Informativne oddaje

VEČ ...|3. 6. 2021
Novice iz življenja Cerkve dne 3. 6.

  • Obhajamo zapovedani praznik Sv. Rešnjega Telesa in Krvi.
  • Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu obiskala nadškofijo v Beogradu.
  • Vatikan širi svoj vozni par z novim papamobilom.

Novice iz življenja Cerkve dne 3. 6.

  • Obhajamo zapovedani praznik Sv. Rešnjega Telesa in Krvi.
  • Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu obiskala nadškofijo v Beogradu.
  • Vatikan širi svoj vozni par z novim papamobilom.

infonovicecerkev

Informativne oddaje

Novice iz življenja Cerkve dne 3. 6.
  • Obhajamo zapovedani praznik Sv. Rešnjega Telesa in Krvi.
  • Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu obiskala nadškofijo v Beogradu.
  • Vatikan širi svoj vozni par z novim papamobilom.
VEČ ...|3. 6. 2021
Novice iz življenja Cerkve dne 3. 6.
  • Obhajamo zapovedani praznik Sv. Rešnjega Telesa in Krvi.
  • Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu obiskala nadškofijo v Beogradu.
  • Vatikan širi svoj vozni par z novim papamobilom.

Radio Ognjišče

infonovicecerkev

Duhovna misel

VEČ ...|6. 5. 2021
Če boste spolnjevali moje zapovedi

Težka je ta beseda, kdo bi jo mogel …

Če boste spolnjevali moje zapovedi

Težka je ta beseda, kdo bi jo mogel …

duhovnost

Duhovna misel

Če boste spolnjevali moje zapovedi

Težka je ta beseda, kdo bi jo mogel …

VEČ ...|6. 5. 2021
Če boste spolnjevali moje zapovedi

Težka je ta beseda, kdo bi jo mogel …

Gabriel Kavčič

duhovnost

Via positiva

VEČ ...|1. 4. 2021
Kultura odgovornosti

Kako negovati in razvijati kulturo odgovornosti? To ni resnobna in obremenjujoča drža, temveč radostna. Na veliki četrtek se med drugim spominjamo tudi zapovedi ljubezni in služenja drug drugemu. Kako se razvija zavest v sodobni družbi, že vrsto let raziskuje David Cigoj, doktorski študent sociologije, ki je o tem napisal tudi obsežno knjigo. 

Kultura odgovornosti

Kako negovati in razvijati kulturo odgovornosti? To ni resnobna in obremenjujoča drža, temveč radostna. Na veliki četrtek se med drugim spominjamo tudi zapovedi ljubezni in služenja drug drugemu. Kako se razvija zavest v sodobni družbi, že vrsto let raziskuje David Cigoj, doktorski študent sociologije, ki je o tem napisal tudi obsežno knjigo. 

družbapogovorkulturaodnosi

Via positiva

Kultura odgovornosti

Kako negovati in razvijati kulturo odgovornosti? To ni resnobna in obremenjujoča drža, temveč radostna. Na veliki četrtek se med drugim spominjamo tudi zapovedi ljubezni in služenja drug drugemu. Kako se razvija zavest v sodobni družbi, že vrsto let raziskuje David Cigoj, doktorski študent sociologije, ki je o tem napisal tudi obsežno knjigo. 

VEČ ...|1. 4. 2021
Kultura odgovornosti

Kako negovati in razvijati kulturo odgovornosti? To ni resnobna in obremenjujoča drža, temveč radostna. Na veliki četrtek se med drugim spominjamo tudi zapovedi ljubezni in služenja drug drugemu. Kako se razvija zavest v sodobni družbi, že vrsto let raziskuje David Cigoj, doktorski študent sociologije, ki je o tem napisal tudi obsežno knjigo. 

Nataša Ličen

družbapogovorkulturaodnosi

Duhovna misel

VEČ ...|10. 3. 2021
Kaj so videle tvoje oči?

Nikoli mi ne uspe izpolniti vseh zapovedi. Ker se ne …

Kaj so videle tvoje oči?

Nikoli mi ne uspe izpolniti vseh zapovedi. Ker se ne …

duhovnost

Duhovna misel

Kaj so videle tvoje oči?

Nikoli mi ne uspe izpolniti vseh zapovedi. Ker se ne …

VEČ ...|10. 3. 2021
Kaj so videle tvoje oči?

Nikoli mi ne uspe izpolniti vseh zapovedi. Ker se ne …

Tomaž Kete

duhovnost

Duhovna misel

VEČ ...|7. 1. 2021
Živeti kot ljubljeni

Kdor spolnjuje njegove zapovedi, ostane v njem, nam v današnji božji besedi …

Živeti kot ljubljeni

Kdor spolnjuje njegove zapovedi, ostane v njem, nam v današnji božji besedi …

duhovnost

Duhovna misel

Živeti kot ljubljeni

Kdor spolnjuje njegove zapovedi, ostane v njem, nam v današnji božji besedi …

VEČ ...|7. 1. 2021
Živeti kot ljubljeni

Kdor spolnjuje njegove zapovedi, ostane v njem, nam v današnji božji besedi …

p. dr. Andraž Arko OFM

duhovnost

Radijska Kateheza

VEČ ...|26. 9. 2020
Moj otrok ne bo hodil k veoruku! - Ne grem k verouku, mami!

Vpisati otroke k verouku ali ne. Primernost šolskega pristopa in pomen izkustva v katehezi. Izstop mladostnikov po birmi iz cerkvenega življenja. Verouk in telefoni. Je nujno znati šest resnic in cerkveene zapovedi?

Moj otrok ne bo hodil k veoruku! - Ne grem k verouku, mami!

Vpisati otroke k verouku ali ne. Primernost šolskega pristopa in pomen izkustva v katehezi. Izstop mladostnikov po birmi iz cerkvenega življenja. Verouk in telefoni. Je nujno znati šest resnic in cerkveene zapovedi?

duhovnostizobraževanjemladiotrocivzgoja

Radijska Kateheza

Moj otrok ne bo hodil k veoruku! - Ne grem k verouku, mami!
Vpisati otroke k verouku ali ne. Primernost šolskega pristopa in pomen izkustva v katehezi. Izstop mladostnikov po birmi iz cerkvenega življenja. Verouk in telefoni. Je nujno znati šest resnic in cerkveene zapovedi?
VEČ ...|26. 9. 2020
Moj otrok ne bo hodil k veoruku! - Ne grem k verouku, mami!
Vpisati otroke k verouku ali ne. Primernost šolskega pristopa in pomen izkustva v katehezi. Izstop mladostnikov po birmi iz cerkvenega življenja. Verouk in telefoni. Je nujno znati šest resnic in cerkveene zapovedi?

Silvestra SadarMagda Burger

duhovnostizobraževanjemladiotrocivzgoja

Duhovna misel

VEČ ...|21. 8. 2020
Največja. Prva.

Rekel mu je: Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem svojim srcem, z vso svojo dušo in z vsem svojim mišljenjem. To je največja in prva zapoved.(Mt 22, 37-38)

Največja. Prva.

Rekel mu je: Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem svojim srcem, z vso svojo dušo in z vsem svojim mišljenjem. To je največja in prva zapoved.(Mt 22, 37-38)

duhovnost

Duhovna misel

Največja. Prva.
Rekel mu je: Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem svojim srcem, z vso svojo dušo in z vsem svojim mišljenjem. To je največja in prva zapoved.(Mt 22, 37-38)
VEČ ...|21. 8. 2020
Največja. Prva.
Rekel mu je: Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem svojim srcem, z vso svojo dušo in z vsem svojim mišljenjem. To je največja in prva zapoved.(Mt 22, 37-38)

Gregor Čušin

duhovnost

Radijska kateheza

VEČ ...|20. 6. 2020
Spoštuj očeta in mater, da ti bo dobro na zemlji

Izpostavili smo 4. božjo zapoved, ki govori o spoštovanju staršev; razumemo pa jo lahko tudi širše. Obenem se spominjamo papeževih besed, ki pravi, da je starost blagoslov. Tako imamo čas, da poglobimo bližino z Jezusom. Mlajši in zdravi pa pojdimo ostarelim naproti z nasmehom na obrazu in si vzemimo zanje čas.

Spoštuj očeta in mater, da ti bo dobro na zemlji

Izpostavili smo 4. božjo zapoved, ki govori o spoštovanju staršev; razumemo pa jo lahko tudi širše. Obenem se spominjamo papeževih besed, ki pravi, da je starost blagoslov. Tako imamo čas, da poglobimo bližino z Jezusom. Mlajši in zdravi pa pojdimo ostarelim naproti z nasmehom na obrazu in si vzemimo zanje čas.

staršibolezenbožje zapovedistarostpreizkušnje

Radijska kateheza

Spoštuj očeta in mater, da ti bo dobro na zemlji
Izpostavili smo 4. božjo zapoved, ki govori o spoštovanju staršev; razumemo pa jo lahko tudi širše. Obenem se spominjamo papeževih besed, ki pravi, da je starost blagoslov. Tako imamo čas, da poglobimo bližino z Jezusom. Mlajši in zdravi pa pojdimo ostarelim naproti z nasmehom na obrazu in si vzemimo zanje čas.
VEČ ...|20. 6. 2020
Spoštuj očeta in mater, da ti bo dobro na zemlji
Izpostavili smo 4. božjo zapoved, ki govori o spoštovanju staršev; razumemo pa jo lahko tudi širše. Obenem se spominjamo papeževih besed, ki pravi, da je starost blagoslov. Tako imamo čas, da poglobimo bližino z Jezusom. Mlajši in zdravi pa pojdimo ostarelim naproti z nasmehom na obrazu in si vzemimo zanje čas.

Damijana Medved

staršibolezenbožje zapovedistarostpreizkušnje

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|11. 6. 2020
Spoštujmo zapovedan praznik

Danes je slovesni in zapovedan praznik Sv. Rešnjega telesa in krvi, za katerega upam, da bo vsaj na podeželju in naših kmetijah tudi letos ostal praznik in ga bomo držali, kot se za nedelje in zapovedane praznike spodobi.

Spoštujmo zapovedan praznik

Danes je slovesni in zapovedan praznik Sv. Rešnjega telesa in krvi, za katerega upam, da bo vsaj na podeželju in naših kmetijah tudi letos ostal praznik in ga bomo držali, kot se za nedelje in zapovedane praznike spodobi.

svetovanjeduhovnost

Minute za kmetijstvo in podeželje

Spoštujmo zapovedan praznik
Danes je slovesni in zapovedan praznik Sv. Rešnjega telesa in krvi, za katerega upam, da bo vsaj na podeželju in naših kmetijah tudi letos ostal praznik in ga bomo držali, kot se za nedelje in zapovedane praznike spodobi.
VEČ ...|11. 6. 2020
Spoštujmo zapovedan praznik
Danes je slovesni in zapovedan praznik Sv. Rešnjega telesa in krvi, za katerega upam, da bo vsaj na podeželju in naših kmetijah tudi letos ostal praznik in ga bomo držali, kot se za nedelje in zapovedane praznike spodobi.

Robert Božič

svetovanjeduhovnost

Duhovna misel

VEČ ...|10. 6. 2020
So zapovedi nepopolne?

Kdor bo torej kršil eno od teh, pa čeprav najmanjših zapovedi, in bo tako ljudi učil, bo najmanjši v nebeškem kraljestvu.(Mt 5, 19)

So zapovedi nepopolne?

Kdor bo torej kršil eno od teh, pa čeprav najmanjših zapovedi, in bo tako ljudi učil, bo najmanjši v nebeškem kraljestvu.(Mt 5, 19)

duhovnost

Duhovna misel

So zapovedi nepopolne?
Kdor bo torej kršil eno od teh, pa čeprav najmanjših zapovedi, in bo tako ljudi učil, bo najmanjši v nebeškem kraljestvu.(Mt 5, 19)
VEČ ...|10. 6. 2020
So zapovedi nepopolne?
Kdor bo torej kršil eno od teh, pa čeprav najmanjših zapovedi, in bo tako ljudi učil, bo najmanjši v nebeškem kraljestvu.(Mt 5, 19)

Gregor Čušin

duhovnost

Duhovna misel

VEČ ...|4. 6. 2020
Vse poti do Njega

Pristopil je eden izmed pismoukov, ki je slišal, kako razpravljajo, in videl, da jim je dobro odgovoril, in ga vprašal: Katera zapoved je prva med vsemi?(Mr 12, 28)

Vse poti do Njega

Pristopil je eden izmed pismoukov, ki je slišal, kako razpravljajo, in videl, da jim je dobro odgovoril, in ga vprašal: Katera zapoved je prva med vsemi?(Mr 12, 28)

duhovnost

Duhovna misel

Vse poti do Njega
Pristopil je eden izmed pismoukov, ki je slišal, kako razpravljajo, in videl, da jim je dobro odgovoril, in ga vprašal: Katera zapoved je prva med vsemi?(Mr 12, 28)
VEČ ...|4. 6. 2020
Vse poti do Njega
Pristopil je eden izmed pismoukov, ki je slišal, kako razpravljajo, in videl, da jim je dobro odgovoril, in ga vprašal: Katera zapoved je prva med vsemi?(Mr 12, 28)

Gregor Čušin

duhovnost

Duhovna misel

VEČ ...|6. 5. 2020
Večno življenje - zapoved!

Jezus je zaklical in rekel: Kdor veruje vame, ne veruje vame, temveč v tistega, ki me je poslal … Zakaj jaz nisem govoril sam od sebe, ampak Oče, ki me je poslal, mi je zapovedal, kaj naj rečem in kaj naj govorim; in vem, da je njegova zapoved večno življenje.(Jn 12, 44 + 49)

Večno življenje - zapoved!

Jezus je zaklical in rekel: Kdor veruje vame, ne veruje vame, temveč v tistega, ki me je poslal … Zakaj jaz nisem govoril sam od sebe, ampak Oče, ki me je poslal, mi je zapovedal, kaj naj rečem in kaj naj govorim; in vem, da je njegova zapoved večno življenje.(Jn 12, 44 + 49)

duhovnost

Duhovna misel

Večno življenje - zapoved!
Jezus je zaklical in rekel: Kdor veruje vame, ne veruje vame, temveč v tistega, ki me je poslal … Zakaj jaz nisem govoril sam od sebe, ampak Oče, ki me je poslal, mi je zapovedal, kaj naj rečem in kaj naj govorim; in vem, da je njegova zapoved večno življenje.(Jn 12, 44 + 49)
VEČ ...|6. 5. 2020
Večno življenje - zapoved!
Jezus je zaklical in rekel: Kdor veruje vame, ne veruje vame, temveč v tistega, ki me je poslal … Zakaj jaz nisem govoril sam od sebe, ampak Oče, ki me je poslal, mi je zapovedal, kaj naj rečem in kaj naj govorim; in vem, da je njegova zapoved večno življenje.(Jn 12, 44 + 49)

Gregor Čušin

duhovnost

Duhovna misel

VEČ ...|2. 3. 2020
Prva in največja zapoved

Gospod, kdaj smo te videli lačnega ali žejnega ali tujca ali nagega ali bolnega ali v ječi, in ti nismo postregli? (Mt 25, 44)

Prva in največja zapoved

Gospod, kdaj smo te videli lačnega ali žejnega ali tujca ali nagega ali bolnega ali v ječi, in ti nismo postregli? (Mt 25, 44)

duhovnost

Duhovna misel

Prva in največja zapoved
Gospod, kdaj smo te videli lačnega ali žejnega ali tujca ali nagega ali bolnega ali v ječi, in ti nismo postregli? (Mt 25, 44)
VEČ ...|2. 3. 2020
Prva in največja zapoved
Gospod, kdaj smo te videli lačnega ali žejnega ali tujca ali nagega ali bolnega ali v ječi, in ti nismo postregli? (Mt 25, 44)

Gregor Čušin

duhovnost

Radijska Kateheza

VEČ ...|29. 2. 2020
Marjan Turnšek: Šesta Božja zapoved - Ne nečistuj

O človeški spolni razsežnosti, zlorabah, o tem, kaj je v spolnosti naravno in kaj Božje v luči šeste Božje zapovedi razmišlja nadškof dr. Marjan Turnšek.

Marjan Turnšek: Šesta Božja zapoved - Ne nečistuj

O človeški spolni razsežnosti, zlorabah, o tem, kaj je v spolnosti naravno in kaj Božje v luči šeste Božje zapovedi razmišlja nadškof dr. Marjan Turnšek.

duhovnostvzgojaodnosi

Radijska Kateheza

Marjan Turnšek: Šesta Božja zapoved - Ne nečistuj
O človeški spolni razsežnosti, zlorabah, o tem, kaj je v spolnosti naravno in kaj Božje v luči šeste Božje zapovedi razmišlja nadškof dr. Marjan Turnšek.
VEČ ...|29. 2. 2020
Marjan Turnšek: Šesta Božja zapoved - Ne nečistuj
O človeški spolni razsežnosti, zlorabah, o tem, kaj je v spolnosti naravno in kaj Božje v luči šeste Božje zapovedi razmišlja nadškof dr. Marjan Turnšek.

Silvestra Sadarnadškof Marjan Turnšek

duhovnostvzgojaodnosi

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|23. 12. 2019
Za teleta so kritične driske in pljučnice

Franc Šolar, svetovalec na KGZ Kranj, je spomnil na zapovedi reje telet, da se takim situacijam izognemo.

Za teleta so kritične driske in pljučnice

Franc Šolar, svetovalec na KGZ Kranj, je spomnil na zapovedi reje telet, da se takim situacijam izognemo.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Za teleta so kritične driske in pljučnice
Franc Šolar, svetovalec na KGZ Kranj, je spomnil na zapovedi reje telet, da se takim situacijam izognemo.
VEČ ...|23. 12. 2019
Za teleta so kritične driske in pljučnice
Franc Šolar, svetovalec na KGZ Kranj, je spomnil na zapovedi reje telet, da se takim situacijam izognemo.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Kolokvij

VEČ ...|20. 12. 2019
Peta cerkvena zapoved

V oddaji Kolokvij zaključujemo cikel pogovorov o cerkvenih zapovedih. Pred nami je še peta, ki pravi: Sklepaj zakon po Cerkvenih določbah. Več pa frančiškan brat Janez Papa.

Peta cerkvena zapoved

V oddaji Kolokvij zaključujemo cikel pogovorov o cerkvenih zapovedih. Pred nami je še peta, ki pravi: Sklepaj zakon po Cerkvenih določbah. Več pa frančiškan brat Janez Papa.

zapovedduhovnostmladipogovor

Kolokvij

Peta cerkvena zapoved
V oddaji Kolokvij zaključujemo cikel pogovorov o cerkvenih zapovedih. Pred nami je še peta, ki pravi: Sklepaj zakon po Cerkvenih določbah. Več pa frančiškan brat Janez Papa.
VEČ ...|20. 12. 2019
Peta cerkvena zapoved
V oddaji Kolokvij zaključujemo cikel pogovorov o cerkvenih zapovedih. Pred nami je še peta, ki pravi: Sklepaj zakon po Cerkvenih določbah. Več pa frančiškan brat Janez Papa.

Marjan Bunič

zapovedduhovnostmladipogovor

Kolokvij

VEČ ...|22. 11. 2019
Četrta Cerkvena zapoved

Četrta Cerkvena zapoved pravi: Spovej se svojih grehov vsaj enkrat na leto in vsaj v velikonočnem času prejmi Sv. Rešnje Telo. Več o njej pa frančiškan Janez Papa.

Četrta Cerkvena zapoved

Četrta Cerkvena zapoved pravi: Spovej se svojih grehov vsaj enkrat na leto in vsaj v velikonočnem času prejmi Sv. Rešnje Telo. Več o njej pa frančiškan Janez Papa.

mladipogovorduhovnostzapoved

Kolokvij

Četrta Cerkvena zapoved
Četrta Cerkvena zapoved pravi: Spovej se svojih grehov vsaj enkrat na leto in vsaj v velikonočnem času prejmi Sv. Rešnje Telo. Več o njej pa frančiškan Janez Papa.
VEČ ...|22. 11. 2019
Četrta Cerkvena zapoved
Četrta Cerkvena zapoved pravi: Spovej se svojih grehov vsaj enkrat na leto in vsaj v velikonočnem času prejmi Sv. Rešnje Telo. Več o njej pa frančiškan Janez Papa.

Marjan Bunič

mladipogovorduhovnostzapoved

Duhovna misel

VEČ ...|12. 11. 2019
Še korak več!

Se mar zahvaljuje hlapcu, da je storil, kar je zapovedano? Tako tudi vi: ko storite vse, kar vam je bilo zapovedano, recite: Ubogi hlapci smo; storili smo, kar smo bili dolžni storiti. (Lk 17, 9-10)

Še korak več!

Se mar zahvaljuje hlapcu, da je storil, kar je zapovedano? Tako tudi vi: ko storite vse, kar vam je bilo zapovedano, recite: Ubogi hlapci smo; storili smo, kar smo bili dolžni storiti. (Lk 17, 9-10)

duhovnost

Duhovna misel

Še korak več!
Se mar zahvaljuje hlapcu, da je storil, kar je zapovedano? Tako tudi vi: ko storite vse, kar vam je bilo zapovedano, recite: Ubogi hlapci smo; storili smo, kar smo bili dolžni storiti. (Lk 17, 9-10)
VEČ ...|12. 11. 2019
Še korak več!
Se mar zahvaljuje hlapcu, da je storil, kar je zapovedano? Tako tudi vi: ko storite vse, kar vam je bilo zapovedano, recite: Ubogi hlapci smo; storili smo, kar smo bili dolžni storiti. (Lk 17, 9-10)

Gregor Čušin

duhovnost

Kolokvij

VEČ ...|25. 10. 2019
3. cerkvena zapoved

V oddaji smo se pogovarjali s frančiškanom Janezom Papo o tretji Cerkveni zapovedi, ki pravi: Posti se zapovedane postne dni.

3. cerkvena zapoved

V oddaji smo se pogovarjali s frančiškanom Janezom Papo o tretji Cerkveni zapovedi, ki pravi: Posti se zapovedane postne dni.

duhovnostmladipogovor

Kolokvij

3. cerkvena zapoved
V oddaji smo se pogovarjali s frančiškanom Janezom Papo o tretji Cerkveni zapovedi, ki pravi: Posti se zapovedane postne dni.
VEČ ...|25. 10. 2019
3. cerkvena zapoved
V oddaji smo se pogovarjali s frančiškanom Janezom Papo o tretji Cerkveni zapovedi, ki pravi: Posti se zapovedane postne dni.

Marjan Bunič

duhovnostmladipogovor

Kolokvij

VEČ ...|13. 9. 2019
Druga cerkvena zapoved

Druga cerkvena zapoved pravi: Bodi ob nedeljah in zapovedanih praznikih pobožno pri sveti maši. Kaj vse zajema, pa frančiškan Janez Papa.

Druga cerkvena zapoved

Druga cerkvena zapoved pravi: Bodi ob nedeljah in zapovedanih praznikih pobožno pri sveti maši. Kaj vse zajema, pa frančiškan Janez Papa.

duhovnostmladipogovor

Kolokvij

Druga cerkvena zapoved
Druga cerkvena zapoved pravi: Bodi ob nedeljah in zapovedanih praznikih pobožno pri sveti maši. Kaj vse zajema, pa frančiškan Janez Papa.
VEČ ...|13. 9. 2019
Druga cerkvena zapoved
Druga cerkvena zapoved pravi: Bodi ob nedeljah in zapovedanih praznikih pobožno pri sveti maši. Kaj vse zajema, pa frančiškan Janez Papa.

Marjan Bunič

duhovnostmladipogovor

Globine

VEČ ...|10. 9. 2019
O izpuščanju

Zakaj je včasih (ali vedno) tako težko nekaj izpustiti? Menda bo na oni svet vse nagrabljeno premoženje težko prinesti, a se ga kljub temu otepamo. Kot bogati mladenič, ki se je ob srečanju z Jezusom pohvalil, da izpolnjuje vse zapovedi, le bogastvu se ne bi odpovedal. Z nami je bil idrijski župnik Marko Rijavec.

O izpuščanju

Zakaj je včasih (ali vedno) tako težko nekaj izpustiti? Menda bo na oni svet vse nagrabljeno premoženje težko prinesti, a se ga kljub temu otepamo. Kot bogati mladenič, ki se je ob srečanju z Jezusom pohvalil, da izpolnjuje vse zapovedi, le bogastvu se ne bi odpovedal. Z nami je bil idrijski župnik Marko Rijavec.

duhovnostevangelijpogovor

Globine

O izpuščanju
Zakaj je včasih (ali vedno) tako težko nekaj izpustiti? Menda bo na oni svet vse nagrabljeno premoženje težko prinesti, a se ga kljub temu otepamo. Kot bogati mladenič, ki se je ob srečanju z Jezusom pohvalil, da izpolnjuje vse zapovedi, le bogastvu se ne bi odpovedal. Z nami je bil idrijski župnik Marko Rijavec.
VEČ ...|10. 9. 2019
O izpuščanju
Zakaj je včasih (ali vedno) tako težko nekaj izpustiti? Menda bo na oni svet vse nagrabljeno premoženje težko prinesti, a se ga kljub temu otepamo. Kot bogati mladenič, ki se je ob srečanju z Jezusom pohvalil, da izpolnjuje vse zapovedi, le bogastvu se ne bi odpovedal. Z nami je bil idrijski župnik Marko Rijavec.

Blaž Lesnik

duhovnostevangelijpogovor

Duhovna misel

VEČ ...|4. 9. 2019
Čudna bolezen ...

Simonova tašča pa je imela hudo mrzlico in prosili so ga zanjo. Sklonil se je nadnjo ter zapovedal mrzlici in pustila jo je. (Lk 4, 38)

Čudna bolezen ...

Simonova tašča pa je imela hudo mrzlico in prosili so ga zanjo. Sklonil se je nadnjo ter zapovedal mrzlici in pustila jo je. (Lk 4, 38)

duhovnost

Duhovna misel

Čudna bolezen ...
Simonova tašča pa je imela hudo mrzlico in prosili so ga zanjo. Sklonil se je nadnjo ter zapovedal mrzlici in pustila jo je. (Lk 4, 38)
VEČ ...|4. 9. 2019
Čudna bolezen ...
Simonova tašča pa je imela hudo mrzlico in prosili so ga zanjo. Sklonil se je nadnjo ter zapovedal mrzlici in pustila jo je. (Lk 4, 38)

Gregor Čušin

duhovnost

Duhovna misel

VEČ ...|23. 8. 2019
Ena sama zapoved_ ljubi!

Učenik, katera je največja zapoved v postavi? Jezus mu je odgovoril: Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem in vso dušo in vsem mišljenjem. To je največja in prva zapoved. Druga pa je njej enaka: Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe. (Mt 22, 36-39)

Ena sama zapoved_ ljubi!

Učenik, katera je največja zapoved v postavi? Jezus mu je odgovoril: Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem in vso dušo in vsem mišljenjem. To je največja in prva zapoved. Druga pa je njej enaka: Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe. (Mt 22, 36-39)

duhovnost

Duhovna misel

Ena sama zapoved_ ljubi!
Učenik, katera je največja zapoved v postavi? Jezus mu je odgovoril: Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem in vso dušo in vsem mišljenjem. To je največja in prva zapoved. Druga pa je njej enaka: Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe. (Mt 22, 36-39)
VEČ ...|23. 8. 2019
Ena sama zapoved_ ljubi!
Učenik, katera je največja zapoved v postavi? Jezus mu je odgovoril: Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem in vso dušo in vsem mišljenjem. To je največja in prva zapoved. Druga pa je njej enaka: Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe. (Mt 22, 36-39)

Gregor Čušin

duhovnost

Komentar Domovina.je

VEČ ...|12. 8. 2019
Urban Šifrar: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti?

V komentarju objavljenem na spletnem portalu Domovina.je bomo prebirali besede Urbana Šifrarja, ki se sprašuje z naslovom: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti? V splošnem medijskem in akademskem ozračju je v našem času močno prisotna ideja t. i. “bele krivde, “ ki našo, zahodno civilizacijo povezuje in slabšalno označuje s pojmi, kot so materializem, kolonializem, sužnjelastništvo, seksizem … Skratka, pripisuje ji nasilje v vseh možnih oblikah, medtem ko ostale civilizacije oz. filozofije časti kot miroljubne, izkoriščane in svete.Roger Kimball, umetnostni in družbeni kritik je dogajanje povzel z besedami: “Antropolog je človek, ki spoštuje značilne vrednote in dosežke vseh kultur, razen svoje lastne. Na zahodu smo vsi postali antropologi. “Jasno je, da je kritika lastne družbe nujno potrebna za to, da se ta spreminja na bolje, vprašanje pa je, ali je kritika, kakršni smo priča danes, sploh zgodovinsko korektna ter ali temelji na resničnih dejstvih.Postkolonialistična teorija, ki izhaja iz marksizma-leninizma, pravi, da je bil svet nekoč miren, srečen kraj, kjer so ljudje živeli v medsebojni ljubezni in brez nasilja, vse dokler niso vanj vdrli zlobni, imperialistični Evropejci, uničili miroljubno in dobro kulturo in pobili ali zasužnjili njene pripadnike. Resnica je povsem drugačna. Imperializem še zdaleč ni izum zahodne civilizacije, pač pa je bil na svetu prisoten že nekaj tisočletij prej, tako je bil na primer lasten Akadskemu kraljestvu 2300 let pr. Kr., Hititskemu 600 let pozneje, Kitajskemu, Mongolskemu, Arabskemu, Perzijskemu – malone vsem velikim imperijem.V primerjavi z zavojevanji teh civilizacij je zahodna v resnici ubrala veliko milejši pristop, saj jo je ključno zaznamovalo krščanstvo, ki pozna Novo zavezo, zapoved ljubezni in odpuščanja. Čeprav je Cerkev v preteklosti dopuščala ali celo spodbujala reči ki se z njo ne skladajo, pa je v splošnem vseeno delovala po njej, ali pa vsaj veliko bolj, kot nam skušajo prikazati danes.Poleg tega tuje kulture v večini še zdaleč niso bile pacifistične, kakršne si predstavljajo postkolonialisti, pač pa prežete s stalnimi vojnami, boji za oblast, incestom, ljudožerstvom, krvoločnostjo in podobnim.Zahodna civilizacija prav tako še zdaleč ni bila tista, ki je suženjstvo začela, gotovo pa tista, ki ga je končala in prepovedala, medtem ko je ponekod na vzhodu prisotno še danes.Glavna tarča kritike postkolonialistov pa je v duhu svojega marksističnega izvora kapitalizem. Kritizirajo neenako razporeditev kapitala med ljudstvom, ne zavedajo pa se, da je le kapitalizem tisti, ki je omogočil izjemen industrijski in tehnološki napredek naše družbe in bi bil brez njega naš življenjski standard popolnoma drugačen. To lahko danes jasno vidimo, če se primerjamo z ljudmi v državah s socialističnim sistemom, kot so Venezuela, S. Koreja in druge. Kapitalizem pa ni ključen le za gospodarski napredek, neločljivo je povezan tudi z demokracijo, svobodo in enakopravnostjo – bolj kot kadarkoli in kjerkoli imamo vsi, živeči v Zahodni civilizaciji enake možnosti za uspeh in srečno življenje.Tu se pokaže absurdna dvoličnost sodobnih borcev za pravice “manjšin.” Tako npr. feministke vidijo ključni problem naše družbe v tem, da se določena francoska planota po stari legendi imenuje “Planota lepih deklet,“ saj naj bi šlo za očiten seksizem in objektivizacijo. Pred dogodkom, ko je bila v Iranu zaradi nespoštovanja islamskega prava – pomagala je ženam z nasilnimi možmi najti zatočišče – obsojena na smrt judovska žena, pa si zatisnejo oči. Vodilni mediji o dogodku niso poročali, Nizozemska, kjer je žena zaprosila za azil, pa ji ga ni odobrila. Prikaz islamske kulture kot dobre in pravilne je očitno nad vsakimi ženskimi pravicami.Kaj nam je torej storiti? Če želimo ohraniti svobodo, enakopravnost, vrednote, ki so nam jih izborili in postavili naši predniki, jih moramo najprej prepoznati, jih ceniti in jim biti zanje hvaležni. Upreti se moramo kulturnemu in moralnemu relativizmu, ki zasužnjuje današnjo javnost ter stati na trdnih temeljih zgodovinskih in znanstvenih dejstev.Naša dolžnost je dosežke Zahodne civilizacije obraniti za naše otroke, pa čeprav se je za to potrebno upreti privlačni teoriji večine.

Urban Šifrar: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti?

V komentarju objavljenem na spletnem portalu Domovina.je bomo prebirali besede Urbana Šifrarja, ki se sprašuje z naslovom: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti? V splošnem medijskem in akademskem ozračju je v našem času močno prisotna ideja t. i. “bele krivde, “ ki našo, zahodno civilizacijo povezuje in slabšalno označuje s pojmi, kot so materializem, kolonializem, sužnjelastništvo, seksizem … Skratka, pripisuje ji nasilje v vseh možnih oblikah, medtem ko ostale civilizacije oz. filozofije časti kot miroljubne, izkoriščane in svete.Roger Kimball, umetnostni in družbeni kritik je dogajanje povzel z besedami: “Antropolog je človek, ki spoštuje značilne vrednote in dosežke vseh kultur, razen svoje lastne. Na zahodu smo vsi postali antropologi. “Jasno je, da je kritika lastne družbe nujno potrebna za to, da se ta spreminja na bolje, vprašanje pa je, ali je kritika, kakršni smo priča danes, sploh zgodovinsko korektna ter ali temelji na resničnih dejstvih.Postkolonialistična teorija, ki izhaja iz marksizma-leninizma, pravi, da je bil svet nekoč miren, srečen kraj, kjer so ljudje živeli v medsebojni ljubezni in brez nasilja, vse dokler niso vanj vdrli zlobni, imperialistični Evropejci, uničili miroljubno in dobro kulturo in pobili ali zasužnjili njene pripadnike. Resnica je povsem drugačna. Imperializem še zdaleč ni izum zahodne civilizacije, pač pa je bil na svetu prisoten že nekaj tisočletij prej, tako je bil na primer lasten Akadskemu kraljestvu 2300 let pr. Kr., Hititskemu 600 let pozneje, Kitajskemu, Mongolskemu, Arabskemu, Perzijskemu – malone vsem velikim imperijem.V primerjavi z zavojevanji teh civilizacij je zahodna v resnici ubrala veliko milejši pristop, saj jo je ključno zaznamovalo krščanstvo, ki pozna Novo zavezo, zapoved ljubezni in odpuščanja. Čeprav je Cerkev v preteklosti dopuščala ali celo spodbujala reči ki se z njo ne skladajo, pa je v splošnem vseeno delovala po njej, ali pa vsaj veliko bolj, kot nam skušajo prikazati danes.Poleg tega tuje kulture v večini še zdaleč niso bile pacifistične, kakršne si predstavljajo postkolonialisti, pač pa prežete s stalnimi vojnami, boji za oblast, incestom, ljudožerstvom, krvoločnostjo in podobnim.Zahodna civilizacija prav tako še zdaleč ni bila tista, ki je suženjstvo začela, gotovo pa tista, ki ga je končala in prepovedala, medtem ko je ponekod na vzhodu prisotno še danes.Glavna tarča kritike postkolonialistov pa je v duhu svojega marksističnega izvora kapitalizem. Kritizirajo neenako razporeditev kapitala med ljudstvom, ne zavedajo pa se, da je le kapitalizem tisti, ki je omogočil izjemen industrijski in tehnološki napredek naše družbe in bi bil brez njega naš življenjski standard popolnoma drugačen. To lahko danes jasno vidimo, če se primerjamo z ljudmi v državah s socialističnim sistemom, kot so Venezuela, S. Koreja in druge. Kapitalizem pa ni ključen le za gospodarski napredek, neločljivo je povezan tudi z demokracijo, svobodo in enakopravnostjo – bolj kot kadarkoli in kjerkoli imamo vsi, živeči v Zahodni civilizaciji enake možnosti za uspeh in srečno življenje.Tu se pokaže absurdna dvoličnost sodobnih borcev za pravice “manjšin.” Tako npr. feministke vidijo ključni problem naše družbe v tem, da se določena francoska planota po stari legendi imenuje “Planota lepih deklet,“ saj naj bi šlo za očiten seksizem in objektivizacijo. Pred dogodkom, ko je bila v Iranu zaradi nespoštovanja islamskega prava – pomagala je ženam z nasilnimi možmi najti zatočišče – obsojena na smrt judovska žena, pa si zatisnejo oči. Vodilni mediji o dogodku niso poročali, Nizozemska, kjer je žena zaprosila za azil, pa ji ga ni odobrila. Prikaz islamske kulture kot dobre in pravilne je očitno nad vsakimi ženskimi pravicami.Kaj nam je torej storiti? Če želimo ohraniti svobodo, enakopravnost, vrednote, ki so nam jih izborili in postavili naši predniki, jih moramo najprej prepoznati, jih ceniti in jim biti zanje hvaležni. Upreti se moramo kulturnemu in moralnemu relativizmu, ki zasužnjuje današnjo javnost ter stati na trdnih temeljih zgodovinskih in znanstvenih dejstev.Naša dolžnost je dosežke Zahodne civilizacije obraniti za naše otroke, pa čeprav se je za to potrebno upreti privlačni teoriji večine.

infopolitikakomentardomovina

Komentar Domovina.je

Urban Šifrar: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti?
V komentarju objavljenem na spletnem portalu Domovina.je bomo prebirali besede Urbana Šifrarja, ki se sprašuje z naslovom: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti? V splošnem medijskem in akademskem ozračju je v našem času močno prisotna ideja t. i. “bele krivde, “ ki našo, zahodno civilizacijo povezuje in slabšalno označuje s pojmi, kot so materializem, kolonializem, sužnjelastništvo, seksizem … Skratka, pripisuje ji nasilje v vseh možnih oblikah, medtem ko ostale civilizacije oz. filozofije časti kot miroljubne, izkoriščane in svete.Roger Kimball, umetnostni in družbeni kritik je dogajanje povzel z besedami: “Antropolog je človek, ki spoštuje značilne vrednote in dosežke vseh kultur, razen svoje lastne. Na zahodu smo vsi postali antropologi. “Jasno je, da je kritika lastne družbe nujno potrebna za to, da se ta spreminja na bolje, vprašanje pa je, ali je kritika, kakršni smo priča danes, sploh zgodovinsko korektna ter ali temelji na resničnih dejstvih.Postkolonialistična teorija, ki izhaja iz marksizma-leninizma, pravi, da je bil svet nekoč miren, srečen kraj, kjer so ljudje živeli v medsebojni ljubezni in brez nasilja, vse dokler niso vanj vdrli zlobni, imperialistični Evropejci, uničili miroljubno in dobro kulturo in pobili ali zasužnjili njene pripadnike. Resnica je povsem drugačna. Imperializem še zdaleč ni izum zahodne civilizacije, pač pa je bil na svetu prisoten že nekaj tisočletij prej, tako je bil na primer lasten Akadskemu kraljestvu 2300 let pr. Kr., Hititskemu 600 let pozneje, Kitajskemu, Mongolskemu, Arabskemu, Perzijskemu – malone vsem velikim imperijem.V primerjavi z zavojevanji teh civilizacij je zahodna v resnici ubrala veliko milejši pristop, saj jo je ključno zaznamovalo krščanstvo, ki pozna Novo zavezo, zapoved ljubezni in odpuščanja. Čeprav je Cerkev v preteklosti dopuščala ali celo spodbujala reči ki se z njo ne skladajo, pa je v splošnem vseeno delovala po njej, ali pa vsaj veliko bolj, kot nam skušajo prikazati danes.Poleg tega tuje kulture v večini še zdaleč niso bile pacifistične, kakršne si predstavljajo postkolonialisti, pač pa prežete s stalnimi vojnami, boji za oblast, incestom, ljudožerstvom, krvoločnostjo in podobnim.Zahodna civilizacija prav tako še zdaleč ni bila tista, ki je suženjstvo začela, gotovo pa tista, ki ga je končala in prepovedala, medtem ko je ponekod na vzhodu prisotno še danes.Glavna tarča kritike postkolonialistov pa je v duhu svojega marksističnega izvora kapitalizem. Kritizirajo neenako razporeditev kapitala med ljudstvom, ne zavedajo pa se, da je le kapitalizem tisti, ki je omogočil izjemen industrijski in tehnološki napredek naše družbe in bi bil brez njega naš življenjski standard popolnoma drugačen. To lahko danes jasno vidimo, če se primerjamo z ljudmi v državah s socialističnim sistemom, kot so Venezuela, S. Koreja in druge. Kapitalizem pa ni ključen le za gospodarski napredek, neločljivo je povezan tudi z demokracijo, svobodo in enakopravnostjo – bolj kot kadarkoli in kjerkoli imamo vsi, živeči v Zahodni civilizaciji enake možnosti za uspeh in srečno življenje.Tu se pokaže absurdna dvoličnost sodobnih borcev za pravice “manjšin.” Tako npr. feministke vidijo ključni problem naše družbe v tem, da se določena francoska planota po stari legendi imenuje “Planota lepih deklet,“ saj naj bi šlo za očiten seksizem in objektivizacijo. Pred dogodkom, ko je bila v Iranu zaradi nespoštovanja islamskega prava – pomagala je ženam z nasilnimi možmi najti zatočišče – obsojena na smrt judovska žena, pa si zatisnejo oči. Vodilni mediji o dogodku niso poročali, Nizozemska, kjer je žena zaprosila za azil, pa ji ga ni odobrila. Prikaz islamske kulture kot dobre in pravilne je očitno nad vsakimi ženskimi pravicami.Kaj nam je torej storiti? Če želimo ohraniti svobodo, enakopravnost, vrednote, ki so nam jih izborili in postavili naši predniki, jih moramo najprej prepoznati, jih ceniti in jim biti zanje hvaležni. Upreti se moramo kulturnemu in moralnemu relativizmu, ki zasužnjuje današnjo javnost ter stati na trdnih temeljih zgodovinskih in znanstvenih dejstev.Naša dolžnost je dosežke Zahodne civilizacije obraniti za naše otroke, pa čeprav se je za to potrebno upreti privlačni teoriji večine.
VEČ ...|12. 8. 2019
Urban Šifrar: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti?
V komentarju objavljenem na spletnem portalu Domovina.je bomo prebirali besede Urbana Šifrarja, ki se sprašuje z naslovom: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti? V splošnem medijskem in akademskem ozračju je v našem času močno prisotna ideja t. i. “bele krivde, “ ki našo, zahodno civilizacijo povezuje in slabšalno označuje s pojmi, kot so materializem, kolonializem, sužnjelastništvo, seksizem … Skratka, pripisuje ji nasilje v vseh možnih oblikah, medtem ko ostale civilizacije oz. filozofije časti kot miroljubne, izkoriščane in svete.Roger Kimball, umetnostni in družbeni kritik je dogajanje povzel z besedami: “Antropolog je človek, ki spoštuje značilne vrednote in dosežke vseh kultur, razen svoje lastne. Na zahodu smo vsi postali antropologi. “Jasno je, da je kritika lastne družbe nujno potrebna za to, da se ta spreminja na bolje, vprašanje pa je, ali je kritika, kakršni smo priča danes, sploh zgodovinsko korektna ter ali temelji na resničnih dejstvih.Postkolonialistična teorija, ki izhaja iz marksizma-leninizma, pravi, da je bil svet nekoč miren, srečen kraj, kjer so ljudje živeli v medsebojni ljubezni in brez nasilja, vse dokler niso vanj vdrli zlobni, imperialistični Evropejci, uničili miroljubno in dobro kulturo in pobili ali zasužnjili njene pripadnike. Resnica je povsem drugačna. Imperializem še zdaleč ni izum zahodne civilizacije, pač pa je bil na svetu prisoten že nekaj tisočletij prej, tako je bil na primer lasten Akadskemu kraljestvu 2300 let pr. Kr., Hititskemu 600 let pozneje, Kitajskemu, Mongolskemu, Arabskemu, Perzijskemu – malone vsem velikim imperijem.V primerjavi z zavojevanji teh civilizacij je zahodna v resnici ubrala veliko milejši pristop, saj jo je ključno zaznamovalo krščanstvo, ki pozna Novo zavezo, zapoved ljubezni in odpuščanja. Čeprav je Cerkev v preteklosti dopuščala ali celo spodbujala reči ki se z njo ne skladajo, pa je v splošnem vseeno delovala po njej, ali pa vsaj veliko bolj, kot nam skušajo prikazati danes.Poleg tega tuje kulture v večini še zdaleč niso bile pacifistične, kakršne si predstavljajo postkolonialisti, pač pa prežete s stalnimi vojnami, boji za oblast, incestom, ljudožerstvom, krvoločnostjo in podobnim.Zahodna civilizacija prav tako še zdaleč ni bila tista, ki je suženjstvo začela, gotovo pa tista, ki ga je končala in prepovedala, medtem ko je ponekod na vzhodu prisotno še danes.Glavna tarča kritike postkolonialistov pa je v duhu svojega marksističnega izvora kapitalizem. Kritizirajo neenako razporeditev kapitala med ljudstvom, ne zavedajo pa se, da je le kapitalizem tisti, ki je omogočil izjemen industrijski in tehnološki napredek naše družbe in bi bil brez njega naš življenjski standard popolnoma drugačen. To lahko danes jasno vidimo, če se primerjamo z ljudmi v državah s socialističnim sistemom, kot so Venezuela, S. Koreja in druge. Kapitalizem pa ni ključen le za gospodarski napredek, neločljivo je povezan tudi z demokracijo, svobodo in enakopravnostjo – bolj kot kadarkoli in kjerkoli imamo vsi, živeči v Zahodni civilizaciji enake možnosti za uspeh in srečno življenje.Tu se pokaže absurdna dvoličnost sodobnih borcev za pravice “manjšin.” Tako npr. feministke vidijo ključni problem naše družbe v tem, da se določena francoska planota po stari legendi imenuje “Planota lepih deklet,“ saj naj bi šlo za očiten seksizem in objektivizacijo. Pred dogodkom, ko je bila v Iranu zaradi nespoštovanja islamskega prava – pomagala je ženam z nasilnimi možmi najti zatočišče – obsojena na smrt judovska žena, pa si zatisnejo oči. Vodilni mediji o dogodku niso poročali, Nizozemska, kjer je žena zaprosila za azil, pa ji ga ni odobrila. Prikaz islamske kulture kot dobre in pravilne je očitno nad vsakimi ženskimi pravicami.Kaj nam je torej storiti? Če želimo ohraniti svobodo, enakopravnost, vrednote, ki so nam jih izborili in postavili naši predniki, jih moramo najprej prepoznati, jih ceniti in jim biti zanje hvaležni. Upreti se moramo kulturnemu in moralnemu relativizmu, ki zasužnjuje današnjo javnost ter stati na trdnih temeljih zgodovinskih in znanstvenih dejstev.Naša dolžnost je dosežke Zahodne civilizacije obraniti za naše otroke, pa čeprav se je za to potrebno upreti privlačni teoriji večine.

Urban Šifrar

infopolitikakomentardomovina

Kolokvij

VEČ ...|9. 8. 2019
Prva Cerkvena zapoved

Frančiškan p. Janez Papa razlaga pomen prve od petih Cerkvenih zapovedi. Ta se glasi: Posvečuj zapovedane praznike!

Prva Cerkvena zapoved

Frančiškan p. Janez Papa razlaga pomen prve od petih Cerkvenih zapovedi. Ta se glasi: Posvečuj zapovedane praznike!

mladipogovorduhovnostzapovedi

Kolokvij

Prva Cerkvena zapoved
Frančiškan p. Janez Papa razlaga pomen prve od petih Cerkvenih zapovedi. Ta se glasi: Posvečuj zapovedane praznike!
VEČ ...|9. 8. 2019
Prva Cerkvena zapoved
Frančiškan p. Janez Papa razlaga pomen prve od petih Cerkvenih zapovedi. Ta se glasi: Posvečuj zapovedane praznike!

Marjan Bunič

mladipogovorduhovnostzapovedi

Duhovni nagovor

VEČ ...|13. 7. 2019
Jezusova zapoved ljubezni do Boga in bližnjega

Jezusova zapoved ljubezni do Boga in bližnjega

duhovnost

Duhovni nagovor

Jezusova zapoved ljubezni do Boga in bližnjega
VEČ ...|13. 7. 2019
Jezusova zapoved ljubezni do Boga in bližnjega

Metod Pirih

duhovnost

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|2. 7. 2019
Nasveti za obnašanje v primeu srečanja z medvedom

Dr. Matija Stergar z Zavoda za gozdove Slovenije je pripravil nekaj nasvetov, kaj storiti, če ob obisku v gozdu opazimo medveda. Kakšne so zapovedi?

Nasveti za obnašanje v primeu srečanja z medvedom

Dr. Matija Stergar z Zavoda za gozdove Slovenije je pripravil nekaj nasvetov, kaj storiti, če ob obisku v gozdu opazimo medveda. Kakšne so zapovedi?

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Nasveti za obnašanje v primeu srečanja z medvedom
Dr. Matija Stergar z Zavoda za gozdove Slovenije je pripravil nekaj nasvetov, kaj storiti, če ob obisku v gozdu opazimo medveda. Kakšne so zapovedi?
VEČ ...|2. 7. 2019
Nasveti za obnašanje v primeu srečanja z medvedom
Dr. Matija Stergar z Zavoda za gozdove Slovenije je pripravil nekaj nasvetov, kaj storiti, če ob obisku v gozdu opazimo medveda. Kakšne so zapovedi?

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|29. 4. 2019
Deset zapovedi papeža Frančiška za srečo

Oddaja je bila posvečena sreči, katere svetovni dan se je obhajal pred dobrim mesecem - 20. marca. In tega dne je slovenska oddaja Radia Vatikan objavila deset zapovedi papeža Frančiška za srečo.

Deset zapovedi papeža Frančiška za srečo

Oddaja je bila posvečena sreči, katere svetovni dan se je obhajal pred dobrim mesecem - 20. marca. In tega dne je slovenska oddaja Radia Vatikan objavila deset zapovedi papeža Frančiška za srečo.

družbaodnosipapež

Prijatelji Radia Ognjišče

Deset zapovedi papeža Frančiška za srečo
Oddaja je bila posvečena sreči, katere svetovni dan se je obhajal pred dobrim mesecem - 20. marca. In tega dne je slovenska oddaja Radia Vatikan objavila deset zapovedi papeža Frančiška za srečo.
VEČ ...|29. 4. 2019
Deset zapovedi papeža Frančiška za srečo
Oddaja je bila posvečena sreči, katere svetovni dan se je obhajal pred dobrim mesecem - 20. marca. In tega dne je slovenska oddaja Radia Vatikan objavila deset zapovedi papeža Frančiška za srečo.

Franci Trstenjak

družbaodnosipapež

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|29. 4. 2019
Zapovedi priprave perutninskega mesa

Čeprav je v perutninskih klavnicah zagotovljen stalen veterinarski nadzor, popolne mikrobiološke varnosti zaradi tehnoloških pogojev in postopkov priprave perutninskega mesa ni mogoče zagotoviti. Salmonele in kampilobakter so pogosto prisotni v črevesju perutnine. V postopku klanja pa lahko pride do površinskega mikrobiološkega onesnaženja kože ali trebušne votline z vsebino črevesja. Zato pri pripravi perutninskega mesa v naših kuhinjah velja biti previden. Za preprečevanje črevesnih okužb s perutnino je najpomembnejša ustrezna toplotna obdelava mesa. Večina zdravju škodljivih mikroorganizmov, potencialno prisotnih v živilih, je uničena pri temperaturi nad 70°C v nekaj minutah. Več o higienskih zapovedih priprave pa v rubriki.

Zapovedi priprave perutninskega mesa

Čeprav je v perutninskih klavnicah zagotovljen stalen veterinarski nadzor, popolne mikrobiološke varnosti zaradi tehnoloških pogojev in postopkov priprave perutninskega mesa ni mogoče zagotoviti. Salmonele in kampilobakter so pogosto prisotni v črevesju perutnine. V postopku klanja pa lahko pride do površinskega mikrobiološkega onesnaženja kože ali trebušne votline z vsebino črevesja. Zato pri pripravi perutninskega mesa v naših kuhinjah velja biti previden. Za preprečevanje črevesnih okužb s perutnino je najpomembnejša ustrezna toplotna obdelava mesa. Večina zdravju škodljivih mikroorganizmov, potencialno prisotnih v živilih, je uničena pri temperaturi nad 70°C v nekaj minutah. Več o higienskih zapovedih priprave pa v rubriki.

kmetijstvosvetovanjezdravstvo

Minute za kmetijstvo in podeželje

Zapovedi priprave perutninskega mesa
Čeprav je v perutninskih klavnicah zagotovljen stalen veterinarski nadzor, popolne mikrobiološke varnosti zaradi tehnoloških pogojev in postopkov priprave perutninskega mesa ni mogoče zagotoviti. Salmonele in kampilobakter so pogosto prisotni v črevesju perutnine. V postopku klanja pa lahko pride do površinskega mikrobiološkega onesnaženja kože ali trebušne votline z vsebino črevesja. Zato pri pripravi perutninskega mesa v naših kuhinjah velja biti previden. Za preprečevanje črevesnih okužb s perutnino je najpomembnejša ustrezna toplotna obdelava mesa. Večina zdravju škodljivih mikroorganizmov, potencialno prisotnih v živilih, je uničena pri temperaturi nad 70°C v nekaj minutah. Več o higienskih zapovedih priprave pa v rubriki.
VEČ ...|29. 4. 2019
Zapovedi priprave perutninskega mesa
Čeprav je v perutninskih klavnicah zagotovljen stalen veterinarski nadzor, popolne mikrobiološke varnosti zaradi tehnoloških pogojev in postopkov priprave perutninskega mesa ni mogoče zagotoviti. Salmonele in kampilobakter so pogosto prisotni v črevesju perutnine. V postopku klanja pa lahko pride do površinskega mikrobiološkega onesnaženja kože ali trebušne votline z vsebino črevesja. Zato pri pripravi perutninskega mesa v naših kuhinjah velja biti previden. Za preprečevanje črevesnih okužb s perutnino je najpomembnejša ustrezna toplotna obdelava mesa. Večina zdravju škodljivih mikroorganizmov, potencialno prisotnih v živilih, je uničena pri temperaturi nad 70°C v nekaj minutah. Več o higienskih zapovedih priprave pa v rubriki.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanjezdravstvo

Informativni prispevki

VEČ ...|18. 4. 2019
Martin Golob: Evharistija je največ, kar kristjani imamo

Sveta maša je srečanje vseh nas z Bogom, ki pride na oltar, je srečanje občestva, pravi župnik v Srednji vas Martin Golob. Na današnji veliki četrtek se namreč spominjamo, da je Jezus postavil sveto evharistijo, ustanovil duhovništvo in nam dal novo zapoved medsebojne ljubezni. Zgled pa nam je dal s tem, da je svojim učencem umil noge.

Martin Golob: Evharistija je največ, kar kristjani imamo

Sveta maša je srečanje vseh nas z Bogom, ki pride na oltar, je srečanje občestva, pravi župnik v Srednji vas Martin Golob. Na današnji veliki četrtek se namreč spominjamo, da je Jezus postavil sveto evharistijo, ustanovil duhovništvo in nam dal novo zapoved medsebojne ljubezni. Zgled pa nam je dal s tem, da je svojim učencem umil noge.

duhovnostmladiodnosiotrocipogovorvzgoja

Informativni prispevki

Martin Golob: Evharistija je največ, kar kristjani imamo
Sveta maša je srečanje vseh nas z Bogom, ki pride na oltar, je srečanje občestva, pravi župnik v Srednji vas Martin Golob. Na današnji veliki četrtek se namreč spominjamo, da je Jezus postavil sveto evharistijo, ustanovil duhovništvo in nam dal novo zapoved medsebojne ljubezni. Zgled pa nam je dal s tem, da je svojim učencem umil noge.
VEČ ...|18. 4. 2019
Martin Golob: Evharistija je največ, kar kristjani imamo
Sveta maša je srečanje vseh nas z Bogom, ki pride na oltar, je srečanje občestva, pravi župnik v Srednji vas Martin Golob. Na današnji veliki četrtek se namreč spominjamo, da je Jezus postavil sveto evharistijo, ustanovil duhovništvo in nam dal novo zapoved medsebojne ljubezni. Zgled pa nam je dal s tem, da je svojim učencem umil noge.

Marjana Debevec

duhovnostmladiodnosiotrocipogovorvzgoja

Duhovna misel

VEČ ...|27. 3. 2019
Zapovedi. Jih poznate? Jih živite?

Ne mislite, da sem prišel razvezat postavo ali preroke; ne razvezat, temveč dopolnit sem jih prišel. (Mt 5, 17)

Zapovedi. Jih poznate? Jih živite?

Ne mislite, da sem prišel razvezat postavo ali preroke; ne razvezat, temveč dopolnit sem jih prišel. (Mt 5, 17)

duhovnost

Duhovna misel

Zapovedi. Jih poznate? Jih živite?
Ne mislite, da sem prišel razvezat postavo ali preroke; ne razvezat, temveč dopolnit sem jih prišel. (Mt 5, 17)
VEČ ...|27. 3. 2019
Zapovedi. Jih poznate? Jih živite?
Ne mislite, da sem prišel razvezat postavo ali preroke; ne razvezat, temveč dopolnit sem jih prišel. (Mt 5, 17)

Gregor Čušin

duhovnost

Duhovna misel

VEČ ...|4. 3. 2019
Vera je ljubezen, ki živi!

Zapovedi poznaš: Ne prešuštvuj, ne ubijaj, ne kradi, ne pričaj po krivem, ne goljufaj, spoštuj očeta in mater. Ta mu je odgovoril: Učenik, vse to sem spolnjeval od svoje mladosti. (Mr 10, 19-20)

Vera je ljubezen, ki živi!

Zapovedi poznaš: Ne prešuštvuj, ne ubijaj, ne kradi, ne pričaj po krivem, ne goljufaj, spoštuj očeta in mater. Ta mu je odgovoril: Učenik, vse to sem spolnjeval od svoje mladosti. (Mr 10, 19-20)

duhovnost

Duhovna misel

Vera je ljubezen, ki živi!
Zapovedi poznaš: Ne prešuštvuj, ne ubijaj, ne kradi, ne pričaj po krivem, ne goljufaj, spoštuj očeta in mater. Ta mu je odgovoril: Učenik, vse to sem spolnjeval od svoje mladosti. (Mr 10, 19-20)
VEČ ...|4. 3. 2019
Vera je ljubezen, ki živi!
Zapovedi poznaš: Ne prešuštvuj, ne ubijaj, ne kradi, ne pričaj po krivem, ne goljufaj, spoštuj očeta in mater. Ta mu je odgovoril: Učenik, vse to sem spolnjeval od svoje mladosti. (Mr 10, 19-20)

Gregor Čušin

duhovnost

Duhovna misel

VEČ ...|13. 2. 2019
Živela sta v raju!

Gospod Bog je dal človeku tole zapoved: Od vseh dreves v vrtu smeš jesti; od drevesa spoznanja dobrega in hudega pa nikar ne jej! Zakaj brž ko bi jedel od njega, boš moral umreti. (1 Mz 2, 16-17)

Živela sta v raju!

Gospod Bog je dal človeku tole zapoved: Od vseh dreves v vrtu smeš jesti; od drevesa spoznanja dobrega in hudega pa nikar ne jej! Zakaj brž ko bi jedel od njega, boš moral umreti. (1 Mz 2, 16-17)

duhovnost

Duhovna misel

Živela sta v raju!
Gospod Bog je dal človeku tole zapoved: Od vseh dreves v vrtu smeš jesti; od drevesa spoznanja dobrega in hudega pa nikar ne jej! Zakaj brž ko bi jedel od njega, boš moral umreti. (1 Mz 2, 16-17)
VEČ ...|13. 2. 2019
Živela sta v raju!
Gospod Bog je dal človeku tole zapoved: Od vseh dreves v vrtu smeš jesti; od drevesa spoznanja dobrega in hudega pa nikar ne jej! Zakaj brž ko bi jedel od njega, boš moral umreti. (1 Mz 2, 16-17)

Gregor Čušin

duhovnost

Duhovna misel

VEČ ...|12. 2. 2019
Se zgražamo?

To ljudstvo me časti z ustnicami, a njih srce je daleč od mene: toda njih češčenje je prazno, ker učijo človeške nauke in zapovedi. (Mr 7, 6-7)

Se zgražamo?

To ljudstvo me časti z ustnicami, a njih srce je daleč od mene: toda njih češčenje je prazno, ker učijo človeške nauke in zapovedi. (Mr 7, 6-7)

duhovnost

Duhovna misel

Se zgražamo?
To ljudstvo me časti z ustnicami, a njih srce je daleč od mene: toda njih češčenje je prazno, ker učijo človeške nauke in zapovedi. (Mr 7, 6-7)
VEČ ...|12. 2. 2019
Se zgražamo?
To ljudstvo me časti z ustnicami, a njih srce je daleč od mene: toda njih češčenje je prazno, ker učijo človeške nauke in zapovedi. (Mr 7, 6-7)

Gregor Čušin

duhovnost

Duhovna misel

VEČ ...|17. 1. 2019
Duhovni pomislek: Ti si Božji Sin!

Kadar so ga nečisti duhovi videli, so padali predenj in vpili: Ti si Božji Sin! Vendar jim je odločno zapovedal, naj ga ne razglašajo. (Mr 3, 11-12)

Duhovni pomislek: Ti si Božji Sin!

Kadar so ga nečisti duhovi videli, so padali predenj in vpili: Ti si Božji Sin! Vendar jim je odločno zapovedal, naj ga ne razglašajo. (Mr 3, 11-12)

duhovnost

Duhovna misel

Duhovni pomislek: Ti si Božji Sin!
Kadar so ga nečisti duhovi videli, so padali predenj in vpili: Ti si Božji Sin! Vendar jim je odločno zapovedal, naj ga ne razglašajo. (Mr 3, 11-12)
VEČ ...|17. 1. 2019
Duhovni pomislek: Ti si Božji Sin!
Kadar so ga nečisti duhovi videli, so padali predenj in vpili: Ti si Božji Sin! Vendar jim je odločno zapovedal, naj ga ne razglašajo. (Mr 3, 11-12)

Gregor Čušin

duhovnost

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|6. 1. 2019
Pogovor z Marito Petterson o Svetovnem dnevu mladih, papeževe kateheze o desetih Božjih zapovedih

V prvi oddaji v letu 2019 smo se ozrli na Svetovni dan mladih, ki bo potekal konec meseca v Panami. Za vas smo posneli pogovor z Marito Petterson iz pripravljalnega odbora. Ker je bil prazničen dan, smo zbrali tudi poudarke papeževih katehez o desetih Božjih zapovedih.

Pogovor z Marito Petterson o Svetovnem dnevu mladih, papeževe kateheze o desetih Božjih zapovedih

V prvi oddaji v letu 2019 smo se ozrli na Svetovni dan mladih, ki bo potekal konec meseca v Panami. Za vas smo posneli pogovor z Marito Petterson iz pripravljalnega odbora. Ker je bil prazničen dan, smo zbrali tudi poudarke papeževih katehez o desetih Božjih zapovedih.

duhovnostmladipapež

Iz življenja vesoljne Cerkve

Pogovor z Marito Petterson o Svetovnem dnevu mladih, papeževe kateheze o desetih Božjih zapovedih
V prvi oddaji v letu 2019 smo se ozrli na Svetovni dan mladih, ki bo potekal konec meseca v Panami. Za vas smo posneli pogovor z Marito Petterson iz pripravljalnega odbora. Ker je bil prazničen dan, smo zbrali tudi poudarke papeževih katehez o desetih Božjih zapovedih.
VEČ ...|6. 1. 2019
Pogovor z Marito Petterson o Svetovnem dnevu mladih, papeževe kateheze o desetih Božjih zapovedih
V prvi oddaji v letu 2019 smo se ozrli na Svetovni dan mladih, ki bo potekal konec meseca v Panami. Za vas smo posneli pogovor z Marito Petterson iz pripravljalnega odbora. Ker je bil prazničen dan, smo zbrali tudi poudarke papeževih katehez o desetih Božjih zapovedih.

Marjana DebevecMarta JerebičBlaž Lesnik

duhovnostmladipapež

Za življenje

VEČ ...|28. 4. 2018
Kako izpolnjevati zapovedi - Robert Friškovec

Kako izpolnjevati zapovedi - Robert Friškovec

Za življenje

Kako izpolnjevati zapovedi - Robert Friškovec
VEČ ...|28. 4. 2018
Kako izpolnjevati zapovedi - Robert Friškovec

Mateja Feltrin Novljan

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|28. 3. 2018
Zapovedi kuhanja velikonočne šunke

Eno od vprašanj, ki se gospodinjam postavlja v teh dneh je, kako skuhati velikonočno šunko, da bo res sočna in okusna. Mesarski mojster Janez Kodila pravi, da je oboje najbolj odvisno od kvalitete mesnine, ki jo izberemo, v drugem koraku pa tudi od načina priprave.

Zapovedi kuhanja velikonočne šunke

Eno od vprašanj, ki se gospodinjam postavlja v teh dneh je, kako skuhati velikonočno šunko, da bo res sočna in okusna. Mesarski mojster Janez Kodila pravi, da je oboje najbolj odvisno od kvalitete mesnine, ki jo izberemo, v drugem koraku pa tudi od načina priprave.

Minute za kmetijstvo in podeželje

Zapovedi kuhanja velikonočne šunke
Eno od vprašanj, ki se gospodinjam postavlja v teh dneh je, kako skuhati velikonočno šunko, da bo res sočna in okusna. Mesarski mojster Janez Kodila pravi, da je oboje najbolj odvisno od kvalitete mesnine, ki jo izberemo, v drugem koraku pa tudi od načina priprave.
VEČ ...|28. 3. 2018
Zapovedi kuhanja velikonočne šunke
Eno od vprašanj, ki se gospodinjam postavlja v teh dneh je, kako skuhati velikonočno šunko, da bo res sočna in okusna. Mesarski mojster Janez Kodila pravi, da je oboje najbolj odvisno od kvalitete mesnine, ki jo izberemo, v drugem koraku pa tudi od načina priprave.

Robert Božič

Moja zgodba

VEČ ...|25. 3. 2018
Križev pot slovenstva

V oddaji Moja zgodba ste tokrat lahko prisluhnili Križevemu potu, ki so ga pripravili posamezniki preko civilne pobude Vseposvojitev. To bo Križev pot Slovenstva z avtorji, ki so posvojili eno od slovenskih žrtev zla druge svetovne vojne in časa po njej. Tudi na tak meditativen način smo stopili v veliki teden.

Križev pot slovenstva

V oddaji Moja zgodba ste tokrat lahko prisluhnili Križevemu potu, ki so ga pripravili posamezniki preko civilne pobude Vseposvojitev. To bo Križev pot Slovenstva z avtorji, ki so posvojili eno od slovenskih žrtev zla druge svetovne vojne in časa po njej. Tudi na tak meditativen način smo stopili v veliki teden.

Moja zgodba

Križev pot slovenstva
V oddaji Moja zgodba ste tokrat lahko prisluhnili Križevemu potu, ki so ga pripravili posamezniki preko civilne pobude Vseposvojitev. To bo Križev pot Slovenstva z avtorji, ki so posvojili eno od slovenskih žrtev zla druge svetovne vojne in časa po njej. Tudi na tak meditativen način smo stopili v veliki teden.
VEČ ...|25. 3. 2018
Križev pot slovenstva
V oddaji Moja zgodba ste tokrat lahko prisluhnili Križevemu potu, ki so ga pripravili posamezniki preko civilne pobude Vseposvojitev. To bo Križev pot Slovenstva z avtorji, ki so posvojili eno od slovenskih žrtev zla druge svetovne vojne in časa po njej. Tudi na tak meditativen način smo stopili v veliki teden.

Jože Bartolj

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|18. 2. 2018
Evropa izgublja skupen evropski duh - Pal Toth

Po mnenju nekaterih Evropa ni sposobna odgovoriti na pomembne izzive, izgublja pa se tudi skupen evropski duh. Ima morda krščanstvo odgovor na te izzive? Pogovarjali smo se s prof. Palom Tothom s Teološke fakultete v Budimpešti. Spregovorili pa smo tudi o pobudi Skupaj za Evropo.

Evropa izgublja skupen evropski duh - Pal Toth

Po mnenju nekaterih Evropa ni sposobna odgovoriti na pomembne izzive, izgublja pa se tudi skupen evropski duh. Ima morda krščanstvo odgovor na te izzive? Pogovarjali smo se s prof. Palom Tothom s Teološke fakultete v Budimpešti. Spregovorili pa smo tudi o pobudi Skupaj za Evropo.

duhovnostEvropaPal Toth

Iz življenja vesoljne Cerkve

Evropa izgublja skupen evropski duh - Pal Toth
Po mnenju nekaterih Evropa ni sposobna odgovoriti na pomembne izzive, izgublja pa se tudi skupen evropski duh. Ima morda krščanstvo odgovor na te izzive? Pogovarjali smo se s prof. Palom Tothom s Teološke fakultete v Budimpešti. Spregovorili pa smo tudi o pobudi Skupaj za Evropo.
VEČ ...|18. 2. 2018
Evropa izgublja skupen evropski duh - Pal Toth
Po mnenju nekaterih Evropa ni sposobna odgovoriti na pomembne izzive, izgublja pa se tudi skupen evropski duh. Ima morda krščanstvo odgovor na te izzive? Pogovarjali smo se s prof. Palom Tothom s Teološke fakultete v Budimpešti. Spregovorili pa smo tudi o pobudi Skupaj za Evropo.

Marta JerebičMarjana Debevec

duhovnostEvropaPal Toth

Priporočamo
|
Aktualno

Dogodki

VEČ ...|24. 6. 2021
Oglašanje iz Triglavskega doma na Kredarici

V nocojšnji praznični oddaji Ob radijskem ognjišču so celotno današnje dogajanje podviga Z morja na Triglav, predvsem pa svoje doživljanje poti in vzpona, delili z nami Blaž Lesnik, Andrej Novljan, Andrej Jerman in Izidor Šček.

Oglašanje iz Triglavskega doma na Kredarici

V nocojšnji praznični oddaji Ob radijskem ognjišču so celotno današnje dogajanje podviga Z morja na Triglav, predvsem pa svoje doživljanje poti in vzpona, delili z nami Blaž Lesnik, Andrej Novljan, Andrej Jerman in Izidor Šček.

Radio Ognjišče

Z morja na Triglavšportnaravadružba

Globine

VEČ ...|13. 7. 2021
Kaj so papeške okrožnice in o čem govorijo?

Ker smo se v letošnjih Globinah posvečali različnim tematikam, ki jih odpira zadnja papeževa okrožnica Vsi bratje, smo se tokrat odločili celostno predstaviti papeške dokumente, v prvi vrsti okrožnice. Kakšen je njihov pomen, zakaj so jih papeži začeli pisati, na katera področja življenja posegajo in ali velja za katoličane obveza nauka, ki ga podajajo? Naš gost je bil ekleziolog prof. dr. Bogdan Dolenc.

Kaj so papeške okrožnice in o čem govorijo?

Ker smo se v letošnjih Globinah posvečali različnim tematikam, ki jih odpira zadnja papeževa okrožnica Vsi bratje, smo se tokrat odločili celostno predstaviti papeške dokumente, v prvi vrsti okrožnice. Kakšen je njihov pomen, zakaj so jih papeži začeli pisati, na katera področja življenja posegajo in ali velja za katoličane obveza nauka, ki ga podajajo? Naš gost je bil ekleziolog prof. dr. Bogdan Dolenc.

Blaž Lesnik

duhovnostpapežokrožnicadružbaizobraževanjeteologijaCerkveni naukpapeški dokumenti

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|26. 7. 2021
P. Branko Cestnik

Glavni temi tokratnega pogovora sta bili radikalizacija političnega diskurza in nedavno apostolsko pismo papeža Frančiška v obliki motuproprij z naslovom Traditionis Custodes (Varuhi tradicije).

P. Branko Cestnik

Glavni temi tokratnega pogovora sta bili radikalizacija političnega diskurza in nedavno apostolsko pismo papeža Frančiška v obliki motuproprij z naslovom Traditionis Custodes (Varuhi tradicije).

Tanja Dominko

politikacerkevtradicija

Duhovna misel

VEČ ...|29. 7. 2021
Skrb za večne dobrine

Vse prepogosto se najdemo v vlogi …

Skrb za večne dobrine

Vse prepogosto se najdemo v vlogi …

Jože Vehovar

duhovnost

Sol in luč

VEČ ...|27. 7. 2021
Matej in Maks Tušak in Maksimiljana Marinšek: Družina in športnik.

V oddaji Sol in luč smo se ob obilici športnih dogodkov odločili za predstavitev knjige z naslovom Družina in športnik, ki je sicer strokovno delo Mateja in Maksa Tušaka in Maksimiljane Marinšek, prinaša pa zelo zanimive misli, podkrepljene z raziskavami, o vplivu športa na naše celostno zdravje, še bolj pa o vplivu družine na vrhunske športnike. Moderni šport je bojno polje polno stresa, pa tudi vzvod za razvoj samozavesti in samopodobe, sredstvo za vadbo odpornosti na stres, za zmanjšanje anksioznosti in depresivnosti, za razvoj delovnih navad in samodiscipline ter vztrajnosti in pripadnosti skupini.«

Matej in Maks Tušak in Maksimiljana Marinšek: Družina in športnik.

V oddaji Sol in luč smo se ob obilici športnih dogodkov odločili za predstavitev knjige z naslovom Družina in športnik, ki je sicer strokovno delo Mateja in Maksa Tušaka in Maksimiljane Marinšek, prinaša pa zelo zanimive misli, podkrepljene z raziskavami, o vplivu športa na naše celostno zdravje, še bolj pa o vplivu družine na vrhunske športnike. Moderni šport je bojno polje polno stresa, pa tudi vzvod za razvoj samozavesti in samopodobe, sredstvo za vadbo odpornosti na stres, za zmanjšanje anksioznosti in depresivnosti, za razvoj delovnih navad in samodiscipline ter vztrajnosti in pripadnosti skupini.«

Tadej Sadar

mladinaravaodnosivzgojašport

Zgodbe za otroke

VEČ ...|28. 7. 2021
O deklici žabici

Hrvaška ljudska pravljica pripoveduje o možu in ženi, ki sta se postarala brez otrok. Vsak dan sta prosila Boga, da bi jima dal otroka. Pa čeprav bi bila žabica … Verjetno slutite kako se pravljica nadaljuje. Pa vendar mislimo, da vas bo vsebina presenetila. Prisluhnite pravljici iz soseščine.

O deklici žabici

Hrvaška ljudska pravljica pripoveduje o možu in ženi, ki sta se postarala brez otrok. Vsak dan sta prosila Boga, da bi jima dal otroka. Pa čeprav bi bila žabica … Verjetno slutite kako se pravljica nadaljuje. Pa vendar mislimo, da vas bo vsebina presenetila. Prisluhnite pravljici iz soseščine.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljice

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|29. 7. 2021
313. oddaja

Predvajali smo skladbe: Vzameš me v roke - Elda Viler, Spanish Flea - Herb Alpert’s & the Tijuana Brass, L’amour est toujours en vacances - Patricija Lavila, Breskvice - Sonja Gabršček, All I ever need is you - Tom Jones, Michaela - Bata Illić, Ritem srca - Janez Bončina Benč, Karoca in Oprosti mi, pape - Oliver Dragojević, Caruso - Al Bano, Xanadu - Olivia Newton-John, On je rekel sonce - Marjetka Falk, Smoke get’s in your eyes - The Platters, Zorba’s dance - Mikis Theodorakis, Poletna noč - Marjana Deržaj ...

313. oddaja

Predvajali smo skladbe: Vzameš me v roke - Elda Viler, Spanish Flea - Herb Alpert’s & the Tijuana Brass, L’amour est toujours en vacances - Patricija Lavila, Breskvice - Sonja Gabršček, All I ever need is you - Tom Jones, Michaela - Bata Illić, Ritem srca - Janez Bončina Benč, Karoca in Oprosti mi, pape - Oliver Dragojević, Caruso - Al Bano, Xanadu - Olivia Newton-John, On je rekel sonce - Marjetka Falk, Smoke get’s in your eyes - The Platters, Zorba’s dance - Mikis Theodorakis, Poletna noč - Marjana Deržaj ...

Matjaž Merljak, Marko Zupan

glasbaspomin

Via positiva

VEČ ...|29. 7. 2021
Čustva so pomembna, toda koristijo le, če jih znamo uravnavati in prav umeščati.

Pia Valenzuela je rojena v Čilu, kjer je diplomirala iz filozofije, pozneje je v Rimu študirala teološke predmete, nato na ljubljanski Filozofski Fakulteti pridobila naziv magistrica znanosti iz filozofije-etike. Želja po znanju jo je pozneje znova vodila v Rim, kjer se je specializirala na področju etike in antropologije ter s tem začela doktorski študij. Poliglotka, ki predava na več mednarodnih izobraževalnih ustanovah, pri nas na Katoliškem inštitutu

Čustva so pomembna, toda koristijo le, če jih znamo uravnavati in prav umeščati.

Pia Valenzuela je rojena v Čilu, kjer je diplomirala iz filozofije, pozneje je v Rimu študirala teološke predmete, nato na ljubljanski Filozofski Fakulteti pridobila naziv magistrica znanosti iz filozofije-etike. Želja po znanju jo je pozneje znova vodila v Rim, kjer se je specializirala na področju etike in antropologije ter s tem začela doktorski študij. Poliglotka, ki predava na več mednarodnih izobraževalnih ustanovah, pri nas na Katoliškem inštitutu

Nataša Ličen

družbapogovorkoronavirusodnosivzgojaizobraževanje

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|29. 7. 2021
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 29. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 29. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Kulturni utrinki

VEČ ...|29. 7. 2021
Plečnikova dela na Unescovem seznamu svetovne dediščine

Odbor za svetovno dediščino Unesca je na zasedanju na seznam svetovne naravne in kulturne dediščine vpisal izbrana dela arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani. Nominacijo ‘Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani - urbano oblikovanje po meri človeka’ je pod vodstvom ministrstva za kulturo koordiniral Muzej za arhitekturo in oblikovanje.

Plečnikova dela na Unescovem seznamu svetovne dediščine

Odbor za svetovno dediščino Unesca je na zasedanju na seznam svetovne naravne in kulturne dediščine vpisal izbrana dela arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani. Nominacijo ‘Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani - urbano oblikovanje po meri človeka’ je pod vodstvom ministrstva za kulturo koordiniral Muzej za arhitekturo in oblikovanje.

Marjan Bunič

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm