tri sinove … » Nadaljevanje zgodbe pa je precej nenavadno, zapletov polno in s srečnim koncem.

S kačo se je oženil

Začetek pravljice je tak, kot začetek mnogih pred njo: »Neki kmet je imel tri sinove … » Nadaljevanje zgodbe pa je precej nenavadno, zapletov polno in s srečnim koncem.

Jure Sešek

Zgodbe za otrokeotrociotrokzgodbezgodbaslovenskoslovenskepravljicapravljice

Kulturni utrinki

VEČ ...|21. 1. 2021
Dr. Urška Perenič o Jurčičevem letu 2021

Dr. Urška Perenič o Jurčičevem letu 2021

Jože Bartolj

kulturaUrška PereničJurčičevo leto

Komentar Družina

VEČ ...|21. 1. 2021
Jože Plut: O (ne)konstruktivnosti

Čeprav bi bilo v tem trenutku verjetno bolj odmevno pisati o sestavljanju in prestavljanju (ne)konstruktivne nezaupnice, pa se obrnimo v življenje naših družin, župnij in duhovnikov (župnikov).

Jože Plut: O (ne)konstruktivnosti

Čeprav bi bilo v tem trenutku verjetno bolj odmevno pisati o sestavljanju in prestavljanju (ne)konstruktivne nezaupnice, pa se obrnimo v življenje naših družin, župnij in duhovnikov (župnikov).

Jože Plut

komentar

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|21. 1. 2021
Box to go - škatla kulinaričnega doživetja

Zaradi virusa se je marsikaj spremenilo, med drugim so bila številna podjetja primorana k iskanju novega, tako so z zgodbo škatel za na pot: Box to go naredili novo zgodbo tudi pri podjetju Vivo catering. Z Jernejo Kamnikar, direktorico smo govorili o razvoju ideje. 

Box to go - škatla kulinaričnega doživetja

Zaradi virusa se je marsikaj spremenilo, med drugim so bila številna podjetja primorana k iskanju novega, tako so z zgodbo škatel za na pot: Box to go naredili novo zgodbo tudi pri podjetju Vivo catering. Z Jernejo Kamnikar, direktorico smo govorili o razvoju ideje. 

Nataša Ličen

inovativnostkulinarikapodjetnostgospodarstvo

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|21. 1. 2021
Teleta s plaščki?

Verjetno ste na kakšni večji kmetiji že videli, da so v teh mrzlih dneh teleta ogrnjena s plašči. Predvsem starejši kemtje to označujejo za novo modo, mlajši pa vedo, da je svež zunanji zrak, brez klic bolezni, ki so marsikdaj prisotne v hlevu predpogoj dobrega zdravja telet. Anton Darovic iz Govedorejskega poslovnega združenja pravi, da teleta sicer dobro prenašajo nižje temperature a v mrazu porabijo tudi več energije

Teleta s plaščki?

Verjetno ste na kakšni večji kmetiji že videli, da so v teh mrzlih dneh teleta ogrnjena s plašči. Predvsem starejši kemtje to označujejo za novo modo, mlajši pa vedo, da je svež zunanji zrak, brez klic bolezni, ki so marsikdaj prisotne v hlevu predpogoj dobrega zdravja telet. Anton Darovic iz Govedorejskega poslovnega združenja pravi, da teleta sicer dobro prenašajo nižje temperature a v mrazu porabijo tudi več energije

Robert Božič

kmetijstvospomin