Komentar tedna

VEČ ...|8. 11. 2024
Alenka Puhar: Kako se gre v smrt … z izzivalnim nasmehom

Zadnji dnevi so nas silili k obujanju spominov na vse, ki so se preselili v onstranske kraje. Bližnje in daljne ljudi. Take, ki jih k spominjanju napelje srce in tiste, ki jih nalaga dolžnost. Čez nekaj dni se bomo v Slovenski matici potrudili obuditi spomin na nekaj častivrednih mož, ki jim je usoda dodelila daleč preveč trpljenja in srečanj s smrtjo. Tako imenovani dachauski procesi pri nas ne pomenijo samo represije proti tistimi, ki so jih Nemci zaprli v svoje, nacistično taborišče Dachau, temveč pomeni tiste, ki so od tam prišli, bolni in onemogli, a živi, nato pa se je nadnje spravila politična policija komunistične partije, jih obtožila kolaboracije z gestapom in neusmiljeno kaznovala. Veliko s smrtjo.

Komentar je pripravila prevajalka in publicistka, Alenka Puhar.

Alenka Puhar: Kako se gre v smrt … z izzivalnim nasmehom

Zadnji dnevi so nas silili k obujanju spominov na vse, ki so se preselili v onstranske kraje. Bližnje in daljne ljudi. Take, ki jih k spominjanju napelje srce in tiste, ki jih nalaga dolžnost. Čez nekaj dni se bomo v Slovenski matici potrudili obuditi spomin na nekaj častivrednih mož, ki jim je usoda dodelila daleč preveč trpljenja in srečanj s smrtjo. Tako imenovani dachauski procesi pri nas ne pomenijo samo represije proti tistimi, ki so jih Nemci zaprli v svoje, nacistično taborišče Dachau, temveč pomeni tiste, ki so od tam prišli, bolni in onemogli, a živi, nato pa se je nadnje spravila politična policija komunistične partije, jih obtožila kolaboracije z gestapom in neusmiljeno kaznovala. Veliko s smrtjo.

Komentar je pripravila prevajalka in publicistka, Alenka Puhar.

komentarspomin

Komentar tedna

Alenka Puhar: Kako se gre v smrt … z izzivalnim nasmehom

Zadnji dnevi so nas silili k obujanju spominov na vse, ki so se preselili v onstranske kraje. Bližnje in daljne ljudi. Take, ki jih k spominjanju napelje srce in tiste, ki jih nalaga dolžnost. Čez nekaj dni se bomo v Slovenski matici potrudili obuditi spomin na nekaj častivrednih mož, ki jim je usoda dodelila daleč preveč trpljenja in srečanj s smrtjo. Tako imenovani dachauski procesi pri nas ne pomenijo samo represije proti tistimi, ki so jih Nemci zaprli v svoje, nacistično taborišče Dachau, temveč pomeni tiste, ki so od tam prišli, bolni in onemogli, a živi, nato pa se je nadnje spravila politična policija komunistične partije, jih obtožila kolaboracije z gestapom in neusmiljeno kaznovala. Veliko s smrtjo.

Komentar je pripravila prevajalka in publicistka, Alenka Puhar.

VEČ ...|8. 11. 2024
Alenka Puhar: Kako se gre v smrt … z izzivalnim nasmehom

Zadnji dnevi so nas silili k obujanju spominov na vse, ki so se preselili v onstranske kraje. Bližnje in daljne ljudi. Take, ki jih k spominjanju napelje srce in tiste, ki jih nalaga dolžnost. Čez nekaj dni se bomo v Slovenski matici potrudili obuditi spomin na nekaj častivrednih mož, ki jim je usoda dodelila daleč preveč trpljenja in srečanj s smrtjo. Tako imenovani dachauski procesi pri nas ne pomenijo samo represije proti tistimi, ki so jih Nemci zaprli v svoje, nacistično taborišče Dachau, temveč pomeni tiste, ki so od tam prišli, bolni in onemogli, a živi, nato pa se je nadnje spravila politična policija komunistične partije, jih obtožila kolaboracije z gestapom in neusmiljeno kaznovala. Veliko s smrtjo.

Komentar je pripravila prevajalka in publicistka, Alenka Puhar.

Alenka Puhar

komentarspomin

Informativne oddaje

VEČ ...|10. 9. 2024
Utrip dneva dne 10. 9.

  • Na papeževi maši v Diliju 600 tisoč vernikov oziroma skoraj polovica prebivalstva Vzhodnega Timorja.
  • Ker postopki imenovanja komisarske kandidatke v Sloveniji še niso končani, von der Leyen preložila predstavitev nove Evropske komisije.
  • V gospodarstvu opozorili na škodljivost korupcije in pozvali k ukrepanju.
  • Župani Novega mesta, Kočevja, Črnomlja in Brežic po incidentih v romskih naseljih pozivajo k ukrepanju.
  • Zavod Pelikan Karitas zavrača vse neutemeljene obtožbe o življenju v Skupnosti Srečanje. 
    Vse pozivajo: pridite in se sami prepričajte o našem delu.
  • V izraelskem napadu na šotorsko taborišče v Gazi ubitih 40 ljudi. Izrael: napadli smo Hamasov poveljniški center.
  • Ukrajina nad Rusijo z več kot 140-imi droni. Ti so dosegli tudi Moskvo.
  • V Sloveniji že več let trend upadanja števila samomorov.
  • V Ekvadorju poteka mednarodni evharistični kongres.
  • ŠPORT: Slovenski nogometaši v Ligi narodov s tremi goli Benjamina Šeška do zmage nad Kazahstanom.
  • VREME: Popoldne bo sončno, več jasnine bo na Primorskem. Jutri bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo in nekaj plohami.

Utrip dneva dne 10. 9.

  • Na papeževi maši v Diliju 600 tisoč vernikov oziroma skoraj polovica prebivalstva Vzhodnega Timorja.
  • Ker postopki imenovanja komisarske kandidatke v Sloveniji še niso končani, von der Leyen preložila predstavitev nove Evropske komisije.
  • V gospodarstvu opozorili na škodljivost korupcije in pozvali k ukrepanju.
  • Župani Novega mesta, Kočevja, Črnomlja in Brežic po incidentih v romskih naseljih pozivajo k ukrepanju.
  • Zavod Pelikan Karitas zavrača vse neutemeljene obtožbe o življenju v Skupnosti Srečanje. 
    Vse pozivajo: pridite in se sami prepričajte o našem delu.
  • V izraelskem napadu na šotorsko taborišče v Gazi ubitih 40 ljudi. Izrael: napadli smo Hamasov poveljniški center.
  • Ukrajina nad Rusijo z več kot 140-imi droni. Ti so dosegli tudi Moskvo.
  • V Sloveniji že več let trend upadanja števila samomorov.
  • V Ekvadorju poteka mednarodni evharistični kongres.
  • ŠPORT: Slovenski nogometaši v Ligi narodov s tremi goli Benjamina Šeška do zmage nad Kazahstanom.
  • VREME: Popoldne bo sončno, več jasnine bo na Primorskem. Jutri bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo in nekaj plohami.

infonovice

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 10. 9.
  • Na papeževi maši v Diliju 600 tisoč vernikov oziroma skoraj polovica prebivalstva Vzhodnega Timorja.
  • Ker postopki imenovanja komisarske kandidatke v Sloveniji še niso končani, von der Leyen preložila predstavitev nove Evropske komisije.
  • V gospodarstvu opozorili na škodljivost korupcije in pozvali k ukrepanju.
  • Župani Novega mesta, Kočevja, Črnomlja in Brežic po incidentih v romskih naseljih pozivajo k ukrepanju.
  • Zavod Pelikan Karitas zavrača vse neutemeljene obtožbe o življenju v Skupnosti Srečanje. 
    Vse pozivajo: pridite in se sami prepričajte o našem delu.
  • V izraelskem napadu na šotorsko taborišče v Gazi ubitih 40 ljudi. Izrael: napadli smo Hamasov poveljniški center.
  • Ukrajina nad Rusijo z več kot 140-imi droni. Ti so dosegli tudi Moskvo.
  • V Sloveniji že več let trend upadanja števila samomorov.
  • V Ekvadorju poteka mednarodni evharistični kongres.
  • ŠPORT: Slovenski nogometaši v Ligi narodov s tremi goli Benjamina Šeška do zmage nad Kazahstanom.
  • VREME: Popoldne bo sončno, več jasnine bo na Primorskem. Jutri bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo in nekaj plohami.
VEČ ...|10. 9. 2024
Utrip dneva dne 10. 9.
  • Na papeževi maši v Diliju 600 tisoč vernikov oziroma skoraj polovica prebivalstva Vzhodnega Timorja.
  • Ker postopki imenovanja komisarske kandidatke v Sloveniji še niso končani, von der Leyen preložila predstavitev nove Evropske komisije.
  • V gospodarstvu opozorili na škodljivost korupcije in pozvali k ukrepanju.
  • Župani Novega mesta, Kočevja, Črnomlja in Brežic po incidentih v romskih naseljih pozivajo k ukrepanju.
  • Zavod Pelikan Karitas zavrača vse neutemeljene obtožbe o življenju v Skupnosti Srečanje. 
    Vse pozivajo: pridite in se sami prepričajte o našem delu.
  • V izraelskem napadu na šotorsko taborišče v Gazi ubitih 40 ljudi. Izrael: napadli smo Hamasov poveljniški center.
  • Ukrajina nad Rusijo z več kot 140-imi droni. Ti so dosegli tudi Moskvo.
  • V Sloveniji že več let trend upadanja števila samomorov.
  • V Ekvadorju poteka mednarodni evharistični kongres.
  • ŠPORT: Slovenski nogometaši v Ligi narodov s tremi goli Benjamina Šeška do zmage nad Kazahstanom.
  • VREME: Popoldne bo sončno, več jasnine bo na Primorskem. Jutri bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo in nekaj plohami.

Radio Ognjišče

infonovice

Naš gost

VEČ ...|24. 8. 2024
Dr. Janez Zdešar - spominska oddaja ob evropskem dnevu žrtev vseh totalitarnih režimov

Ob evropskem dnevu žrtev vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov smo iz našega arhiva predvajali oddajo Naš gost v kateri smo leta 1997 gostili zdaj že pokojnega duhovnika dr. Janeza Zdešarja. Ta je po koncu 2. svetovne vojne preživel taborišče Teharje in od tam uspel pobegniti. Svoja doživetja je popisal v knjigi Spomini na težke dni. Njegova knjiga in pričevanje nas tudi danes opominjata, da je bil poleg fašizma in nacizma za Slovence prav tako zločinski tudi komunizem.

Dr. Janez Zdešar - spominska oddaja ob evropskem dnevu žrtev vseh totalitarnih režimov

Ob evropskem dnevu žrtev vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov smo iz našega arhiva predvajali oddajo Naš gost v kateri smo leta 1997 gostili zdaj že pokojnega duhovnika dr. Janeza Zdešarja. Ta je po koncu 2. svetovne vojne preživel taborišče Teharje in od tam uspel pobegniti. Svoja doživetja je popisal v knjigi Spomini na težke dni. Njegova knjiga in pričevanje nas tudi danes opominjata, da je bil poleg fašizma in nacizma za Slovence prav tako zločinski tudi komunizem.

spominživljenjeJanez Zdešar

Naš gost

Dr. Janez Zdešar - spominska oddaja ob evropskem dnevu žrtev vseh totalitarnih režimov

Ob evropskem dnevu žrtev vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov smo iz našega arhiva predvajali oddajo Naš gost v kateri smo leta 1997 gostili zdaj že pokojnega duhovnika dr. Janeza Zdešarja. Ta je po koncu 2. svetovne vojne preživel taborišče Teharje in od tam uspel pobegniti. Svoja doživetja je popisal v knjigi Spomini na težke dni. Njegova knjiga in pričevanje nas tudi danes opominjata, da je bil poleg fašizma in nacizma za Slovence prav tako zločinski tudi komunizem.

VEČ ...|24. 8. 2024
Dr. Janez Zdešar - spominska oddaja ob evropskem dnevu žrtev vseh totalitarnih režimov

Ob evropskem dnevu žrtev vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov smo iz našega arhiva predvajali oddajo Naš gost v kateri smo leta 1997 gostili zdaj že pokojnega duhovnika dr. Janeza Zdešarja. Ta je po koncu 2. svetovne vojne preživel taborišče Teharje in od tam uspel pobegniti. Svoja doživetja je popisal v knjigi Spomini na težke dni. Njegova knjiga in pričevanje nas tudi danes opominjata, da je bil poleg fašizma in nacizma za Slovence prav tako zločinski tudi komunizem.

Jože Bartolj

spominživljenjeJanez Zdešar

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|23. 8. 2024
Pri tržaški založbi Mladiki izšla knjiga o p. Corteseju

Danes je spominski dan na vse žrtve totalitarizmov 20. stoletja, fašizma, nacizma in komunizma. Med nje spada tudi minorit p. Placio Cortese, ki je umrl pred 80-imi leti. Pri tržaški založbi Mladika je pred časom izšla dvojezična knjiga o njem, ki je žrtvoval svoje življenje kot mučenec zaradi ljubezni in molčečnosti, da bi pred nacisti zavaroval svoje sodelavce in znance. Tržaška ustvarjalka Elena Blancato je za naslov dramatične pripovedi izbrala judovsko besedo Ruah, ki pomeni veter, dih, a tudi Svetega Duha. Predsednik založbe Ivo Jevnikar: To je bil minoritski pater, duhovnik, ki je deloval v glavnem v Padovi in je bil rojen na Cresu, ki je daroval svoje življenje za bližnje, predvsem po krivdi, če smemo reči Slovencev. On je medvojno pomagal slovenskim in hrvaškim internirancem v Chiessanovi, to je taborišče fašistično v predmestju Padove. Po razpadu Italije pa vsem, ki so se reševali s taborišč: vojnim ujetnikom, Judom, tudi odpornikom, tudi slovenskim, tudi tisti skupini, ki je imela, čeprav niso sami niti vedli svojega šefa, polkovniku Valkniku, to je obveščevalno službo in tako dalje. Umrl je med mučenjem na sedežu gestapa v Trstu leta 1944. Nacisti so verjetno telo p. Placida Corteseja sežgali v Rižarni v Trstu. Kot je bilo v zadnjih letih večkrat poudarjeno, je bil zanj v Trstu in Vatikanu izpeljan beatifikacijski postopek, ki pa se bo končal, če bo dokazan čudež, dosežen na njegovo priprošnjo.  

Pri tržaški založbi Mladiki izšla knjiga o p. Corteseju

Danes je spominski dan na vse žrtve totalitarizmov 20. stoletja, fašizma, nacizma in komunizma. Med nje spada tudi minorit p. Placio Cortese, ki je umrl pred 80-imi leti. Pri tržaški založbi Mladika je pred časom izšla dvojezična knjiga o njem, ki je žrtvoval svoje življenje kot mučenec zaradi ljubezni in molčečnosti, da bi pred nacisti zavaroval svoje sodelavce in znance. Tržaška ustvarjalka Elena Blancato je za naslov dramatične pripovedi izbrala judovsko besedo Ruah, ki pomeni veter, dih, a tudi Svetega Duha. Predsednik založbe Ivo Jevnikar: To je bil minoritski pater, duhovnik, ki je deloval v glavnem v Padovi in je bil rojen na Cresu, ki je daroval svoje življenje za bližnje, predvsem po krivdi, če smemo reči Slovencev. On je medvojno pomagal slovenskim in hrvaškim internirancem v Chiessanovi, to je taborišče fašistično v predmestju Padove. Po razpadu Italije pa vsem, ki so se reševali s taborišč: vojnim ujetnikom, Judom, tudi odpornikom, tudi slovenskim, tudi tisti skupini, ki je imela, čeprav niso sami niti vedli svojega šefa, polkovniku Valkniku, to je obveščevalno službo in tako dalje. Umrl je med mučenjem na sedežu gestapa v Trstu leta 1944. Nacisti so verjetno telo p. Placida Corteseja sežgali v Rižarni v Trstu. Kot je bilo v zadnjih letih večkrat poudarjeno, je bil zanj v Trstu in Vatikanu izpeljan beatifikacijski postopek, ki pa se bo končal, če bo dokazan čudež, dosežen na njegovo priprošnjo.  

družbarojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

Pri tržaški založbi Mladiki izšla knjiga o p. Corteseju

Danes je spominski dan na vse žrtve totalitarizmov 20. stoletja, fašizma, nacizma in komunizma. Med nje spada tudi minorit p. Placio Cortese, ki je umrl pred 80-imi leti. Pri tržaški založbi Mladika je pred časom izšla dvojezična knjiga o njem, ki je žrtvoval svoje življenje kot mučenec zaradi ljubezni in molčečnosti, da bi pred nacisti zavaroval svoje sodelavce in znance. Tržaška ustvarjalka Elena Blancato je za naslov dramatične pripovedi izbrala judovsko besedo Ruah, ki pomeni veter, dih, a tudi Svetega Duha. Predsednik založbe Ivo Jevnikar: To je bil minoritski pater, duhovnik, ki je deloval v glavnem v Padovi in je bil rojen na Cresu, ki je daroval svoje življenje za bližnje, predvsem po krivdi, če smemo reči Slovencev. On je medvojno pomagal slovenskim in hrvaškim internirancem v Chiessanovi, to je taborišče fašistično v predmestju Padove. Po razpadu Italije pa vsem, ki so se reševali s taborišč: vojnim ujetnikom, Judom, tudi odpornikom, tudi slovenskim, tudi tisti skupini, ki je imela, čeprav niso sami niti vedli svojega šefa, polkovniku Valkniku, to je obveščevalno službo in tako dalje. Umrl je med mučenjem na sedežu gestapa v Trstu leta 1944. Nacisti so verjetno telo p. Placida Corteseja sežgali v Rižarni v Trstu. Kot je bilo v zadnjih letih večkrat poudarjeno, je bil zanj v Trstu in Vatikanu izpeljan beatifikacijski postopek, ki pa se bo končal, če bo dokazan čudež, dosežen na njegovo priprošnjo.  

VEČ ...|23. 8. 2024
Pri tržaški založbi Mladiki izšla knjiga o p. Corteseju

Danes je spominski dan na vse žrtve totalitarizmov 20. stoletja, fašizma, nacizma in komunizma. Med nje spada tudi minorit p. Placio Cortese, ki je umrl pred 80-imi leti. Pri tržaški založbi Mladika je pred časom izšla dvojezična knjiga o njem, ki je žrtvoval svoje življenje kot mučenec zaradi ljubezni in molčečnosti, da bi pred nacisti zavaroval svoje sodelavce in znance. Tržaška ustvarjalka Elena Blancato je za naslov dramatične pripovedi izbrala judovsko besedo Ruah, ki pomeni veter, dih, a tudi Svetega Duha. Predsednik založbe Ivo Jevnikar: To je bil minoritski pater, duhovnik, ki je deloval v glavnem v Padovi in je bil rojen na Cresu, ki je daroval svoje življenje za bližnje, predvsem po krivdi, če smemo reči Slovencev. On je medvojno pomagal slovenskim in hrvaškim internirancem v Chiessanovi, to je taborišče fašistično v predmestju Padove. Po razpadu Italije pa vsem, ki so se reševali s taborišč: vojnim ujetnikom, Judom, tudi odpornikom, tudi slovenskim, tudi tisti skupini, ki je imela, čeprav niso sami niti vedli svojega šefa, polkovniku Valkniku, to je obveščevalno službo in tako dalje. Umrl je med mučenjem na sedežu gestapa v Trstu leta 1944. Nacisti so verjetno telo p. Placida Corteseja sežgali v Rižarni v Trstu. Kot je bilo v zadnjih letih večkrat poudarjeno, je bil zanj v Trstu in Vatikanu izpeljan beatifikacijski postopek, ki pa se bo končal, če bo dokazan čudež, dosežen na njegovo priprošnjo.  

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Informativni prispevki

VEČ ...|22. 1. 2024
Pahor v Krakovu: Samo s kulturo spominjanja lahko preprečimo nove oblike antisemitizma.

Na Poljskem poteka evropska konferenca političnih in verskih voditeljev, ki razpravljajo o vzponu antisemitizma v Evropi v luči bližajočega spomina na žrtve holokavstva. V delegaciji, ki si je ogledala tudi uničevalno taborišče Auschwitz, je nekdanji predsednik Republike Borut Pahor.

Pahor v Krakovu: Samo s kulturo spominjanja lahko preprečimo nove oblike antisemitizma.

Na Poljskem poteka evropska konferenca političnih in verskih voditeljev, ki razpravljajo o vzponu antisemitizma v Evropi v luči bližajočega spomina na žrtve holokavstva. V delegaciji, ki si je ogledala tudi uničevalno taborišče Auschwitz, je nekdanji predsednik Republike Borut Pahor.

infoborut pahorpolitika

Informativni prispevki

Pahor v Krakovu: Samo s kulturo spominjanja lahko preprečimo nove oblike antisemitizma.

Na Poljskem poteka evropska konferenca političnih in verskih voditeljev, ki razpravljajo o vzponu antisemitizma v Evropi v luči bližajočega spomina na žrtve holokavstva. V delegaciji, ki si je ogledala tudi uničevalno taborišče Auschwitz, je nekdanji predsednik Republike Borut Pahor.

VEČ ...|22. 1. 2024
Pahor v Krakovu: Samo s kulturo spominjanja lahko preprečimo nove oblike antisemitizma.

Na Poljskem poteka evropska konferenca političnih in verskih voditeljev, ki razpravljajo o vzponu antisemitizma v Evropi v luči bližajočega spomina na žrtve holokavstva. V delegaciji, ki si je ogledala tudi uničevalno taborišče Auschwitz, je nekdanji predsednik Republike Borut Pahor.

Radio Ognjišče

infoborut pahorpolitika

Informativne oddaje

VEČ ...|5. 11. 2023
Utrip dneva dne 5. 11.

  • Na Idrijsko-Cerkljanskem plaz ogroža hišo; nekaj plazov tudi na Gorenjskem.
  • Vodnatost rek v večjem delu države se še povečuje, nekatere se razlivajo; v Rečici ob Savinji poplavljenih sedem objektov, eno kmetijo ogroža plaz.
  • Koalicija v prihodnjih dneh o rekonstrukciji vlade. Jo bo dejansko izpeljala?
  • Z območja Gaze poročila o žrtvah napada na begunsko taborišče
  • Na zahvalno nedeljo že 29. Gala koncert Radia Ognjišče. Tokrat nas povezuje praznovanje.
  • Na globalnem vrhu soglasje o nujnosti nadzora umetne inteligence.
  • Težava financiranja vrtcev: »V revnih občinah vsak mesec prosjačimo za plače. To je nujno treba prenesti na državo.«
  • Dražba Vin miru in prijateljstva za obnovo prezbiterija Marijine cerkve med Goricama.
  • Vreme: Po deževni noči bo danes in jutri večinoma sončno.

Utrip dneva dne 5. 11.

  • Na Idrijsko-Cerkljanskem plaz ogroža hišo; nekaj plazov tudi na Gorenjskem.
  • Vodnatost rek v večjem delu države se še povečuje, nekatere se razlivajo; v Rečici ob Savinji poplavljenih sedem objektov, eno kmetijo ogroža plaz.
  • Koalicija v prihodnjih dneh o rekonstrukciji vlade. Jo bo dejansko izpeljala?
  • Z območja Gaze poročila o žrtvah napada na begunsko taborišče
  • Na zahvalno nedeljo že 29. Gala koncert Radia Ognjišče. Tokrat nas povezuje praznovanje.
  • Na globalnem vrhu soglasje o nujnosti nadzora umetne inteligence.
  • Težava financiranja vrtcev: »V revnih občinah vsak mesec prosjačimo za plače. To je nujno treba prenesti na državo.«
  • Dražba Vin miru in prijateljstva za obnovo prezbiterija Marijine cerkve med Goricama.
  • Vreme: Po deževni noči bo danes in jutri večinoma sončno.

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 5. 11.
  • Na Idrijsko-Cerkljanskem plaz ogroža hišo; nekaj plazov tudi na Gorenjskem.
  • Vodnatost rek v večjem delu države se še povečuje, nekatere se razlivajo; v Rečici ob Savinji poplavljenih sedem objektov, eno kmetijo ogroža plaz.
  • Koalicija v prihodnjih dneh o rekonstrukciji vlade. Jo bo dejansko izpeljala?
  • Z območja Gaze poročila o žrtvah napada na begunsko taborišče
  • Na zahvalno nedeljo že 29. Gala koncert Radia Ognjišče. Tokrat nas povezuje praznovanje.
  • Na globalnem vrhu soglasje o nujnosti nadzora umetne inteligence.
  • Težava financiranja vrtcev: »V revnih občinah vsak mesec prosjačimo za plače. To je nujno treba prenesti na državo.«
  • Dražba Vin miru in prijateljstva za obnovo prezbiterija Marijine cerkve med Goricama.
  • Vreme: Po deževni noči bo danes in jutri večinoma sončno.
VEČ ...|5. 11. 2023
Utrip dneva dne 5. 11.
  • Na Idrijsko-Cerkljanskem plaz ogroža hišo; nekaj plazov tudi na Gorenjskem.
  • Vodnatost rek v večjem delu države se še povečuje, nekatere se razlivajo; v Rečici ob Savinji poplavljenih sedem objektov, eno kmetijo ogroža plaz.
  • Koalicija v prihodnjih dneh o rekonstrukciji vlade. Jo bo dejansko izpeljala?
  • Z območja Gaze poročila o žrtvah napada na begunsko taborišče
  • Na zahvalno nedeljo že 29. Gala koncert Radia Ognjišče. Tokrat nas povezuje praznovanje.
  • Na globalnem vrhu soglasje o nujnosti nadzora umetne inteligence.
  • Težava financiranja vrtcev: »V revnih občinah vsak mesec prosjačimo za plače. To je nujno treba prenesti na državo.«
  • Dražba Vin miru in prijateljstva za obnovo prezbiterija Marijine cerkve med Goricama.
  • Vreme: Po deževni noči bo danes in jutri večinoma sončno.

Radio Ognjišče

Moja zgodba

VEČ ...|25. 9. 2022
Ida Smerdel - pričevanje

Prisluhnete lahko pripovedi stoletnice Ide Smerdel, ki je bila rojena v vasici Podstenjšek med Pivko in Brkini. Italijanski okupatorji so njihovo vas požgali leta 1942. Zatem je bila internirana v taborišče v Italiji. Po italijanski kapitulaciji leta 1943, so jo Nemci odpeljali na prisilno delo v Wiener Neustadt. Tam je doživela in preživela nekaj najhujših bombardiranj zavezniških letal tega mesta. Tudi v najtežjih življenjskih preizkušnjah je zmogla obdržati pogum in najti veselje do življenja.

Ida Smerdel - pričevanje

Prisluhnete lahko pripovedi stoletnice Ide Smerdel, ki je bila rojena v vasici Podstenjšek med Pivko in Brkini. Italijanski okupatorji so njihovo vas požgali leta 1942. Zatem je bila internirana v taborišče v Italiji. Po italijanski kapitulaciji leta 1943, so jo Nemci odpeljali na prisilno delo v Wiener Neustadt. Tam je doživela in preživela nekaj najhujših bombardiranj zavezniških letal tega mesta. Tudi v najtežjih življenjskih preizkušnjah je zmogla obdržati pogum in najti veselje do življenja.

spominpolitikaIda Smerdelpričevanje2. sv. vojna

Moja zgodba

Ida Smerdel - pričevanje

Prisluhnete lahko pripovedi stoletnice Ide Smerdel, ki je bila rojena v vasici Podstenjšek med Pivko in Brkini. Italijanski okupatorji so njihovo vas požgali leta 1942. Zatem je bila internirana v taborišče v Italiji. Po italijanski kapitulaciji leta 1943, so jo Nemci odpeljali na prisilno delo v Wiener Neustadt. Tam je doživela in preživela nekaj najhujših bombardiranj zavezniških letal tega mesta. Tudi v najtežjih življenjskih preizkušnjah je zmogla obdržati pogum in najti veselje do življenja.

VEČ ...|25. 9. 2022
Ida Smerdel - pričevanje

Prisluhnete lahko pripovedi stoletnice Ide Smerdel, ki je bila rojena v vasici Podstenjšek med Pivko in Brkini. Italijanski okupatorji so njihovo vas požgali leta 1942. Zatem je bila internirana v taborišče v Italiji. Po italijanski kapitulaciji leta 1943, so jo Nemci odpeljali na prisilno delo v Wiener Neustadt. Tam je doživela in preživela nekaj najhujših bombardiranj zavezniških letal tega mesta. Tudi v najtežjih življenjskih preizkušnjah je zmogla obdržati pogum in najti veselje do življenja.

Jože Bartolj

spominpolitikaIda Smerdelpričevanje2. sv. vojna

Informativne oddaje

VEČ ...|12. 9. 2022
Novice iz življenja Cerkve dne 12. 9.

  • Papež gre jutri v Kazahstan
  • Molitveni dan za duhovne poklice
  • Maša V Podlesju, kjer je bilo žensko taborišče
  • Odgovorni za Gibanje fokolarov iz vsega sveta na letnem srečanju; pisal jim je papež Frančišek

Novice iz življenja Cerkve dne 12. 9.

  • Papež gre jutri v Kazahstan
  • Molitveni dan za duhovne poklice
  • Maša V Podlesju, kjer je bilo žensko taborišče
  • Odgovorni za Gibanje fokolarov iz vsega sveta na letnem srečanju; pisal jim je papež Frančišek

infonovicecerkev

Informativne oddaje

Novice iz življenja Cerkve dne 12. 9.
  • Papež gre jutri v Kazahstan
  • Molitveni dan za duhovne poklice
  • Maša V Podlesju, kjer je bilo žensko taborišče
  • Odgovorni za Gibanje fokolarov iz vsega sveta na letnem srečanju; pisal jim je papež Frančišek
VEČ ...|12. 9. 2022
Novice iz življenja Cerkve dne 12. 9.
  • Papež gre jutri v Kazahstan
  • Molitveni dan za duhovne poklice
  • Maša V Podlesju, kjer je bilo žensko taborišče
  • Odgovorni za Gibanje fokolarov iz vsega sveta na letnem srečanju; pisal jim je papež Frančišek

Radio Ognjišče

infonovicecerkev

Priporočamo
|
Aktualno

Naš pogled

VEČ ...|9. 9. 2025
Robert Božič: Politične zdrahe na plečih kmetov, ko njihove živali umirajo?

Res je, »ko živali umirajo, za nikogar ni enostavno.« Zavržno pa je, če se tudi tako žalostni trenutek za slovensko živinorejo zlorablja za politične igrice enih proti drugim, na plečih rejcev.

Robert Božič: Politične zdrahe na plečih kmetov, ko njihove živali umirajo?

Res je, »ko živali umirajo, za nikogar ni enostavno.« Zavržno pa je, če se tudi tako žalostni trenutek za slovensko živinorejo zlorablja za politične igrice enih proti drugim, na plečih rejcev.

Radio Ognjišče

komentar

Kmetijska oddaja

VEČ ...|14. 9. 2025
Barbara Beci, dr. vet. med. o izkušnjah z boleznijo modrikastega jezika v Belgiji

Naša gostja v osrednjem delu oddaje je bila Barbara Beci, dr. vet. med., evropska specialistka za zdravje goveda, ki dela na veterinarski fakulteti Univerze v Gentu v Belgiji, med drugim tudi kot terenska veterinarka. Spregovorila je o izkušnjah po lanski epidemiji bolezni modrikastega jezika v Belgiji, ki lahko pridejo zelo prav slovenskim rejcem pri spopadanju z boleznijo. 

Barbara Beci, dr. vet. med. o izkušnjah z boleznijo modrikastega jezika v Belgiji

Naša gostja v osrednjem delu oddaje je bila Barbara Beci, dr. vet. med., evropska specialistka za zdravje goveda, ki dela na veterinarski fakulteti Univerze v Gentu v Belgiji, med drugim tudi kot terenska veterinarka. Spregovorila je o izkušnjah po lanski epidemiji bolezni modrikastega jezika v Belgiji, ki lahko pridejo zelo prav slovenskim rejcem pri spopadanju z boleznijo. 

Robert Božič

kmetijstvoBelgijaBarbara Becimodrikasti jezik

Sol in luč

VEČ ...|9. 9. 2025
Knjiga Meg Meeker: Močni očetje, močne hčere

Knjiga, ki smo jo predstavili v tokratni oddaji je že po naslovu namenjena očetom, toda, kot pravi uvod, bosta po branju oba, oče in mati, drugačna, kot sta bila prej. Temu lahko pritrdim in več kot priporočim delo avtorice, ki je zdravnica pediatrinja, svetovalka za mlade v Michiganu. Tokrat smo iz knjige z naslovom Močni očetje, močne hčere, ki jo je napisala Meg Meeker in je izšla pri založbi Ognjišče, prebrali nekaj odlomkov iz drugega poglavja z naslovom Vaša hči potrebuje junaka.

Knjiga Meg Meeker: Močni očetje, močne hčere

Knjiga, ki smo jo predstavili v tokratni oddaji je že po naslovu namenjena očetom, toda, kot pravi uvod, bosta po branju oba, oče in mati, drugačna, kot sta bila prej. Temu lahko pritrdim in več kot priporočim delo avtorice, ki je zdravnica pediatrinja, svetovalka za mlade v Michiganu. Tokrat smo iz knjige z naslovom Močni očetje, močne hčere, ki jo je napisala Meg Meeker in je izšla pri založbi Ognjišče, prebrali nekaj odlomkov iz drugega poglavja z naslovom Vaša hči potrebuje junaka.

Tadej Sadar

duhovnostodnosi

Duhovna misel

VEČ ...|14. 9. 2025
Dobrega srca

Bil je zahvalni dan, ameriški državni praznik. Nikakršnega prijetnega vonja po pečenem puranu, nobenega drugega priboljška ni bilo na ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Dobrega srca

Bil je zahvalni dan, ameriški državni praznik. Nikakršnega prijetnega vonja po pečenem puranu, nobenega drugega priboljška ni bilo na ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Svetovalnica

VEČ ...|12. 9. 2025
Kako do najema neprofitnega stanovanja v Ljubljani?

Govorili smo o aktualni in pereči temi - stanovanjski problematiki v Ljubljani. Naša gostja je bila vodja službe za stanovanjska razmerja pri Javnem stanovanjskem skladu Mestne občine Ljubljana Polona Obrč. Predstavila je aktualni javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem in razložila, kdo se lahko prijavi, kakšni so pogoji in kakšne pravice imajo tisti, ki že bivajo v neprofitnih stanovanjih.

Kako do najema neprofitnega stanovanja v Ljubljani?

Govorili smo o aktualni in pereči temi - stanovanjski problematiki v Ljubljani. Naša gostja je bila vodja službe za stanovanjska razmerja pri Javnem stanovanjskem skladu Mestne občine Ljubljana Polona Obrč. Predstavila je aktualni javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem in razložila, kdo se lahko prijavi, kakšni so pogoji in kakšne pravice imajo tisti, ki že bivajo v neprofitnih stanovanjih.

Blaž Lesnik

stanovanjska problematikaneprofitna stanovanjaLjubljanaMOL

Rožni venec

VEČ ...|15. 9. 2025
Veseli del dne 15. 9.

Molile so redovnice - Sestre svetega Križa.

Veseli del dne 15. 9.

Molile so redovnice - Sestre svetega Križa.

Radio Ognjišče

Luč v temi

VEČ ...|14. 9. 2025
Mozaična oddaja

Tokratna oddaja je prinesla prispevke o začetku šolskega leta v centru Iris, 16. zahvalnem dnevu slepih in slabovidnih, rehabilitacijskem seminarju Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Maribor ter o pomenu brajice – pisave slepih - ki je končno le vpisana v seznam zaščitene kulturne dediščine.

Mozaična oddaja

Tokratna oddaja je prinesla prispevke o začetku šolskega leta v centru Iris, 16. zahvalnem dnevu slepih in slabovidnih, rehabilitacijskem seminarju Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Maribor ter o pomenu brajice – pisave slepih - ki je končno le vpisana v seznam zaščitene kulturne dediščine.

Sonja Pungertnik

Moja zgodba

VEČ ...|14. 9. 2025
Pogovor z dr. Jožetom Dežmanom ob njegovi novi knjigi

V oddaji Moja zgodba je bilz nami dr. Jože Dežman, ki je ob svoji 70-letnici izdal novo knjigo z nekoliko provokativnim naslovom Komunistični strah v gatah – homo sovieticus slovenicus ali dogodivščine sovjetskega Slovenca v Titovini. Knjigo, ki bo izšla v prihodnjih dneh pri založbi Družina, smo predstavili v iskrivem pogovoru z avtorjem.

Pogovor z dr. Jožetom Dežmanom ob njegovi novi knjigi

V oddaji Moja zgodba je bilz nami dr. Jože Dežman, ki je ob svoji 70-letnici izdal novo knjigo z nekoliko provokativnim naslovom Komunistični strah v gatah – homo sovieticus slovenicus ali dogodivščine sovjetskega Slovenca v Titovini. Knjigo, ki bo izšla v prihodnjih dneh pri založbi Družina, smo predstavili v iskrivem pogovoru z avtorjem.

Jože Bartolj

spominpolitikaJože DežmanKomunistični strah v gatahhomo sovieticus slovenicusali dogodivščine sovjetskega Slovenca v Titovini

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|14. 9. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 14. 9.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 14. 9.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan