Živeti kot ljubljeni

Kdor spolnjuje njegove zapovedi, ostane v njem, nam v današnji božji besedi …

Moj otrok ne bo hodil k veoruku! - Ne grem k verouku, mami!

Vpisati otroke k verouku ali ne. Primernost šolskega pristopa in pomen izkustva v katehezi. Izstop mladostnikov po birmi iz cerkvenega življenja. Verouk in telefoni. Je nujno znati šest resnic in cerkveene zapovedi?

Največja. Prva.

Rekel mu je: Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem svojim srcem, z vso svojo dušo in z vsem svojim mišljenjem. To je največja in prva zapoved.(Mt 22, 37-38)

Spoštuj očeta in mater, da ti bo dobro na zemlji

Izpostavili smo 4. božjo zapoved, ki govori o spoštovanju staršev; razumemo pa jo lahko tudi širše. Obenem se spominjamo papeževih besed, ki pravi, da je starost blagoslov. Tako imamo čas, da poglobimo bližino z Jezusom. Mlajši in zdravi pa pojdimo ostarelim naproti z nasmehom na obrazu in si vzemimo zanje čas.

Spoštujmo zapovedan praznik

Danes je slovesni in zapovedan praznik Sv. Rešnjega telesa in krvi, za katerega upam, da bo vsaj na podeželju in naših kmetijah tudi letos ostal praznik in ga bomo držali, kot se za nedelje in zapovedane praznike spodobi.

So zapovedi nepopolne?

Kdor bo torej kršil eno od teh, pa čeprav najmanjših zapovedi, in bo tako ljudi učil, bo najmanjši v nebeškem kraljestvu.(Mt 5, 19)

Vse poti do Njega

Pristopil je eden izmed pismoukov, ki je slišal, kako razpravljajo, in videl, da jim je dobro odgovoril, in ga vprašal: Katera zapoved je prva med vsemi?(Mr 12, 28)

Večno življenje - zapoved!

Jezus je zaklical in rekel: Kdor veruje vame, ne veruje vame, temveč v tistega, ki me je poslal … Zakaj jaz nisem govoril sam od sebe, ampak Oče, ki me je poslal, mi je zapovedal, kaj naj rečem in kaj naj govorim; in vem, da je njegova zapoved večno življenje.(Jn 12, 44 + 49)

Prva in največja zapoved

Gospod, kdaj smo te videli lačnega ali žejnega ali tujca ali nagega ali bolnega ali v ječi, in ti nismo postregli? (Mt 25, 44)

Marjan Turnšek: Šesta Božja zapoved - Ne nečistuj

O človeški spolni razsežnosti, zlorabah, o tem, kaj je v spolnosti naravno in kaj Božje v luči šeste Božje zapovedi razmišlja nadškof dr. Marjan Turnšek.

Za teleta so kritične driske in pljučnice

Franc Šolar, svetovalec na KGZ Kranj, je spomnil na zapovedi reje telet, da se takim situacijam izognemo.

Peta cerkvena zapoved

V oddaji Kolokvij zaključujemo cikel pogovorov o cerkvenih zapovedih. Pred nami je še peta, ki pravi: Sklepaj zakon po Cerkvenih določbah. Več pa frančiškan brat Janez Papa.

Četrta Cerkvena zapoved

Četrta Cerkvena zapoved pravi: Spovej se svojih grehov vsaj enkrat na leto in vsaj v velikonočnem času prejmi Sv. Rešnje Telo. Več o njej pa frančiškan Janez Papa.

Še korak več!

Se mar zahvaljuje hlapcu, da je storil, kar je zapovedano? Tako tudi vi: ko storite vse, kar vam je bilo zapovedano, recite: Ubogi hlapci smo; storili smo, kar smo bili dolžni storiti. (Lk 17, 9-10)

3. cerkvena zapoved

V oddaji smo se pogovarjali s frančiškanom Janezom Papo o tretji Cerkveni zapovedi, ki pravi: Posti se zapovedane postne dni.

Druga cerkvena zapoved

Druga cerkvena zapoved pravi: Bodi ob nedeljah in zapovedanih praznikih pobožno pri sveti maši. Kaj vse zajema, pa frančiškan Janez Papa.

O izpuščanju

Zakaj je včasih (ali vedno) tako težko nekaj izpustiti? Menda bo na oni svet vse nagrabljeno premoženje težko prinesti, a se ga kljub temu otepamo. Kot bogati mladenič, ki se je ob srečanju z Jezusom pohvalil, da izpolnjuje vse zapovedi, le bogastvu se ne bi odpovedal. Z nami je bil idrijski župnik Marko Rijavec.

Čudna bolezen ...

Simonova tašča pa je imela hudo mrzlico in prosili so ga zanjo. Sklonil se je nadnjo ter zapovedal mrzlici in pustila jo je. (Lk 4, 38)

Ena sama zapoved_ ljubi!

Učenik, katera je največja zapoved v postavi? Jezus mu je odgovoril: Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem in vso dušo in vsem mišljenjem. To je največja in prva zapoved. Druga pa je njej enaka: Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe. (Mt 22, 36-39)

Urban Šifrar: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti?

V komentarju objavljenem na spletnem portalu Domovina.je bomo prebirali besede Urbana Šifrarja, ki se sprašuje z naslovom: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti? V splošnem medijskem in akademskem ozračju je v našem času močno prisotna ideja t. i. “bele krivde, “ ki našo, zahodno civilizacijo povezuje in slabšalno označuje s pojmi, kot so materializem, kolonializem, sužnjelastništvo, seksizem … Skratka, pripisuje ji nasilje v vseh možnih oblikah, medtem ko ostale civilizacije oz. filozofije časti kot miroljubne, izkoriščane in svete.Roger Kimball, umetnostni in družbeni kritik je dogajanje povzel z besedami: “Antropolog je človek, ki spoštuje značilne vrednote in dosežke vseh kultur, razen svoje lastne. Na zahodu smo vsi postali antropologi. “Jasno je, da je kritika lastne družbe nujno potrebna za to, da se ta spreminja na bolje, vprašanje pa je, ali je kritika, kakršni smo priča danes, sploh zgodovinsko korektna ter ali temelji na resničnih dejstvih.Postkolonialistična teorija, ki izhaja iz marksizma-leninizma, pravi, da je bil svet nekoč miren, srečen kraj, kjer so ljudje živeli v medsebojni ljubezni in brez nasilja, vse dokler niso vanj vdrli zlobni, imperialistični Evropejci, uničili miroljubno in dobro kulturo in pobili ali zasužnjili njene pripadnike. Resnica je povsem drugačna. Imperializem še zdaleč ni izum zahodne civilizacije, pač pa je bil na svetu prisoten že nekaj tisočletij prej, tako je bil na primer lasten Akadskemu kraljestvu 2300 let pr. Kr., Hititskemu 600 let pozneje, Kitajskemu, Mongolskemu, Arabskemu, Perzijskemu – malone vsem velikim imperijem.V primerjavi z zavojevanji teh civilizacij je zahodna v resnici ubrala veliko milejši pristop, saj jo je ključno zaznamovalo krščanstvo, ki pozna Novo zavezo, zapoved ljubezni in odpuščanja. Čeprav je Cerkev v preteklosti dopuščala ali celo spodbujala reči ki se z njo ne skladajo, pa je v splošnem vseeno delovala po njej, ali pa vsaj veliko bolj, kot nam skušajo prikazati danes.Poleg tega tuje kulture v večini še zdaleč niso bile pacifistične, kakršne si predstavljajo postkolonialisti, pač pa prežete s stalnimi vojnami, boji za oblast, incestom, ljudožerstvom, krvoločnostjo in podobnim.Zahodna civilizacija prav tako še zdaleč ni bila tista, ki je suženjstvo začela, gotovo pa tista, ki ga je končala in prepovedala, medtem ko je ponekod na vzhodu prisotno še danes.Glavna tarča kritike postkolonialistov pa je v duhu svojega marksističnega izvora kapitalizem. Kritizirajo neenako razporeditev kapitala med ljudstvom, ne zavedajo pa se, da je le kapitalizem tisti, ki je omogočil izjemen industrijski in tehnološki napredek naše družbe in bi bil brez njega naš življenjski standard popolnoma drugačen. To lahko danes jasno vidimo, če se primerjamo z ljudmi v državah s socialističnim sistemom, kot so Venezuela, S. Koreja in druge. Kapitalizem pa ni ključen le za gospodarski napredek, neločljivo je povezan tudi z demokracijo, svobodo in enakopravnostjo – bolj kot kadarkoli in kjerkoli imamo vsi, živeči v Zahodni civilizaciji enake možnosti za uspeh in srečno življenje.Tu se pokaže absurdna dvoličnost sodobnih borcev za pravice “manjšin.” Tako npr. feministke vidijo ključni problem naše družbe v tem, da se določena francoska planota po stari legendi imenuje “Planota lepih deklet,“ saj naj bi šlo za očiten seksizem in objektivizacijo. Pred dogodkom, ko je bila v Iranu zaradi nespoštovanja islamskega prava – pomagala je ženam z nasilnimi možmi najti zatočišče – obsojena na smrt judovska žena, pa si zatisnejo oči. Vodilni mediji o dogodku niso poročali, Nizozemska, kjer je žena zaprosila za azil, pa ji ga ni odobrila. Prikaz islamske kulture kot dobre in pravilne je očitno nad vsakimi ženskimi pravicami.Kaj nam je torej storiti? Če želimo ohraniti svobodo, enakopravnost, vrednote, ki so nam jih izborili in postavili naši predniki, jih moramo najprej prepoznati, jih ceniti in jim biti zanje hvaležni. Upreti se moramo kulturnemu in moralnemu relativizmu, ki zasužnjuje današnjo javnost ter stati na trdnih temeljih zgodovinskih in znanstvenih dejstev.Naša dolžnost je dosežke Zahodne civilizacije obraniti za naše otroke, pa čeprav se je za to potrebno upreti privlačni teoriji večine.

Prva Cerkvena zapoved

Frančiškan p. Janez Papa razlaga pomen prve od petih Cerkvenih zapovedi. Ta se glasi: Posvečuj zapovedane praznike!

Jezusova zapoved ljubezni do Boga in bližnjega

Nasveti za obnašanje v primeu srečanja z medvedom

Dr. Matija Stergar z Zavoda za gozdove Slovenije je pripravil nekaj nasvetov, kaj storiti, če ob obisku v gozdu opazimo medveda. Kakšne so zapovedi?

Deset zapovedi papeža Frančiška za srečo

Oddaja je bila posvečena sreči, katere svetovni dan se je obhajal pred dobrim mesecem - 20. marca. In tega dne je slovenska oddaja Radia Vatikan objavila deset zapovedi papeža Frančiška za srečo.

Zapovedi priprave perutninskega mesa

Čeprav je v perutninskih klavnicah zagotovljen stalen veterinarski nadzor, popolne mikrobiološke varnosti zaradi tehnoloških pogojev in postopkov priprave perutninskega mesa ni mogoče zagotoviti. Salmonele in kampilobakter so pogosto prisotni v črevesju perutnine. V postopku klanja pa lahko pride do površinskega mikrobiološkega onesnaženja kože ali trebušne votline z vsebino črevesja. Zato pri pripravi perutninskega mesa v naših kuhinjah velja biti previden. Za preprečevanje črevesnih okužb s perutnino je najpomembnejša ustrezna toplotna obdelava mesa. Večina zdravju škodljivih mikroorganizmov, potencialno prisotnih v živilih, je uničena pri temperaturi nad 70°C v nekaj minutah. Več o higienskih zapovedih priprave pa v rubriki.

Martin Golob: Evharistija je največ, kar kristjani imamo

Sveta maša je srečanje vseh nas z Bogom, ki pride na oltar, je srečanje občestva, pravi župnik v Srednji vas Martin Golob. Na današnji veliki četrtek se namreč spominjamo, da je Jezus postavil sveto evharistijo, ustanovil duhovništvo in nam dal novo zapoved medsebojne ljubezni. Zgled pa nam je dal s tem, da je svojim učencem umil noge.

Zapovedi. Jih poznate? Jih živite?

Ne mislite, da sem prišel razvezat postavo ali preroke; ne razvezat, temveč dopolnit sem jih prišel. (Mt 5, 17)

Vera je ljubezen, ki živi!

Zapovedi poznaš: Ne prešuštvuj, ne ubijaj, ne kradi, ne pričaj po krivem, ne goljufaj, spoštuj očeta in mater. Ta mu je odgovoril: Učenik, vse to sem spolnjeval od svoje mladosti. (Mr 10, 19-20)

Živela sta v raju!

Gospod Bog je dal človeku tole zapoved: Od vseh dreves v vrtu smeš jesti; od drevesa spoznanja dobrega in hudega pa nikar ne jej! Zakaj brž ko bi jedel od njega, boš moral umreti. (1 Mz 2, 16-17)

Se zgražamo?

To ljudstvo me časti z ustnicami, a njih srce je daleč od mene: toda njih češčenje je prazno, ker učijo človeške nauke in zapovedi. (Mr 7, 6-7)

Duhovni pomislek: Ti si Božji Sin!

Kadar so ga nečisti duhovi videli, so padali predenj in vpili: Ti si Božji Sin! Vendar jim je odločno zapovedal, naj ga ne razglašajo. (Mr 3, 11-12)

Pogovor z Marito Petterson o Svetovnem dnevu mladih, papeževe kateheze o desetih Božjih zapovedih

V prvi oddaji v letu 2019 smo se ozrli na Svetovni dan mladih, ki bo potekal konec meseca v Panami. Za vas smo posneli pogovor z Marito Petterson iz pripravljalnega odbora. Ker je bil prazničen dan, smo zbrali tudi poudarke papeževih katehez o desetih Božjih zapovedih.

Kako izpolnjevati zapovedi - Robert Friškovec

Zapovedi kuhanja velikonočne šunke

Eno od vprašanj, ki se gospodinjam postavlja v teh dneh je, kako skuhati velikonočno šunko, da bo res sočna in okusna. Mesarski mojster Janez Kodila pravi, da je oboje najbolj odvisno od kvalitete mesnine, ki jo izberemo, v drugem koraku pa tudi od načina priprave.

Križev pot slovenstva

V oddaji Moja zgodba ste tokrat lahko prisluhnili Križevemu potu, ki so ga pripravili posamezniki preko civilne pobude Vseposvojitev. To bo Križev pot Slovenstva z avtorji, ki so posvojili eno od slovenskih žrtev zla druge svetovne vojne in časa po njej. Tudi na tak meditativen način smo stopili v veliki teden.

Evropa izgublja skupen evropski duh - Pal Toth

Po mnenju nekaterih Evropa ni sposobna odgovoriti na pomembne izzive, izgublja pa se tudi skupen evropski duh. Ima morda krščanstvo odgovor na te izzive? Pogovarjali smo se s prof. Palom Tothom s Teološke fakultete v Budimpešti. Spregovorili pa smo tudi o pobudi Skupaj za Evropo.