Komentar tedna

VEČ ...|8. 11. 2024
Alenka Puhar: Kako se gre v smrt … z izzivalnim nasmehom

Zadnji dnevi so nas silili k obujanju spominov na vse, ki so se preselili v onstranske kraje. Bližnje in daljne ljudi. Take, ki jih k spominjanju napelje srce in tiste, ki jih nalaga dolžnost. Čez nekaj dni se bomo v Slovenski matici potrudili obuditi spomin na nekaj častivrednih mož, ki jim je usoda dodelila daleč preveč trpljenja in srečanj s smrtjo. Tako imenovani dachauski procesi pri nas ne pomenijo samo represije proti tistimi, ki so jih Nemci zaprli v svoje, nacistično taborišče Dachau, temveč pomeni tiste, ki so od tam prišli, bolni in onemogli, a živi, nato pa se je nadnje spravila politična policija komunistične partije, jih obtožila kolaboracije z gestapom in neusmiljeno kaznovala. Veliko s smrtjo.

Komentar je pripravila prevajalka in publicistka, Alenka Puhar.

Alenka Puhar: Kako se gre v smrt … z izzivalnim nasmehom

Zadnji dnevi so nas silili k obujanju spominov na vse, ki so se preselili v onstranske kraje. Bližnje in daljne ljudi. Take, ki jih k spominjanju napelje srce in tiste, ki jih nalaga dolžnost. Čez nekaj dni se bomo v Slovenski matici potrudili obuditi spomin na nekaj častivrednih mož, ki jim je usoda dodelila daleč preveč trpljenja in srečanj s smrtjo. Tako imenovani dachauski procesi pri nas ne pomenijo samo represije proti tistimi, ki so jih Nemci zaprli v svoje, nacistično taborišče Dachau, temveč pomeni tiste, ki so od tam prišli, bolni in onemogli, a živi, nato pa se je nadnje spravila politična policija komunistične partije, jih obtožila kolaboracije z gestapom in neusmiljeno kaznovala. Veliko s smrtjo.

Komentar je pripravila prevajalka in publicistka, Alenka Puhar.

komentarspomin

Komentar tedna

Alenka Puhar: Kako se gre v smrt … z izzivalnim nasmehom

Zadnji dnevi so nas silili k obujanju spominov na vse, ki so se preselili v onstranske kraje. Bližnje in daljne ljudi. Take, ki jih k spominjanju napelje srce in tiste, ki jih nalaga dolžnost. Čez nekaj dni se bomo v Slovenski matici potrudili obuditi spomin na nekaj častivrednih mož, ki jim je usoda dodelila daleč preveč trpljenja in srečanj s smrtjo. Tako imenovani dachauski procesi pri nas ne pomenijo samo represije proti tistimi, ki so jih Nemci zaprli v svoje, nacistično taborišče Dachau, temveč pomeni tiste, ki so od tam prišli, bolni in onemogli, a živi, nato pa se je nadnje spravila politična policija komunistične partije, jih obtožila kolaboracije z gestapom in neusmiljeno kaznovala. Veliko s smrtjo.

Komentar je pripravila prevajalka in publicistka, Alenka Puhar.

VEČ ...|8. 11. 2024
Alenka Puhar: Kako se gre v smrt … z izzivalnim nasmehom

Zadnji dnevi so nas silili k obujanju spominov na vse, ki so se preselili v onstranske kraje. Bližnje in daljne ljudi. Take, ki jih k spominjanju napelje srce in tiste, ki jih nalaga dolžnost. Čez nekaj dni se bomo v Slovenski matici potrudili obuditi spomin na nekaj častivrednih mož, ki jim je usoda dodelila daleč preveč trpljenja in srečanj s smrtjo. Tako imenovani dachauski procesi pri nas ne pomenijo samo represije proti tistimi, ki so jih Nemci zaprli v svoje, nacistično taborišče Dachau, temveč pomeni tiste, ki so od tam prišli, bolni in onemogli, a živi, nato pa se je nadnje spravila politična policija komunistične partije, jih obtožila kolaboracije z gestapom in neusmiljeno kaznovala. Veliko s smrtjo.

Komentar je pripravila prevajalka in publicistka, Alenka Puhar.

Alenka Puhar

komentarspomin

Informativne oddaje

VEČ ...|10. 9. 2024
Utrip dneva dne 10. 9.

  • Na papeževi maši v Diliju 600 tisoč vernikov oziroma skoraj polovica prebivalstva Vzhodnega Timorja.
  • Ker postopki imenovanja komisarske kandidatke v Sloveniji še niso končani, von der Leyen preložila predstavitev nove Evropske komisije.
  • V gospodarstvu opozorili na škodljivost korupcije in pozvali k ukrepanju.
  • Župani Novega mesta, Kočevja, Črnomlja in Brežic po incidentih v romskih naseljih pozivajo k ukrepanju.
  • Zavod Pelikan Karitas zavrača vse neutemeljene obtožbe o življenju v Skupnosti Srečanje. 
    Vse pozivajo: pridite in se sami prepričajte o našem delu.
  • V izraelskem napadu na šotorsko taborišče v Gazi ubitih 40 ljudi. Izrael: napadli smo Hamasov poveljniški center.
  • Ukrajina nad Rusijo z več kot 140-imi droni. Ti so dosegli tudi Moskvo.
  • V Sloveniji že več let trend upadanja števila samomorov.
  • V Ekvadorju poteka mednarodni evharistični kongres.
  • ŠPORT: Slovenski nogometaši v Ligi narodov s tremi goli Benjamina Šeška do zmage nad Kazahstanom.
  • VREME: Popoldne bo sončno, več jasnine bo na Primorskem. Jutri bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo in nekaj plohami.

Utrip dneva dne 10. 9.

  • Na papeževi maši v Diliju 600 tisoč vernikov oziroma skoraj polovica prebivalstva Vzhodnega Timorja.
  • Ker postopki imenovanja komisarske kandidatke v Sloveniji še niso končani, von der Leyen preložila predstavitev nove Evropske komisije.
  • V gospodarstvu opozorili na škodljivost korupcije in pozvali k ukrepanju.
  • Župani Novega mesta, Kočevja, Črnomlja in Brežic po incidentih v romskih naseljih pozivajo k ukrepanju.
  • Zavod Pelikan Karitas zavrača vse neutemeljene obtožbe o življenju v Skupnosti Srečanje. 
    Vse pozivajo: pridite in se sami prepričajte o našem delu.
  • V izraelskem napadu na šotorsko taborišče v Gazi ubitih 40 ljudi. Izrael: napadli smo Hamasov poveljniški center.
  • Ukrajina nad Rusijo z več kot 140-imi droni. Ti so dosegli tudi Moskvo.
  • V Sloveniji že več let trend upadanja števila samomorov.
  • V Ekvadorju poteka mednarodni evharistični kongres.
  • ŠPORT: Slovenski nogometaši v Ligi narodov s tremi goli Benjamina Šeška do zmage nad Kazahstanom.
  • VREME: Popoldne bo sončno, več jasnine bo na Primorskem. Jutri bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo in nekaj plohami.

infonovice

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 10. 9.
  • Na papeževi maši v Diliju 600 tisoč vernikov oziroma skoraj polovica prebivalstva Vzhodnega Timorja.
  • Ker postopki imenovanja komisarske kandidatke v Sloveniji še niso končani, von der Leyen preložila predstavitev nove Evropske komisije.
  • V gospodarstvu opozorili na škodljivost korupcije in pozvali k ukrepanju.
  • Župani Novega mesta, Kočevja, Črnomlja in Brežic po incidentih v romskih naseljih pozivajo k ukrepanju.
  • Zavod Pelikan Karitas zavrača vse neutemeljene obtožbe o življenju v Skupnosti Srečanje. 
    Vse pozivajo: pridite in se sami prepričajte o našem delu.
  • V izraelskem napadu na šotorsko taborišče v Gazi ubitih 40 ljudi. Izrael: napadli smo Hamasov poveljniški center.
  • Ukrajina nad Rusijo z več kot 140-imi droni. Ti so dosegli tudi Moskvo.
  • V Sloveniji že več let trend upadanja števila samomorov.
  • V Ekvadorju poteka mednarodni evharistični kongres.
  • ŠPORT: Slovenski nogometaši v Ligi narodov s tremi goli Benjamina Šeška do zmage nad Kazahstanom.
  • VREME: Popoldne bo sončno, več jasnine bo na Primorskem. Jutri bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo in nekaj plohami.
VEČ ...|10. 9. 2024
Utrip dneva dne 10. 9.
  • Na papeževi maši v Diliju 600 tisoč vernikov oziroma skoraj polovica prebivalstva Vzhodnega Timorja.
  • Ker postopki imenovanja komisarske kandidatke v Sloveniji še niso končani, von der Leyen preložila predstavitev nove Evropske komisije.
  • V gospodarstvu opozorili na škodljivost korupcije in pozvali k ukrepanju.
  • Župani Novega mesta, Kočevja, Črnomlja in Brežic po incidentih v romskih naseljih pozivajo k ukrepanju.
  • Zavod Pelikan Karitas zavrača vse neutemeljene obtožbe o življenju v Skupnosti Srečanje. 
    Vse pozivajo: pridite in se sami prepričajte o našem delu.
  • V izraelskem napadu na šotorsko taborišče v Gazi ubitih 40 ljudi. Izrael: napadli smo Hamasov poveljniški center.
  • Ukrajina nad Rusijo z več kot 140-imi droni. Ti so dosegli tudi Moskvo.
  • V Sloveniji že več let trend upadanja števila samomorov.
  • V Ekvadorju poteka mednarodni evharistični kongres.
  • ŠPORT: Slovenski nogometaši v Ligi narodov s tremi goli Benjamina Šeška do zmage nad Kazahstanom.
  • VREME: Popoldne bo sončno, več jasnine bo na Primorskem. Jutri bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo in nekaj plohami.

Radio Ognjišče

infonovice

Naš gost

VEČ ...|24. 8. 2024
Dr. Janez Zdešar - spominska oddaja ob evropskem dnevu žrtev vseh totalitarnih režimov

Ob evropskem dnevu žrtev vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov smo iz našega arhiva predvajali oddajo Naš gost v kateri smo leta 1997 gostili zdaj že pokojnega duhovnika dr. Janeza Zdešarja. Ta je po koncu 2. svetovne vojne preživel taborišče Teharje in od tam uspel pobegniti. Svoja doživetja je popisal v knjigi Spomini na težke dni. Njegova knjiga in pričevanje nas tudi danes opominjata, da je bil poleg fašizma in nacizma za Slovence prav tako zločinski tudi komunizem.

Dr. Janez Zdešar - spominska oddaja ob evropskem dnevu žrtev vseh totalitarnih režimov

Ob evropskem dnevu žrtev vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov smo iz našega arhiva predvajali oddajo Naš gost v kateri smo leta 1997 gostili zdaj že pokojnega duhovnika dr. Janeza Zdešarja. Ta je po koncu 2. svetovne vojne preživel taborišče Teharje in od tam uspel pobegniti. Svoja doživetja je popisal v knjigi Spomini na težke dni. Njegova knjiga in pričevanje nas tudi danes opominjata, da je bil poleg fašizma in nacizma za Slovence prav tako zločinski tudi komunizem.

spominživljenjeJanez Zdešar

Naš gost

Dr. Janez Zdešar - spominska oddaja ob evropskem dnevu žrtev vseh totalitarnih režimov

Ob evropskem dnevu žrtev vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov smo iz našega arhiva predvajali oddajo Naš gost v kateri smo leta 1997 gostili zdaj že pokojnega duhovnika dr. Janeza Zdešarja. Ta je po koncu 2. svetovne vojne preživel taborišče Teharje in od tam uspel pobegniti. Svoja doživetja je popisal v knjigi Spomini na težke dni. Njegova knjiga in pričevanje nas tudi danes opominjata, da je bil poleg fašizma in nacizma za Slovence prav tako zločinski tudi komunizem.

VEČ ...|24. 8. 2024
Dr. Janez Zdešar - spominska oddaja ob evropskem dnevu žrtev vseh totalitarnih režimov

Ob evropskem dnevu žrtev vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov smo iz našega arhiva predvajali oddajo Naš gost v kateri smo leta 1997 gostili zdaj že pokojnega duhovnika dr. Janeza Zdešarja. Ta je po koncu 2. svetovne vojne preživel taborišče Teharje in od tam uspel pobegniti. Svoja doživetja je popisal v knjigi Spomini na težke dni. Njegova knjiga in pričevanje nas tudi danes opominjata, da je bil poleg fašizma in nacizma za Slovence prav tako zločinski tudi komunizem.

Jože Bartolj

spominživljenjeJanez Zdešar

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|23. 8. 2024
Pri tržaški založbi Mladiki izšla knjiga o p. Corteseju

Danes je spominski dan na vse žrtve totalitarizmov 20. stoletja, fašizma, nacizma in komunizma. Med nje spada tudi minorit p. Placio Cortese, ki je umrl pred 80-imi leti. Pri tržaški založbi Mladika je pred časom izšla dvojezična knjiga o njem, ki je žrtvoval svoje življenje kot mučenec zaradi ljubezni in molčečnosti, da bi pred nacisti zavaroval svoje sodelavce in znance. Tržaška ustvarjalka Elena Blancato je za naslov dramatične pripovedi izbrala judovsko besedo Ruah, ki pomeni veter, dih, a tudi Svetega Duha. Predsednik založbe Ivo Jevnikar: To je bil minoritski pater, duhovnik, ki je deloval v glavnem v Padovi in je bil rojen na Cresu, ki je daroval svoje življenje za bližnje, predvsem po krivdi, če smemo reči Slovencev. On je medvojno pomagal slovenskim in hrvaškim internirancem v Chiessanovi, to je taborišče fašistično v predmestju Padove. Po razpadu Italije pa vsem, ki so se reševali s taborišč: vojnim ujetnikom, Judom, tudi odpornikom, tudi slovenskim, tudi tisti skupini, ki je imela, čeprav niso sami niti vedli svojega šefa, polkovniku Valkniku, to je obveščevalno službo in tako dalje. Umrl je med mučenjem na sedežu gestapa v Trstu leta 1944. Nacisti so verjetno telo p. Placida Corteseja sežgali v Rižarni v Trstu. Kot je bilo v zadnjih letih večkrat poudarjeno, je bil zanj v Trstu in Vatikanu izpeljan beatifikacijski postopek, ki pa se bo končal, če bo dokazan čudež, dosežen na njegovo priprošnjo.  

Pri tržaški založbi Mladiki izšla knjiga o p. Corteseju

Danes je spominski dan na vse žrtve totalitarizmov 20. stoletja, fašizma, nacizma in komunizma. Med nje spada tudi minorit p. Placio Cortese, ki je umrl pred 80-imi leti. Pri tržaški založbi Mladika je pred časom izšla dvojezična knjiga o njem, ki je žrtvoval svoje življenje kot mučenec zaradi ljubezni in molčečnosti, da bi pred nacisti zavaroval svoje sodelavce in znance. Tržaška ustvarjalka Elena Blancato je za naslov dramatične pripovedi izbrala judovsko besedo Ruah, ki pomeni veter, dih, a tudi Svetega Duha. Predsednik založbe Ivo Jevnikar: To je bil minoritski pater, duhovnik, ki je deloval v glavnem v Padovi in je bil rojen na Cresu, ki je daroval svoje življenje za bližnje, predvsem po krivdi, če smemo reči Slovencev. On je medvojno pomagal slovenskim in hrvaškim internirancem v Chiessanovi, to je taborišče fašistično v predmestju Padove. Po razpadu Italije pa vsem, ki so se reševali s taborišč: vojnim ujetnikom, Judom, tudi odpornikom, tudi slovenskim, tudi tisti skupini, ki je imela, čeprav niso sami niti vedli svojega šefa, polkovniku Valkniku, to je obveščevalno službo in tako dalje. Umrl je med mučenjem na sedežu gestapa v Trstu leta 1944. Nacisti so verjetno telo p. Placida Corteseja sežgali v Rižarni v Trstu. Kot je bilo v zadnjih letih večkrat poudarjeno, je bil zanj v Trstu in Vatikanu izpeljan beatifikacijski postopek, ki pa se bo končal, če bo dokazan čudež, dosežen na njegovo priprošnjo.  

družbarojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

Pri tržaški založbi Mladiki izšla knjiga o p. Corteseju

Danes je spominski dan na vse žrtve totalitarizmov 20. stoletja, fašizma, nacizma in komunizma. Med nje spada tudi minorit p. Placio Cortese, ki je umrl pred 80-imi leti. Pri tržaški založbi Mladika je pred časom izšla dvojezična knjiga o njem, ki je žrtvoval svoje življenje kot mučenec zaradi ljubezni in molčečnosti, da bi pred nacisti zavaroval svoje sodelavce in znance. Tržaška ustvarjalka Elena Blancato je za naslov dramatične pripovedi izbrala judovsko besedo Ruah, ki pomeni veter, dih, a tudi Svetega Duha. Predsednik založbe Ivo Jevnikar: To je bil minoritski pater, duhovnik, ki je deloval v glavnem v Padovi in je bil rojen na Cresu, ki je daroval svoje življenje za bližnje, predvsem po krivdi, če smemo reči Slovencev. On je medvojno pomagal slovenskim in hrvaškim internirancem v Chiessanovi, to je taborišče fašistično v predmestju Padove. Po razpadu Italije pa vsem, ki so se reševali s taborišč: vojnim ujetnikom, Judom, tudi odpornikom, tudi slovenskim, tudi tisti skupini, ki je imela, čeprav niso sami niti vedli svojega šefa, polkovniku Valkniku, to je obveščevalno službo in tako dalje. Umrl je med mučenjem na sedežu gestapa v Trstu leta 1944. Nacisti so verjetno telo p. Placida Corteseja sežgali v Rižarni v Trstu. Kot je bilo v zadnjih letih večkrat poudarjeno, je bil zanj v Trstu in Vatikanu izpeljan beatifikacijski postopek, ki pa se bo končal, če bo dokazan čudež, dosežen na njegovo priprošnjo.  

VEČ ...|23. 8. 2024
Pri tržaški založbi Mladiki izšla knjiga o p. Corteseju

Danes je spominski dan na vse žrtve totalitarizmov 20. stoletja, fašizma, nacizma in komunizma. Med nje spada tudi minorit p. Placio Cortese, ki je umrl pred 80-imi leti. Pri tržaški založbi Mladika je pred časom izšla dvojezična knjiga o njem, ki je žrtvoval svoje življenje kot mučenec zaradi ljubezni in molčečnosti, da bi pred nacisti zavaroval svoje sodelavce in znance. Tržaška ustvarjalka Elena Blancato je za naslov dramatične pripovedi izbrala judovsko besedo Ruah, ki pomeni veter, dih, a tudi Svetega Duha. Predsednik založbe Ivo Jevnikar: To je bil minoritski pater, duhovnik, ki je deloval v glavnem v Padovi in je bil rojen na Cresu, ki je daroval svoje življenje za bližnje, predvsem po krivdi, če smemo reči Slovencev. On je medvojno pomagal slovenskim in hrvaškim internirancem v Chiessanovi, to je taborišče fašistično v predmestju Padove. Po razpadu Italije pa vsem, ki so se reševali s taborišč: vojnim ujetnikom, Judom, tudi odpornikom, tudi slovenskim, tudi tisti skupini, ki je imela, čeprav niso sami niti vedli svojega šefa, polkovniku Valkniku, to je obveščevalno službo in tako dalje. Umrl je med mučenjem na sedežu gestapa v Trstu leta 1944. Nacisti so verjetno telo p. Placida Corteseja sežgali v Rižarni v Trstu. Kot je bilo v zadnjih letih večkrat poudarjeno, je bil zanj v Trstu in Vatikanu izpeljan beatifikacijski postopek, ki pa se bo končal, če bo dokazan čudež, dosežen na njegovo priprošnjo.  

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Informativni prispevki

VEČ ...|22. 1. 2024
Pahor v Krakovu: Samo s kulturo spominjanja lahko preprečimo nove oblike antisemitizma.

Na Poljskem poteka evropska konferenca političnih in verskih voditeljev, ki razpravljajo o vzponu antisemitizma v Evropi v luči bližajočega spomina na žrtve holokavstva. V delegaciji, ki si je ogledala tudi uničevalno taborišče Auschwitz, je nekdanji predsednik Republike Borut Pahor.

Pahor v Krakovu: Samo s kulturo spominjanja lahko preprečimo nove oblike antisemitizma.

Na Poljskem poteka evropska konferenca političnih in verskih voditeljev, ki razpravljajo o vzponu antisemitizma v Evropi v luči bližajočega spomina na žrtve holokavstva. V delegaciji, ki si je ogledala tudi uničevalno taborišče Auschwitz, je nekdanji predsednik Republike Borut Pahor.

infoborut pahorpolitika

Informativni prispevki

Pahor v Krakovu: Samo s kulturo spominjanja lahko preprečimo nove oblike antisemitizma.

Na Poljskem poteka evropska konferenca političnih in verskih voditeljev, ki razpravljajo o vzponu antisemitizma v Evropi v luči bližajočega spomina na žrtve holokavstva. V delegaciji, ki si je ogledala tudi uničevalno taborišče Auschwitz, je nekdanji predsednik Republike Borut Pahor.

VEČ ...|22. 1. 2024
Pahor v Krakovu: Samo s kulturo spominjanja lahko preprečimo nove oblike antisemitizma.

Na Poljskem poteka evropska konferenca političnih in verskih voditeljev, ki razpravljajo o vzponu antisemitizma v Evropi v luči bližajočega spomina na žrtve holokavstva. V delegaciji, ki si je ogledala tudi uničevalno taborišče Auschwitz, je nekdanji predsednik Republike Borut Pahor.

Radio Ognjišče

infoborut pahorpolitika

Informativne oddaje

VEČ ...|5. 11. 2023
Utrip dneva dne 5. 11.

  • Na Idrijsko-Cerkljanskem plaz ogroža hišo; nekaj plazov tudi na Gorenjskem.
  • Vodnatost rek v večjem delu države se še povečuje, nekatere se razlivajo; v Rečici ob Savinji poplavljenih sedem objektov, eno kmetijo ogroža plaz.
  • Koalicija v prihodnjih dneh o rekonstrukciji vlade. Jo bo dejansko izpeljala?
  • Z območja Gaze poročila o žrtvah napada na begunsko taborišče
  • Na zahvalno nedeljo že 29. Gala koncert Radia Ognjišče. Tokrat nas povezuje praznovanje.
  • Na globalnem vrhu soglasje o nujnosti nadzora umetne inteligence.
  • Težava financiranja vrtcev: »V revnih občinah vsak mesec prosjačimo za plače. To je nujno treba prenesti na državo.«
  • Dražba Vin miru in prijateljstva za obnovo prezbiterija Marijine cerkve med Goricama.
  • Vreme: Po deževni noči bo danes in jutri večinoma sončno.

Utrip dneva dne 5. 11.

  • Na Idrijsko-Cerkljanskem plaz ogroža hišo; nekaj plazov tudi na Gorenjskem.
  • Vodnatost rek v večjem delu države se še povečuje, nekatere se razlivajo; v Rečici ob Savinji poplavljenih sedem objektov, eno kmetijo ogroža plaz.
  • Koalicija v prihodnjih dneh o rekonstrukciji vlade. Jo bo dejansko izpeljala?
  • Z območja Gaze poročila o žrtvah napada na begunsko taborišče
  • Na zahvalno nedeljo že 29. Gala koncert Radia Ognjišče. Tokrat nas povezuje praznovanje.
  • Na globalnem vrhu soglasje o nujnosti nadzora umetne inteligence.
  • Težava financiranja vrtcev: »V revnih občinah vsak mesec prosjačimo za plače. To je nujno treba prenesti na državo.«
  • Dražba Vin miru in prijateljstva za obnovo prezbiterija Marijine cerkve med Goricama.
  • Vreme: Po deževni noči bo danes in jutri večinoma sončno.

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 5. 11.
  • Na Idrijsko-Cerkljanskem plaz ogroža hišo; nekaj plazov tudi na Gorenjskem.
  • Vodnatost rek v večjem delu države se še povečuje, nekatere se razlivajo; v Rečici ob Savinji poplavljenih sedem objektov, eno kmetijo ogroža plaz.
  • Koalicija v prihodnjih dneh o rekonstrukciji vlade. Jo bo dejansko izpeljala?
  • Z območja Gaze poročila o žrtvah napada na begunsko taborišče
  • Na zahvalno nedeljo že 29. Gala koncert Radia Ognjišče. Tokrat nas povezuje praznovanje.
  • Na globalnem vrhu soglasje o nujnosti nadzora umetne inteligence.
  • Težava financiranja vrtcev: »V revnih občinah vsak mesec prosjačimo za plače. To je nujno treba prenesti na državo.«
  • Dražba Vin miru in prijateljstva za obnovo prezbiterija Marijine cerkve med Goricama.
  • Vreme: Po deževni noči bo danes in jutri večinoma sončno.
VEČ ...|5. 11. 2023
Utrip dneva dne 5. 11.
  • Na Idrijsko-Cerkljanskem plaz ogroža hišo; nekaj plazov tudi na Gorenjskem.
  • Vodnatost rek v večjem delu države se še povečuje, nekatere se razlivajo; v Rečici ob Savinji poplavljenih sedem objektov, eno kmetijo ogroža plaz.
  • Koalicija v prihodnjih dneh o rekonstrukciji vlade. Jo bo dejansko izpeljala?
  • Z območja Gaze poročila o žrtvah napada na begunsko taborišče
  • Na zahvalno nedeljo že 29. Gala koncert Radia Ognjišče. Tokrat nas povezuje praznovanje.
  • Na globalnem vrhu soglasje o nujnosti nadzora umetne inteligence.
  • Težava financiranja vrtcev: »V revnih občinah vsak mesec prosjačimo za plače. To je nujno treba prenesti na državo.«
  • Dražba Vin miru in prijateljstva za obnovo prezbiterija Marijine cerkve med Goricama.
  • Vreme: Po deževni noči bo danes in jutri večinoma sončno.

Radio Ognjišče

Moja zgodba

VEČ ...|25. 9. 2022
Ida Smerdel - pričevanje

Prisluhnete lahko pripovedi stoletnice Ide Smerdel, ki je bila rojena v vasici Podstenjšek med Pivko in Brkini. Italijanski okupatorji so njihovo vas požgali leta 1942. Zatem je bila internirana v taborišče v Italiji. Po italijanski kapitulaciji leta 1943, so jo Nemci odpeljali na prisilno delo v Wiener Neustadt. Tam je doživela in preživela nekaj najhujših bombardiranj zavezniških letal tega mesta. Tudi v najtežjih življenjskih preizkušnjah je zmogla obdržati pogum in najti veselje do življenja.

Ida Smerdel - pričevanje

Prisluhnete lahko pripovedi stoletnice Ide Smerdel, ki je bila rojena v vasici Podstenjšek med Pivko in Brkini. Italijanski okupatorji so njihovo vas požgali leta 1942. Zatem je bila internirana v taborišče v Italiji. Po italijanski kapitulaciji leta 1943, so jo Nemci odpeljali na prisilno delo v Wiener Neustadt. Tam je doživela in preživela nekaj najhujših bombardiranj zavezniških letal tega mesta. Tudi v najtežjih življenjskih preizkušnjah je zmogla obdržati pogum in najti veselje do življenja.

spominpolitikaIda Smerdelpričevanje2. sv. vojna

Moja zgodba

Ida Smerdel - pričevanje

Prisluhnete lahko pripovedi stoletnice Ide Smerdel, ki je bila rojena v vasici Podstenjšek med Pivko in Brkini. Italijanski okupatorji so njihovo vas požgali leta 1942. Zatem je bila internirana v taborišče v Italiji. Po italijanski kapitulaciji leta 1943, so jo Nemci odpeljali na prisilno delo v Wiener Neustadt. Tam je doživela in preživela nekaj najhujših bombardiranj zavezniških letal tega mesta. Tudi v najtežjih življenjskih preizkušnjah je zmogla obdržati pogum in najti veselje do življenja.

VEČ ...|25. 9. 2022
Ida Smerdel - pričevanje

Prisluhnete lahko pripovedi stoletnice Ide Smerdel, ki je bila rojena v vasici Podstenjšek med Pivko in Brkini. Italijanski okupatorji so njihovo vas požgali leta 1942. Zatem je bila internirana v taborišče v Italiji. Po italijanski kapitulaciji leta 1943, so jo Nemci odpeljali na prisilno delo v Wiener Neustadt. Tam je doživela in preživela nekaj najhujših bombardiranj zavezniških letal tega mesta. Tudi v najtežjih življenjskih preizkušnjah je zmogla obdržati pogum in najti veselje do življenja.

Jože Bartolj

spominpolitikaIda Smerdelpričevanje2. sv. vojna

Informativne oddaje

VEČ ...|12. 9. 2022
Novice iz življenja Cerkve dne 12. 9.

  • Papež gre jutri v Kazahstan
  • Molitveni dan za duhovne poklice
  • Maša V Podlesju, kjer je bilo žensko taborišče
  • Odgovorni za Gibanje fokolarov iz vsega sveta na letnem srečanju; pisal jim je papež Frančišek

Novice iz življenja Cerkve dne 12. 9.

  • Papež gre jutri v Kazahstan
  • Molitveni dan za duhovne poklice
  • Maša V Podlesju, kjer je bilo žensko taborišče
  • Odgovorni za Gibanje fokolarov iz vsega sveta na letnem srečanju; pisal jim je papež Frančišek

infonovicecerkev

Informativne oddaje

Novice iz življenja Cerkve dne 12. 9.
  • Papež gre jutri v Kazahstan
  • Molitveni dan za duhovne poklice
  • Maša V Podlesju, kjer je bilo žensko taborišče
  • Odgovorni za Gibanje fokolarov iz vsega sveta na letnem srečanju; pisal jim je papež Frančišek
VEČ ...|12. 9. 2022
Novice iz življenja Cerkve dne 12. 9.
  • Papež gre jutri v Kazahstan
  • Molitveni dan za duhovne poklice
  • Maša V Podlesju, kjer je bilo žensko taborišče
  • Odgovorni za Gibanje fokolarov iz vsega sveta na letnem srečanju; pisal jim je papež Frančišek

Radio Ognjišče

infonovicecerkev

Priporočamo
|
Aktualno

Program zadnjega tedna

VEČ ...|6. 7. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 06. julij 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 06. julij 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Za življenje

VEČ ...|5. 7. 2025
Zakaj in kako polniti baterije?

Razmišljali smo o tem, kako poletne počitnice izkoristiti za izboljšanje odnosov - med zakoncema in v družinskem okolju. Kaj s psihološkega in duhovnega vidika pomeni napolniti baterije in kaj lahko družine z najstniki vključijo v počitniški čas, da bi okrepili medsebojno povezanost? Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Zakaj in kako polniti baterije?

Razmišljali smo o tem, kako poletne počitnice izkoristiti za izboljšanje odnosov - med zakoncema in v družinskem okolju. Kaj s psihološkega in duhovnega vidika pomeni napolniti baterije in kaj lahko družine z najstniki vključijo v počitniški čas, da bi okrepili medsebojno povezanost? Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Blaž Lesnik

počitnicedopustvzgojadružinaoddihodmikduhovnost

Kmetijska oddaja

VEČ ...|6. 7. 2025
Ciril Smrkolj o hitenju pri spreminjanju kmetijske zakonodaje

Slišali ste, kaj Ciril Smrkolj meni o hitenju pri spreminjanju kmetijske zakonodaje in zapletih glede članstva v KGZS.

Ciril Smrkolj o hitenju pri spreminjanju kmetijske zakonodaje

Slišali ste, kaj Ciril Smrkolj meni o hitenju pri spreminjanju kmetijske zakonodaje in zapletih glede članstva v KGZS.

Robert Božič

kmetijstvonaravaKGZS

Duhovna misel

VEČ ...|6. 7. 2025
Kdaj bom umrl

Desetletni Jakob je imel zelo rad svojo šestletno sestro. Zelo se je ustrašil, ko je sestra padla s kolesa in si močno poškodoval žilo na ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Kdaj bom umrl

Desetletni Jakob je imel zelo rad svojo šestletno sestro. Zelo se je ustrašil, ko je sestra padla s kolesa in si močno poškodoval žilo na ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Naš pogled

VEČ ...|1. 7. 2025
Dva Da Bogu, ki sem ju slišal od blizu

Mašniško posvečenje je vsako leto praznik za Cerkev v Sloveniji. Zadnja leta sploh, ko statistika ni spodbudna in nas je žal okoli oltarja več fotografov kot novomašnikov. Ta kontrast mi je pri urejanju fotografij ostal v mislih kot močna podoba našega časa: veliko oči nas opazuje, malo pa je tistih, ki se odločijo stopiti na pot. V času, ko se zdi, da je glas Cerkve vse tišji in da je vsak duhovni poklic skoraj izjema, sem se vprašal, zakaj kljub vsemu ta odločitev navsezadnje še vedno kliče ...

Dva Da Bogu, ki sem ju slišal od blizu

Mašniško posvečenje je vsako leto praznik za Cerkev v Sloveniji. Zadnja leta sploh, ko statistika ni spodbudna in nas je žal okoli oltarja več fotografov kot novomašnikov. Ta kontrast mi je pri urejanju fotografij ostal v mislih kot močna podoba našega časa: veliko oči nas opazuje, malo pa je tistih, ki se odločijo stopiti na pot. V času, ko se zdi, da je glas Cerkve vse tišji in da je vsak duhovni poklic skoraj izjema, sem se vprašal, zakaj kljub vsemu ta odločitev navsezadnje še vedno kliče ...

Rok Mihevc

komentar

Pojdite in učite

VEČ ...|6. 7. 2025
Obisk Madagaskarja

Sodelavca Slovenske Karitas in Misijonskega središča Slovenije Jana Lampe in Janko Pirc sta pred tedni obiskala Madagaskar. Povedala sta nam, kaj sta doživela, kaj ju je prevzelo in kako veliko delo opravljajo misijonarke in misijonarji. 

Obisk Madagaskarja

Sodelavca Slovenske Karitas in Misijonskega središča Slovenije Jana Lampe in Janko Pirc sta pred tedni obiskala Madagaskar. Povedala sta nam, kaj sta doživela, kaj ju je prevzelo in kako veliko delo opravljajo misijonarke in misijonarji. 

Jure Sešek

duhovnostmisijonmadagaskarJana LampeJanko Pirc

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|6. 7. 2025
Mašniško posvečenje Matije Goloba in Ambroža Brezovška

Cerkev v Sloveniji se veseli dveh novomašnikov. Prav danes sta Matija Golob in Ambrož Brezovšek v domačih župnijah Šmartno pri Litiji in Vojnik obhajala novo mašo. Mašniški posvečenji sta bili pred tednom dni, prisluhnili smo, kakšno popotnico sta novomašnikoma dala nadškof Stanislav Zore in škof Stanislav Lipovšek. Prav smo pogledali še kakšen jubilej duhovništva. 

Mašniško posvečenje Matije Goloba in Ambroža Brezovška

Cerkev v Sloveniji se veseli dveh novomašnikov. Prav danes sta Matija Golob in Ambrož Brezovšek v domačih župnijah Šmartno pri Litiji in Vojnik obhajala novo mašo. Mašniški posvečenji sta bili pred tednom dni, prisluhnili smo, kakšno popotnico sta novomašnikoma dala nadškof Stanislav Zore in škof Stanislav Lipovšek. Prav smo pogledali še kakšen jubilej duhovništva. 

Rok Mihevc

duhovnostinfomašniško posvečenjematija golobambrož brezovšek

Kmetijska oddaja

VEČ ...|6. 7. 2025
Ciril Smrkolj o hitenju pri spreminjanju kmetijske zakonodaje

Slišali ste, kaj Ciril Smrkolj meni o hitenju pri spreminjanju kmetijske zakonodaje in zapletih glede članstva v KGZS.

Ciril Smrkolj o hitenju pri spreminjanju kmetijske zakonodaje

Slišali ste, kaj Ciril Smrkolj meni o hitenju pri spreminjanju kmetijske zakonodaje in zapletih glede članstva v KGZS.

Robert Božič

kmetijstvonaravaKGZS

Spominjamo se

VEČ ...|6. 7. 2025
Spominjamo se dne 6. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 6. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče