Moja zgodba
V nedeljo, 5. oktobra, je bila na Teharjah spominska slovesnost v spomin na povojno komunistično uničevalno taborišče, iz katerega so vozili ujetnike na množična morišča. Mašo je daroval celjski škof Maksimilijan Matjaž, govornica je bila dr. Helena Jaklitsch, podpredsednica Nove Slovenske zaveze. V oddaji Moja zgodba smo objavili posnetke govorov.
Moja zgodba
V nedeljo, 5. oktobra, je bila na Teharjah spominska slovesnost v spomin na povojno komunistično uničevalno taborišče, iz katerega so vozili ujetnike na množična morišča. Mašo je daroval celjski škof Maksimilijan Matjaž, govornica je bila dr. Helena Jaklitsch, podpredsednica Nove Slovenske zaveze. V oddaji Moja zgodba smo objavili posnetke govorov.
Slovencem po svetu in domovini
Pri tržaški založbi Mladika je izšel slovenski prevod pomembne študije največjega strokovnjaka za italijanska fašistična koncentracijska taborišča za civiliste prof. Carla Spartaca Capogreca. Gre za knjigo Renicci. Koncentracijsko taborišče na bregovih reke Tibere, ki je bila v Italiji prvič natisnjena leta 1998, bila pa je uvod v avtorjevo širše raziskovanje takrat še v pozabo potisnjenega temnega poglavja italijanske zgodovine. Poglavja, ki je tesno povezano s Slovenci, saj so bili interniranci in žrtve v Renicciju in drugod pretežno naši rojaki. Krstna predstavitev tega dela bo jutri, v petek, 19. septembra, ob 20. uri v Frančiškanskem samostanu Kostanjevica pri Gorici. Pred tem bo v cerkvi ob 19. uri maša za žrtve internacij, ob 19.45 pa bo polaganje venca pred ploščo, ki opozarja, da so fašistične oblasti imele od marca 1942 do kapitulacije Italije v delu samostana zapor za primorske ženske in otroke. Pred ploščo bo spregovoril zgodovinar Renato Podbersič, v dvorani pa bodo knjigo predstavili avtor Carlo Spartaco Capogreco, njena prevajalka Magda Jevnikar, sin interniranca v Renicciju Lojze Peterle in predsednik založbe Mladika Ivo Jevnikar.
Slovencem po svetu in domovini
Pri tržaški založbi Mladika je izšel slovenski prevod pomembne študije največjega strokovnjaka za italijanska fašistična koncentracijska taborišča za civiliste prof. Carla Spartaca Capogreca. Gre za knjigo Renicci. Koncentracijsko taborišče na bregovih reke Tibere, ki je bila v Italiji prvič natisnjena leta 1998, bila pa je uvod v avtorjevo širše raziskovanje takrat še v pozabo potisnjenega temnega poglavja italijanske zgodovine. Poglavja, ki je tesno povezano s Slovenci, saj so bili interniranci in žrtve v Renicciju in drugod pretežno naši rojaki. Krstna predstavitev tega dela bo jutri, v petek, 19. septembra, ob 20. uri v Frančiškanskem samostanu Kostanjevica pri Gorici. Pred tem bo v cerkvi ob 19. uri maša za žrtve internacij, ob 19.45 pa bo polaganje venca pred ploščo, ki opozarja, da so fašistične oblasti imele od marca 1942 do kapitulacije Italije v delu samostana zapor za primorske ženske in otroke. Pred ploščo bo spregovoril zgodovinar Renato Podbersič, v dvorani pa bodo knjigo predstavili avtor Carlo Spartaco Capogreco, njena prevajalka Magda Jevnikar, sin interniranca v Renicciju Lojze Peterle in predsednik založbe Mladika Ivo Jevnikar.
Komentar tedna
Zadnji dnevi so nas silili k obujanju spominov na vse, ki so se preselili v onstranske kraje. Bližnje in daljne ljudi. Take, ki jih k spominjanju napelje srce in tiste, ki jih nalaga dolžnost. Čez nekaj dni se bomo v Slovenski matici potrudili obuditi spomin na nekaj častivrednih mož, ki jim je usoda dodelila daleč preveč trpljenja in srečanj s smrtjo. Tako imenovani dachauski procesi pri nas ne pomenijo samo represije proti tistimi, ki so jih Nemci zaprli v svoje, nacistično taborišče Dachau, temveč pomeni tiste, ki so od tam prišli, bolni in onemogli, a živi, nato pa se je nadnje spravila politična policija komunistične partije, jih obtožila kolaboracije z gestapom in neusmiljeno kaznovala. Veliko s smrtjo.
Komentar je pripravila prevajalka in publicistka, Alenka Puhar.
Komentar tedna
Zadnji dnevi so nas silili k obujanju spominov na vse, ki so se preselili v onstranske kraje. Bližnje in daljne ljudi. Take, ki jih k spominjanju napelje srce in tiste, ki jih nalaga dolžnost. Čez nekaj dni se bomo v Slovenski matici potrudili obuditi spomin na nekaj častivrednih mož, ki jim je usoda dodelila daleč preveč trpljenja in srečanj s smrtjo. Tako imenovani dachauski procesi pri nas ne pomenijo samo represije proti tistimi, ki so jih Nemci zaprli v svoje, nacistično taborišče Dachau, temveč pomeni tiste, ki so od tam prišli, bolni in onemogli, a živi, nato pa se je nadnje spravila politična policija komunistične partije, jih obtožila kolaboracije z gestapom in neusmiljeno kaznovala. Veliko s smrtjo.
Komentar je pripravila prevajalka in publicistka, Alenka Puhar.
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Naš gost
Ob evropskem dnevu žrtev vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov smo iz našega arhiva predvajali oddajo Naš gost v kateri smo leta 1997 gostili zdaj že pokojnega duhovnika dr. Janeza Zdešarja. Ta je po koncu 2. svetovne vojne preživel taborišče Teharje in od tam uspel pobegniti. Svoja doživetja je popisal v knjigi Spomini na težke dni. Njegova knjiga in pričevanje nas tudi danes opominjata, da je bil poleg fašizma in nacizma za Slovence prav tako zločinski tudi komunizem.
Naš gost
Ob evropskem dnevu žrtev vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov smo iz našega arhiva predvajali oddajo Naš gost v kateri smo leta 1997 gostili zdaj že pokojnega duhovnika dr. Janeza Zdešarja. Ta je po koncu 2. svetovne vojne preživel taborišče Teharje in od tam uspel pobegniti. Svoja doživetja je popisal v knjigi Spomini na težke dni. Njegova knjiga in pričevanje nas tudi danes opominjata, da je bil poleg fašizma in nacizma za Slovence prav tako zločinski tudi komunizem.
Slovencem po svetu in domovini
Danes je spominski dan na vse žrtve totalitarizmov 20. stoletja, fašizma, nacizma in komunizma. Med nje spada tudi minorit p. Placio Cortese, ki je umrl pred 80-imi leti. Pri tržaški založbi Mladika je pred časom izšla dvojezična knjiga o njem, ki je žrtvoval svoje življenje kot mučenec zaradi ljubezni in molčečnosti, da bi pred nacisti zavaroval svoje sodelavce in znance. Tržaška ustvarjalka Elena Blancato je za naslov dramatične pripovedi izbrala judovsko besedo Ruah, ki pomeni veter, dih, a tudi Svetega Duha. Predsednik založbe Ivo Jevnikar: To je bil minoritski pater, duhovnik, ki je deloval v glavnem v Padovi in je bil rojen na Cresu, ki je daroval svoje življenje za bližnje, predvsem po krivdi, če smemo reči Slovencev. On je medvojno pomagal slovenskim in hrvaškim internirancem v Chiessanovi, to je taborišče fašistično v predmestju Padove. Po razpadu Italije pa vsem, ki so se reševali s taborišč: vojnim ujetnikom, Judom, tudi odpornikom, tudi slovenskim, tudi tisti skupini, ki je imela, čeprav niso sami niti vedli svojega šefa, polkovniku Valkniku, to je obveščevalno službo in tako dalje. Umrl je med mučenjem na sedežu gestapa v Trstu leta 1944. Nacisti so verjetno telo p. Placida Corteseja sežgali v Rižarni v Trstu. Kot je bilo v zadnjih letih večkrat poudarjeno, je bil zanj v Trstu in Vatikanu izpeljan beatifikacijski postopek, ki pa se bo končal, če bo dokazan čudež, dosežen na njegovo priprošnjo.
Slovencem po svetu in domovini
Danes je spominski dan na vse žrtve totalitarizmov 20. stoletja, fašizma, nacizma in komunizma. Med nje spada tudi minorit p. Placio Cortese, ki je umrl pred 80-imi leti. Pri tržaški založbi Mladika je pred časom izšla dvojezična knjiga o njem, ki je žrtvoval svoje življenje kot mučenec zaradi ljubezni in molčečnosti, da bi pred nacisti zavaroval svoje sodelavce in znance. Tržaška ustvarjalka Elena Blancato je za naslov dramatične pripovedi izbrala judovsko besedo Ruah, ki pomeni veter, dih, a tudi Svetega Duha. Predsednik založbe Ivo Jevnikar: To je bil minoritski pater, duhovnik, ki je deloval v glavnem v Padovi in je bil rojen na Cresu, ki je daroval svoje življenje za bližnje, predvsem po krivdi, če smemo reči Slovencev. On je medvojno pomagal slovenskim in hrvaškim internirancem v Chiessanovi, to je taborišče fašistično v predmestju Padove. Po razpadu Italije pa vsem, ki so se reševali s taborišč: vojnim ujetnikom, Judom, tudi odpornikom, tudi slovenskim, tudi tisti skupini, ki je imela, čeprav niso sami niti vedli svojega šefa, polkovniku Valkniku, to je obveščevalno službo in tako dalje. Umrl je med mučenjem na sedežu gestapa v Trstu leta 1944. Nacisti so verjetno telo p. Placida Corteseja sežgali v Rižarni v Trstu. Kot je bilo v zadnjih letih večkrat poudarjeno, je bil zanj v Trstu in Vatikanu izpeljan beatifikacijski postopek, ki pa se bo končal, če bo dokazan čudež, dosežen na njegovo priprošnjo.
Informativni prispevki
Na Poljskem poteka evropska konferenca političnih in verskih voditeljev, ki razpravljajo o vzponu antisemitizma v Evropi v luči bližajočega spomina na žrtve holokavstva. V delegaciji, ki si je ogledala tudi uničevalno taborišče Auschwitz, je nekdanji predsednik Republike Borut Pahor.
Informativni prispevki
Na Poljskem poteka evropska konferenca političnih in verskih voditeljev, ki razpravljajo o vzponu antisemitizma v Evropi v luči bližajočega spomina na žrtve holokavstva. V delegaciji, ki si je ogledala tudi uničevalno taborišče Auschwitz, je nekdanji predsednik Republike Borut Pahor.
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Kmetijska oddaja
Pred začetkom 22. shoda kmetov pri bl. A. M.Slomšku, ste lahko slišali, kako kmetje vidijo in doživljajo aktualni kmetijski trenutek. V osrednjem delu pa smo govorili kako se spopasti z aktualnimi izzivi reje drobnice in goveda, v času po epidemiji modrikastega jezika, predvsem pa, kako črede živali, ki bodo ostale, v kratkem času spraviti v čim boljšo kondicijo pred začetkom spomladanskega cepljenja. Objavili smo namreč drugi del 13. epizode podkasta RAST.
Sol in luč
Veliko mladih si vprašanja, kako premagati zaskrbljenost, nikoli ne zastavi in zato nanj tudi ne najde odgovora. Prepričani so, da je zaskrbljenost pač sestavni del našega življenja, kar deloma drži. A čeprav so skrbi del življenja, ne smemo dovoliti, da bi se nas zaradi njih polastila tesnoba in nas ohromila. Dobra novica je, da se lahko naučimo zaskrbljenost obvladovati, preden ona obvlada nas. Tako pravita avtorja knjige Max in Andrea Lucado, ki sta jo naslovila »Povej svojim skrbem, kako velik je tvoj Bog«. Knjiga je izšla pri Založbi Ognjišče, nekaj odlomkov pa smo prebrali v tokratni oddaji Sol in luč.
Moja zgodba
V nedeljo, 5. oktobra, je bila na Teharjah spominska slovesnost v spomin na povojno komunistično uničevalno taborišče, iz katerega so vozili ujetnike na množična morišča. Mašo je daroval celjski škof Maksimilijan Matjaž, govornica je bila dr. Helena Jaklitsch, podpredsednica Nove Slovenske zaveze. V oddaji Moja zgodba smo objavili posnetke govorov.
Naš gost
V sobotnem popoldnevu smo spoznali glavno urednico Mladinske knjige dr. Alenko Kepic Mohar. Še kot študentka slovenščine in primerjalne književnosti se je preizkusila v založništvu. Najprej pri založbi Vale Novak, nato pri Učilih in nazadnje pri Mladinski knjigi, kjer je najprej urejala učbenike za slovenščino, nato prevzela vodenje uredniške ekipe učbenikov, potem postala vodja Izobraževalnega založništva in nazadnje glavna urednica. Svojo kariero je obogatila tudi s pedagoško izkušnjo ter sodelovala v mednarodnem projektu E-READ o evoluciji branja v času digitalizacije. Leta 2020 je s temo vpliv družbenih razmer in sodobne tehnologije na uredniško delo doktorirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter o tem izdala monografijo Nevidna moč knjig: branje in učenje v digitalni dobi. Poleg pogovora o knjigah in branju, smo med drugim slišali tudi, kako doživlja zakonsko skupino Najina pot ter kaj ji pomeni, da sodeluje pri pripravi mladih na zakon.
Svetovalnica
V času jutranje Svetovalnice so bile na sporedu Pravne zagate z odvetnico Matejo Maček.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Svetovalnica
V času jutranje Svetovalnice so bile na sporedu Pravne zagate z odvetnico Matejo Maček.
Duhovna misel
Samota se začne, ko damo čas in prostor Bogu in samo Bogu. Če resnično verujemo, ne samo, da Bog biva, ampak, da je v našem življenju dejavno navzoč ...
Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Rožni venec
Molitev je vodil ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik.