Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|26. 10. 2025
Evropska gibanja za življenje v podporo materinstvu

V oddajo Iz življenja vesoljne Cerkve smo povabili udeležence dogodka v Bruslju, na katerem so evropska gibanja za življenje predstavila pobudo za zaščito materinstva. Izvedeli pa boste tudi, kakšen zgodovinski korak sta naredili Katoliška in anglikanska cerkev ter zakaj je verska svoboda danes bolj ogrožena kot pred 25. leti.

Evropska gibanja za življenje v podporo materinstvu

V oddajo Iz življenja vesoljne Cerkve smo povabili udeležence dogodka v Bruslju, na katerem so evropska gibanja za življenje predstavila pobudo za zaščito materinstva. Izvedeli pa boste tudi, kakšen zgodovinski korak sta naredili Katoliška in anglikanska cerkev ter zakaj je verska svoboda danes bolj ogrožena kot pred 25. leti.

cerkevinfoduhovnost

Iz življenja vesoljne Cerkve

Evropska gibanja za življenje v podporo materinstvu

V oddajo Iz življenja vesoljne Cerkve smo povabili udeležence dogodka v Bruslju, na katerem so evropska gibanja za življenje predstavila pobudo za zaščito materinstva. Izvedeli pa boste tudi, kakšen zgodovinski korak sta naredili Katoliška in anglikanska cerkev ter zakaj je verska svoboda danes bolj ogrožena kot pred 25. leti.

VEČ ...|26. 10. 2025
Evropska gibanja za življenje v podporo materinstvu

V oddajo Iz življenja vesoljne Cerkve smo povabili udeležence dogodka v Bruslju, na katerem so evropska gibanja za življenje predstavila pobudo za zaščito materinstva. Izvedeli pa boste tudi, kakšen zgodovinski korak sta naredili Katoliška in anglikanska cerkev ter zakaj je verska svoboda danes bolj ogrožena kot pred 25. leti.

Marjana Debevec

cerkevinfoduhovnost

Moja zgodba

VEČ ...|26. 10. 2025
Pogovori z Vosovci - Franc Stadler Pepe 1. del

V letu spomina, ko mineva 80 let od konca druge svetovne vojne smo v oddaji Moja zgodba objavili nekaj pričevanj članov (VOS OF) Varnostno obveščevalne službe Osvobodilne Fronte. Za današnjo in dve naslednji oddaji smo tokrat izbrali pričevanje enega od »prvokategornikov« Franca Stadlerja Pepeta, ki je med drugim ustrelil Lamberta Erlicha in bana Marka Natlačena. Njegovo pričevanje v dveh delih je bilo posneto v letih 1978 in 1979. Dosegljivo v Arhivu Republike Slovenije. S komentarji bo tudi tokrat z nami znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji.

Pred časom smo objavili pričevanje narodnega heroja Eda Brajnika Štefana, ki je bil nekaj časa komandant varnostne službe. Bil je tudi vodja 1. odseka OZNE za Jugoslavijo in po koncu vojne je vrsto let delal v zvezni upravi za notranje zadeve v Beogradu. Zatem smo objavili pričevanje Lidije Dermastia kasneje poročene Kovič. Njen mož je bil Anton Kovič Sine, njen brat pa je bil komandant in vodja VOS Marjan Dermastia Urban, imenovan tudi Urban Velikonja. 

Življenjepis iz slovenske biografije:

Stadler Franc - Pepe, narodni heroj rojen 30. maja 1915 v Šiški v Ljubljani. Tu je končal osnovno šolo, 4 razrede gimnazije in dvorazredno trgovsko šolo. L. 1937–38 je služil vojaški rok, nato je dobil zaposlitev pri Poštni hranilnici v Ljubljani, kjer je služboval do odhoda v partizane 25. junija 1943. Politično se je udejstvoval v delavskem kulturnem društvu Svoboda, 1935 postal član telovadnega društva Sokol. Spomladi 1941 se je priključil narodnoosvobodilnemu gibanju. Konec aprila 1941 je postal kandidat KPS, avgusta sekretar terenskega odbora OF v Šiški, jeseni kvartnega odbora OF II. Spodnja Šiška. Oktobra 1941 je postal član VOS v Ljubljani, novembra je bil sprejet v KPS in bil sekretar terenske celice KPS v Šiški, marca 1942 komandir skupine VOS v Ljubljani, maja 1942 komandant VOS za mesto Ljubljana, novembra 1942 pa Narodne zaščite za mesto Ljubljana. 25. jun. 1943 se je priključil Cankarjevi brigadi, kjer je bil namestnik komandanta III. bataljona in bil 11. julija 1943 ranjen pri Semiču. Zdravil se je v partizanski bolnišnici do septembra 1943. Zatem je postal inštruktor VOS v grosupeljskem in stiškem okrožju. 16. februarja 1944 je postal namestnik komandanta slovenske divizije vojske državne varnosti (VDV). Maja 1944 so ga poslali na Štajersko, kjer je reorganiziral VOS, ustanovil III. brigado vojske državne varnosti ter sodeloval pri osvoboditvi Zgornje Savinjske doline. Novembra 1944 so ga dodelili k OZNA za Slovenijo, kjer je ostal do 2. maja 1945. Od 2. do 30. maja 1945 je bil upravnik specialnega sektorja OZNE v Trstu, od začetka junija 1945 do 27. februarja 1958 pa je bil šef oddelka OZNA za Slovenijo. Bilj je načelnik oddelka pri republiškem sekretariatu za notranje zadeve SRS in prejemnik mnogih visokih vojaških in političnih odlikovanj ter Partizanske spomenico 1941; z redom narodnega heroja je bil odlikovan jul. 1952.

Pogovori z Vosovci - Franc Stadler Pepe 1. del

V letu spomina, ko mineva 80 let od konca druge svetovne vojne smo v oddaji Moja zgodba objavili nekaj pričevanj članov (VOS OF) Varnostno obveščevalne službe Osvobodilne Fronte. Za današnjo in dve naslednji oddaji smo tokrat izbrali pričevanje enega od »prvokategornikov« Franca Stadlerja Pepeta, ki je med drugim ustrelil Lamberta Erlicha in bana Marka Natlačena. Njegovo pričevanje v dveh delih je bilo posneto v letih 1978 in 1979. Dosegljivo v Arhivu Republike Slovenije. S komentarji bo tudi tokrat z nami znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji.

Pred časom smo objavili pričevanje narodnega heroja Eda Brajnika Štefana, ki je bil nekaj časa komandant varnostne službe. Bil je tudi vodja 1. odseka OZNE za Jugoslavijo in po koncu vojne je vrsto let delal v zvezni upravi za notranje zadeve v Beogradu. Zatem smo objavili pričevanje Lidije Dermastia kasneje poročene Kovič. Njen mož je bil Anton Kovič Sine, njen brat pa je bil komandant in vodja VOS Marjan Dermastia Urban, imenovan tudi Urban Velikonja. 

Življenjepis iz slovenske biografije:

Stadler Franc - Pepe, narodni heroj rojen 30. maja 1915 v Šiški v Ljubljani. Tu je končal osnovno šolo, 4 razrede gimnazije in dvorazredno trgovsko šolo. L. 1937–38 je služil vojaški rok, nato je dobil zaposlitev pri Poštni hranilnici v Ljubljani, kjer je služboval do odhoda v partizane 25. junija 1943. Politično se je udejstvoval v delavskem kulturnem društvu Svoboda, 1935 postal član telovadnega društva Sokol. Spomladi 1941 se je priključil narodnoosvobodilnemu gibanju. Konec aprila 1941 je postal kandidat KPS, avgusta sekretar terenskega odbora OF v Šiški, jeseni kvartnega odbora OF II. Spodnja Šiška. Oktobra 1941 je postal član VOS v Ljubljani, novembra je bil sprejet v KPS in bil sekretar terenske celice KPS v Šiški, marca 1942 komandir skupine VOS v Ljubljani, maja 1942 komandant VOS za mesto Ljubljana, novembra 1942 pa Narodne zaščite za mesto Ljubljana. 25. jun. 1943 se je priključil Cankarjevi brigadi, kjer je bil namestnik komandanta III. bataljona in bil 11. julija 1943 ranjen pri Semiču. Zdravil se je v partizanski bolnišnici do septembra 1943. Zatem je postal inštruktor VOS v grosupeljskem in stiškem okrožju. 16. februarja 1944 je postal namestnik komandanta slovenske divizije vojske državne varnosti (VDV). Maja 1944 so ga poslali na Štajersko, kjer je reorganiziral VOS, ustanovil III. brigado vojske državne varnosti ter sodeloval pri osvoboditvi Zgornje Savinjske doline. Novembra 1944 so ga dodelili k OZNA za Slovenijo, kjer je ostal do 2. maja 1945. Od 2. do 30. maja 1945 je bil upravnik specialnega sektorja OZNE v Trstu, od začetka junija 1945 do 27. februarja 1958 pa je bil šef oddelka OZNA za Slovenijo. Bilj je načelnik oddelka pri republiškem sekretariatu za notranje zadeve SRS in prejemnik mnogih visokih vojaških in političnih odlikovanj ter Partizanske spomenico 1941; z redom narodnega heroja je bil odlikovan jul. 1952.

Moja zgodba

Pogovori z Vosovci - Franc Stadler Pepe 1. del

V letu spomina, ko mineva 80 let od konca druge svetovne vojne smo v oddaji Moja zgodba objavili nekaj pričevanj članov (VOS OF) Varnostno obveščevalne službe Osvobodilne Fronte. Za današnjo in dve naslednji oddaji smo tokrat izbrali pričevanje enega od »prvokategornikov« Franca Stadlerja Pepeta, ki je med drugim ustrelil Lamberta Erlicha in bana Marka Natlačena. Njegovo pričevanje v dveh delih je bilo posneto v letih 1978 in 1979. Dosegljivo v Arhivu Republike Slovenije. S komentarji bo tudi tokrat z nami znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji.

Pred časom smo objavili pričevanje narodnega heroja Eda Brajnika Štefana, ki je bil nekaj časa komandant varnostne službe. Bil je tudi vodja 1. odseka OZNE za Jugoslavijo in po koncu vojne je vrsto let delal v zvezni upravi za notranje zadeve v Beogradu. Zatem smo objavili pričevanje Lidije Dermastia kasneje poročene Kovič. Njen mož je bil Anton Kovič Sine, njen brat pa je bil komandant in vodja VOS Marjan Dermastia Urban, imenovan tudi Urban Velikonja. 

Življenjepis iz slovenske biografije:

Stadler Franc - Pepe, narodni heroj rojen 30. maja 1915 v Šiški v Ljubljani. Tu je končal osnovno šolo, 4 razrede gimnazije in dvorazredno trgovsko šolo. L. 1937–38 je služil vojaški rok, nato je dobil zaposlitev pri Poštni hranilnici v Ljubljani, kjer je služboval do odhoda v partizane 25. junija 1943. Politično se je udejstvoval v delavskem kulturnem društvu Svoboda, 1935 postal član telovadnega društva Sokol. Spomladi 1941 se je priključil narodnoosvobodilnemu gibanju. Konec aprila 1941 je postal kandidat KPS, avgusta sekretar terenskega odbora OF v Šiški, jeseni kvartnega odbora OF II. Spodnja Šiška. Oktobra 1941 je postal član VOS v Ljubljani, novembra je bil sprejet v KPS in bil sekretar terenske celice KPS v Šiški, marca 1942 komandir skupine VOS v Ljubljani, maja 1942 komandant VOS za mesto Ljubljana, novembra 1942 pa Narodne zaščite za mesto Ljubljana. 25. jun. 1943 se je priključil Cankarjevi brigadi, kjer je bil namestnik komandanta III. bataljona in bil 11. julija 1943 ranjen pri Semiču. Zdravil se je v partizanski bolnišnici do septembra 1943. Zatem je postal inštruktor VOS v grosupeljskem in stiškem okrožju. 16. februarja 1944 je postal namestnik komandanta slovenske divizije vojske državne varnosti (VDV). Maja 1944 so ga poslali na Štajersko, kjer je reorganiziral VOS, ustanovil III. brigado vojske državne varnosti ter sodeloval pri osvoboditvi Zgornje Savinjske doline. Novembra 1944 so ga dodelili k OZNA za Slovenijo, kjer je ostal do 2. maja 1945. Od 2. do 30. maja 1945 je bil upravnik specialnega sektorja OZNE v Trstu, od začetka junija 1945 do 27. februarja 1958 pa je bil šef oddelka OZNA za Slovenijo. Bilj je načelnik oddelka pri republiškem sekretariatu za notranje zadeve SRS in prejemnik mnogih visokih vojaških in političnih odlikovanj ter Partizanske spomenico 1941; z redom narodnega heroja je bil odlikovan jul. 1952.

VEČ ...|26. 10. 2025
Pogovori z Vosovci - Franc Stadler Pepe 1. del

V letu spomina, ko mineva 80 let od konca druge svetovne vojne smo v oddaji Moja zgodba objavili nekaj pričevanj članov (VOS OF) Varnostno obveščevalne službe Osvobodilne Fronte. Za današnjo in dve naslednji oddaji smo tokrat izbrali pričevanje enega od »prvokategornikov« Franca Stadlerja Pepeta, ki je med drugim ustrelil Lamberta Erlicha in bana Marka Natlačena. Njegovo pričevanje v dveh delih je bilo posneto v letih 1978 in 1979. Dosegljivo v Arhivu Republike Slovenije. S komentarji bo tudi tokrat z nami znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji.

Pred časom smo objavili pričevanje narodnega heroja Eda Brajnika Štefana, ki je bil nekaj časa komandant varnostne službe. Bil je tudi vodja 1. odseka OZNE za Jugoslavijo in po koncu vojne je vrsto let delal v zvezni upravi za notranje zadeve v Beogradu. Zatem smo objavili pričevanje Lidije Dermastia kasneje poročene Kovič. Njen mož je bil Anton Kovič Sine, njen brat pa je bil komandant in vodja VOS Marjan Dermastia Urban, imenovan tudi Urban Velikonja. 

Življenjepis iz slovenske biografije:

Stadler Franc - Pepe, narodni heroj rojen 30. maja 1915 v Šiški v Ljubljani. Tu je končal osnovno šolo, 4 razrede gimnazije in dvorazredno trgovsko šolo. L. 1937–38 je služil vojaški rok, nato je dobil zaposlitev pri Poštni hranilnici v Ljubljani, kjer je služboval do odhoda v partizane 25. junija 1943. Politično se je udejstvoval v delavskem kulturnem društvu Svoboda, 1935 postal član telovadnega društva Sokol. Spomladi 1941 se je priključil narodnoosvobodilnemu gibanju. Konec aprila 1941 je postal kandidat KPS, avgusta sekretar terenskega odbora OF v Šiški, jeseni kvartnega odbora OF II. Spodnja Šiška. Oktobra 1941 je postal član VOS v Ljubljani, novembra je bil sprejet v KPS in bil sekretar terenske celice KPS v Šiški, marca 1942 komandir skupine VOS v Ljubljani, maja 1942 komandant VOS za mesto Ljubljana, novembra 1942 pa Narodne zaščite za mesto Ljubljana. 25. jun. 1943 se je priključil Cankarjevi brigadi, kjer je bil namestnik komandanta III. bataljona in bil 11. julija 1943 ranjen pri Semiču. Zdravil se je v partizanski bolnišnici do septembra 1943. Zatem je postal inštruktor VOS v grosupeljskem in stiškem okrožju. 16. februarja 1944 je postal namestnik komandanta slovenske divizije vojske državne varnosti (VDV). Maja 1944 so ga poslali na Štajersko, kjer je reorganiziral VOS, ustanovil III. brigado vojske državne varnosti ter sodeloval pri osvoboditvi Zgornje Savinjske doline. Novembra 1944 so ga dodelili k OZNA za Slovenijo, kjer je ostal do 2. maja 1945. Od 2. do 30. maja 1945 je bil upravnik specialnega sektorja OZNE v Trstu, od začetka junija 1945 do 27. februarja 1958 pa je bil šef oddelka OZNA za Slovenijo. Bilj je načelnik oddelka pri republiškem sekretariatu za notranje zadeve SRS in prejemnik mnogih visokih vojaških in političnih odlikovanj ter Partizanske spomenico 1941; z redom narodnega heroja je bil odlikovan jul. 1952.

Jože Bartolj

Informativne oddaje

VEČ ...|25. 10. 2025
Utrip dneva dne 25. 10.

  • Pri Mariji Pomagaj na Brezjah svetoletno romenje za spravo v slovenskem narodu.
  • V SDS pripravili priporočila za manj zapleteno in hitrejšo gradnjo objektov.
  • Stroka svari pred posledicami legalizacije marihuane; Svoboda in Levica tega ne slišita.
  • V prvem polletju prodanih 30 odstotkov več stanovanj kot v drugem lanskem.
  • Ljubljanski študenti medicine že kmalu s povsem novimi prostori kampusa.
  • ŠPORT: Neja Dvornik s 26. mestom do prvih točk na ledeniku Rettenbach.
  • Vreme: danes še večinoma jasno; jutri zmerno oblačno, popoldne krajevne padavine.

Utrip dneva dne 25. 10.

  • Pri Mariji Pomagaj na Brezjah svetoletno romenje za spravo v slovenskem narodu.
  • V SDS pripravili priporočila za manj zapleteno in hitrejšo gradnjo objektov.
  • Stroka svari pred posledicami legalizacije marihuane; Svoboda in Levica tega ne slišita.
  • V prvem polletju prodanih 30 odstotkov več stanovanj kot v drugem lanskem.
  • Ljubljanski študenti medicine že kmalu s povsem novimi prostori kampusa.
  • ŠPORT: Neja Dvornik s 26. mestom do prvih točk na ledeniku Rettenbach.
  • Vreme: danes še večinoma jasno; jutri zmerno oblačno, popoldne krajevne padavine.

infonovice

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 25. 10.
  • Pri Mariji Pomagaj na Brezjah svetoletno romenje za spravo v slovenskem narodu.
  • V SDS pripravili priporočila za manj zapleteno in hitrejšo gradnjo objektov.
  • Stroka svari pred posledicami legalizacije marihuane; Svoboda in Levica tega ne slišita.
  • V prvem polletju prodanih 30 odstotkov več stanovanj kot v drugem lanskem.
  • Ljubljanski študenti medicine že kmalu s povsem novimi prostori kampusa.
  • ŠPORT: Neja Dvornik s 26. mestom do prvih točk na ledeniku Rettenbach.
  • Vreme: danes še večinoma jasno; jutri zmerno oblačno, popoldne krajevne padavine.
VEČ ...|25. 10. 2025
Utrip dneva dne 25. 10.
  • Pri Mariji Pomagaj na Brezjah svetoletno romenje za spravo v slovenskem narodu.
  • V SDS pripravili priporočila za manj zapleteno in hitrejšo gradnjo objektov.
  • Stroka svari pred posledicami legalizacije marihuane; Svoboda in Levica tega ne slišita.
  • V prvem polletju prodanih 30 odstotkov več stanovanj kot v drugem lanskem.
  • Ljubljanski študenti medicine že kmalu s povsem novimi prostori kampusa.
  • ŠPORT: Neja Dvornik s 26. mestom do prvih točk na ledeniku Rettenbach.
  • Vreme: danes še večinoma jasno; jutri zmerno oblačno, popoldne krajevne padavine.

Radio Ognjišče

infonovice

Informativne oddaje

VEČ ...|23. 9. 2025
Utrip dneva dne 23. 9.

  • Pri Mariji Pomagaj na Brezjah dan slovenskega športa povezali s svetim letom. Škof Jamnik: Športniki nas vabite, da potsjamo navdušenci.
  • Na meji med Italijo in Slovenijo drevi molitveno bedenje za mir.
  • Politolog Haček o Gibanju Svoboda po kongresu: Precej skrajno leva stranka, zgrajena okoli ene osebnosti. 
  • Poslanci večinoma proti predlogu NSi glede normirancev, so pa naklonjeni podpori kulturnikov.
  • Brane Grad na 24. shodu za zaščito čiste pitne vode: Gre za državni okoljski kriminal.
  • S slovesnostjo ob 80-letnici Združenih narodov se je v New Yorku začel teden splošne razprave Generalne skupščine.
  • Slovenska odbojkarska reprezentanca po porazu proti ZDA z 1:3 v nizih končala svetovno prvenstvo.
  • Vreme: Danes bo spremenljivo s krajevnimi padavinami. Jutri bo deževno, ob morju bo tudi grmelo.
  • Posvet o spolnih zlorabah otrok na spletu- udeležba množična, kaj pravijo podatki policije o posameznih primerih?
  • Na protestnem shodu starši otrok z redkimi boleznimi in posebnimi potrebami zahtevali takojšnjo spremembo sistema uveljavljanja pravic za male borce.
  • Danska premierka incident z droni označila za napad na infrastrukturo.
  • Šport: Janja Garnbret na Svetovnem prvstenu uspešna tudi v kvalifikacijah balvanov.

Utrip dneva dne 23. 9.

  • Pri Mariji Pomagaj na Brezjah dan slovenskega športa povezali s svetim letom. Škof Jamnik: Športniki nas vabite, da potsjamo navdušenci.
  • Na meji med Italijo in Slovenijo drevi molitveno bedenje za mir.
  • Politolog Haček o Gibanju Svoboda po kongresu: Precej skrajno leva stranka, zgrajena okoli ene osebnosti. 
  • Poslanci večinoma proti predlogu NSi glede normirancev, so pa naklonjeni podpori kulturnikov.
  • Brane Grad na 24. shodu za zaščito čiste pitne vode: Gre za državni okoljski kriminal.
  • S slovesnostjo ob 80-letnici Združenih narodov se je v New Yorku začel teden splošne razprave Generalne skupščine.
  • Slovenska odbojkarska reprezentanca po porazu proti ZDA z 1:3 v nizih končala svetovno prvenstvo.
  • Vreme: Danes bo spremenljivo s krajevnimi padavinami. Jutri bo deževno, ob morju bo tudi grmelo.
  • Posvet o spolnih zlorabah otrok na spletu- udeležba množična, kaj pravijo podatki policije o posameznih primerih?
  • Na protestnem shodu starši otrok z redkimi boleznimi in posebnimi potrebami zahtevali takojšnjo spremembo sistema uveljavljanja pravic za male borce.
  • Danska premierka incident z droni označila za napad na infrastrukturo.
  • Šport: Janja Garnbret na Svetovnem prvstenu uspešna tudi v kvalifikacijah balvanov.

infonovice

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 23. 9.
  • Pri Mariji Pomagaj na Brezjah dan slovenskega športa povezali s svetim letom. Škof Jamnik: Športniki nas vabite, da potsjamo navdušenci.
  • Na meji med Italijo in Slovenijo drevi molitveno bedenje za mir.
  • Politolog Haček o Gibanju Svoboda po kongresu: Precej skrajno leva stranka, zgrajena okoli ene osebnosti. 
  • Poslanci večinoma proti predlogu NSi glede normirancev, so pa naklonjeni podpori kulturnikov.
  • Brane Grad na 24. shodu za zaščito čiste pitne vode: Gre za državni okoljski kriminal.
  • S slovesnostjo ob 80-letnici Združenih narodov se je v New Yorku začel teden splošne razprave Generalne skupščine.
  • Slovenska odbojkarska reprezentanca po porazu proti ZDA z 1:3 v nizih končala svetovno prvenstvo.
  • Vreme: Danes bo spremenljivo s krajevnimi padavinami. Jutri bo deževno, ob morju bo tudi grmelo.
  • Posvet o spolnih zlorabah otrok na spletu- udeležba množična, kaj pravijo podatki policije o posameznih primerih?
  • Na protestnem shodu starši otrok z redkimi boleznimi in posebnimi potrebami zahtevali takojšnjo spremembo sistema uveljavljanja pravic za male borce.
  • Danska premierka incident z droni označila za napad na infrastrukturo.
  • Šport: Janja Garnbret na Svetovnem prvstenu uspešna tudi v kvalifikacijah balvanov.
VEČ ...|23. 9. 2025
Utrip dneva dne 23. 9.
  • Pri Mariji Pomagaj na Brezjah dan slovenskega športa povezali s svetim letom. Škof Jamnik: Športniki nas vabite, da potsjamo navdušenci.
  • Na meji med Italijo in Slovenijo drevi molitveno bedenje za mir.
  • Politolog Haček o Gibanju Svoboda po kongresu: Precej skrajno leva stranka, zgrajena okoli ene osebnosti. 
  • Poslanci večinoma proti predlogu NSi glede normirancev, so pa naklonjeni podpori kulturnikov.
  • Brane Grad na 24. shodu za zaščito čiste pitne vode: Gre za državni okoljski kriminal.
  • S slovesnostjo ob 80-letnici Združenih narodov se je v New Yorku začel teden splošne razprave Generalne skupščine.
  • Slovenska odbojkarska reprezentanca po porazu proti ZDA z 1:3 v nizih končala svetovno prvenstvo.
  • Vreme: Danes bo spremenljivo s krajevnimi padavinami. Jutri bo deževno, ob morju bo tudi grmelo.
  • Posvet o spolnih zlorabah otrok na spletu- udeležba množična, kaj pravijo podatki policije o posameznih primerih?
  • Na protestnem shodu starši otrok z redkimi boleznimi in posebnimi potrebami zahtevali takojšnjo spremembo sistema uveljavljanja pravic za male borce.
  • Danska premierka incident z droni označila za napad na infrastrukturo.
  • Šport: Janja Garnbret na Svetovnem prvstenu uspešna tudi v kvalifikacijah balvanov.

Radio Ognjišče

infonovice

Informativni prispevki

VEČ ...|23. 9. 2025
Politolog dr. Miro Haček o kongresu stranke Gibanje Svoboda

V največji vladni stranki Gibanje Svoboda so na sobotnem kongresu vnovični mandat za vodenje stranke z več kot 98 odstotki podpore podelili premierju Robertu Golobu, ob tem pa že pogledujejo proti volitvam. Ocenjujejo, da so nanje pripravljeni in zatrjujejo, da v predvolilno obdobje stopajo enotno. Prepričani so, da lahko računajo na zanje pozitiven volilni izid. Za komentar o dogajanju smo poklicali politologa in profesorja dr. Mira Hačka.

Politolog dr. Miro Haček o kongresu stranke Gibanje Svoboda

V največji vladni stranki Gibanje Svoboda so na sobotnem kongresu vnovični mandat za vodenje stranke z več kot 98 odstotki podpore podelili premierju Robertu Golobu, ob tem pa že pogledujejo proti volitvam. Ocenjujejo, da so nanje pripravljeni in zatrjujejo, da v predvolilno obdobje stopajo enotno. Prepričani so, da lahko računajo na zanje pozitiven volilni izid. Za komentar o dogajanju smo poklicali politologa in profesorja dr. Mira Hačka.

infopogovorpolitika

Informativni prispevki

Politolog dr. Miro Haček o kongresu stranke Gibanje Svoboda

V največji vladni stranki Gibanje Svoboda so na sobotnem kongresu vnovični mandat za vodenje stranke z več kot 98 odstotki podpore podelili premierju Robertu Golobu, ob tem pa že pogledujejo proti volitvam. Ocenjujejo, da so nanje pripravljeni in zatrjujejo, da v predvolilno obdobje stopajo enotno. Prepričani so, da lahko računajo na zanje pozitiven volilni izid. Za komentar o dogajanju smo poklicali politologa in profesorja dr. Mira Hačka.

VEČ ...|23. 9. 2025
Politolog dr. Miro Haček o kongresu stranke Gibanje Svoboda

V največji vladni stranki Gibanje Svoboda so na sobotnem kongresu vnovični mandat za vodenje stranke z več kot 98 odstotki podpore podelili premierju Robertu Golobu, ob tem pa že pogledujejo proti volitvam. Ocenjujejo, da so nanje pripravljeni in zatrjujejo, da v predvolilno obdobje stopajo enotno. Prepričani so, da lahko računajo na zanje pozitiven volilni izid. Za komentar o dogajanju smo poklicali politologa in profesorja dr. Mira Hačka.

Radio Ognjišče

infopogovorpolitika

Pogovor o

VEČ ...|10. 9. 2025
Poslanci o vročem političnem dogajanju

Politični parket postaja vse bolj vroč. Poslanci bodo v prihodnjih mesecih poskusili sprejeti še nekatere odločitve. Kaj lahko pričakujemo v hramu demokracije, kako zaostrene postajajo politične razmere med strankami in tudi, kako ocenjujejo vdor ruskih dronov na Poljsko smo vprašali goste v Pogovoru o. Z nami so bili vodja poslanske skupine NSi Janez Cigler Kralj, poslanec SD Damijan Bezjak Zrim, poslanka Gibanja Svoboda Tereza Novak in namestnik vodje poslanske skupine SDS Zvonko Černač.

Poslanci o vročem političnem dogajanju

Politični parket postaja vse bolj vroč. Poslanci bodo v prihodnjih mesecih poskusili sprejeti še nekatere odločitve. Kaj lahko pričakujemo v hramu demokracije, kako zaostrene postajajo politične razmere med strankami in tudi, kako ocenjujejo vdor ruskih dronov na Poljsko smo vprašali goste v Pogovoru o. Z nami so bili vodja poslanske skupine NSi Janez Cigler Kralj, poslanec SD Damijan Bezjak Zrim, poslanka Gibanja Svoboda Tereza Novak in namestnik vodje poslanske skupine SDS Zvonko Černač.

politikaživljenje

Pogovor o

Poslanci o vročem političnem dogajanju

Politični parket postaja vse bolj vroč. Poslanci bodo v prihodnjih mesecih poskusili sprejeti še nekatere odločitve. Kaj lahko pričakujemo v hramu demokracije, kako zaostrene postajajo politične razmere med strankami in tudi, kako ocenjujejo vdor ruskih dronov na Poljsko smo vprašali goste v Pogovoru o. Z nami so bili vodja poslanske skupine NSi Janez Cigler Kralj, poslanec SD Damijan Bezjak Zrim, poslanka Gibanja Svoboda Tereza Novak in namestnik vodje poslanske skupine SDS Zvonko Černač.

VEČ ...|10. 9. 2025
Poslanci o vročem političnem dogajanju

Politični parket postaja vse bolj vroč. Poslanci bodo v prihodnjih mesecih poskusili sprejeti še nekatere odločitve. Kaj lahko pričakujemo v hramu demokracije, kako zaostrene postajajo politične razmere med strankami in tudi, kako ocenjujejo vdor ruskih dronov na Poljsko smo vprašali goste v Pogovoru o. Z nami so bili vodja poslanske skupine NSi Janez Cigler Kralj, poslanec SD Damijan Bezjak Zrim, poslanka Gibanja Svoboda Tereza Novak in namestnik vodje poslanske skupine SDS Zvonko Černač.

Radio OgnjiščeAlen Salihović

politikaživljenje

Informativni prispevki

VEČ ...|4. 9. 2025
Rok Čakš: Zakon lahko vodi v samocenzuro in kupovanje vpliva

Poslanci Gibanja Svoboda, SD in Levica so zakon o medijih podprli, saj da zakon ščiti neodvisnost medijev. Izpostavili so, da mora tudi država poskrbeti za stabilno financiranje medijev kot četrte veje oblasti. Opozicija medtem meni, da je zakon slab. V SDS in NSi so med neprimernimi določili izpostavili pristransko določanje državne pomoči ter širjenje pooblastil Agenciji za varstvo konkurence, ki bo pristojna za presojo medijske koncentracije. Spremembe so potrebne, a politika je ta zakon izrabila, da si utrdi svoj vpliv na medijsko krajino, pa je opozoril urednik spletnega portala Zanima.me Rok Čakš.

Rok Čakš: Zakon lahko vodi v samocenzuro in kupovanje vpliva

Poslanci Gibanja Svoboda, SD in Levica so zakon o medijih podprli, saj da zakon ščiti neodvisnost medijev. Izpostavili so, da mora tudi država poskrbeti za stabilno financiranje medijev kot četrte veje oblasti. Opozicija medtem meni, da je zakon slab. V SDS in NSi so med neprimernimi določili izpostavili pristransko določanje državne pomoči ter širjenje pooblastil Agenciji za varstvo konkurence, ki bo pristojna za presojo medijske koncentracije. Spremembe so potrebne, a politika je ta zakon izrabila, da si utrdi svoj vpliv na medijsko krajino, pa je opozoril urednik spletnega portala Zanima.me Rok Čakš.

infopolitika

Informativni prispevki

Rok Čakš: Zakon lahko vodi v samocenzuro in kupovanje vpliva

Poslanci Gibanja Svoboda, SD in Levica so zakon o medijih podprli, saj da zakon ščiti neodvisnost medijev. Izpostavili so, da mora tudi država poskrbeti za stabilno financiranje medijev kot četrte veje oblasti. Opozicija medtem meni, da je zakon slab. V SDS in NSi so med neprimernimi določili izpostavili pristransko določanje državne pomoči ter širjenje pooblastil Agenciji za varstvo konkurence, ki bo pristojna za presojo medijske koncentracije. Spremembe so potrebne, a politika je ta zakon izrabila, da si utrdi svoj vpliv na medijsko krajino, pa je opozoril urednik spletnega portala Zanima.me Rok Čakš.

VEČ ...|4. 9. 2025
Rok Čakš: Zakon lahko vodi v samocenzuro in kupovanje vpliva

Poslanci Gibanja Svoboda, SD in Levica so zakon o medijih podprli, saj da zakon ščiti neodvisnost medijev. Izpostavili so, da mora tudi država poskrbeti za stabilno financiranje medijev kot četrte veje oblasti. Opozicija medtem meni, da je zakon slab. V SDS in NSi so med neprimernimi določili izpostavili pristransko določanje državne pomoči ter širjenje pooblastil Agenciji za varstvo konkurence, ki bo pristojna za presojo medijske koncentracije. Spremembe so potrebne, a politika je ta zakon izrabila, da si utrdi svoj vpliv na medijsko krajino, pa je opozoril urednik spletnega portala Zanima.me Rok Čakš.

Rok Mihevc

infopolitika

Informativne oddaje

VEČ ...|3. 9. 2025
Mozaik dneva dne 3. 9.

  • Ernest Petrič v daljšem pogovoru o Blejskem strateškem forumu: potrebujemo ga, če želimo ostati del globalne skupnosti.
  • Revizijo o nakupu helikopterjev naj bi naredilo tudi računsko sodišče, tak je sklep komisije za nadzor javnih financ.
  • Na zavodu za zaposlovanje prijavljenih več oseb kot mesec prej.
  • Kdo bo po jesenskem kongresu vodil Gibanje Svoboda? Klakočar Zupančičeva je napovedala kandidaturo, a Goloba ne želi ovirati, pravi.
  • Odzivi na vojaško parado v Pekingu se še kar vrstijo.
  • Vreme- pred nami nekaj sončnih in toplih dni, le v petek popoldne možna kakšna ploha.

Mozaik dneva dne 3. 9.

  • Ernest Petrič v daljšem pogovoru o Blejskem strateškem forumu: potrebujemo ga, če želimo ostati del globalne skupnosti.
  • Revizijo o nakupu helikopterjev naj bi naredilo tudi računsko sodišče, tak je sklep komisije za nadzor javnih financ.
  • Na zavodu za zaposlovanje prijavljenih več oseb kot mesec prej.
  • Kdo bo po jesenskem kongresu vodil Gibanje Svoboda? Klakočar Zupančičeva je napovedala kandidaturo, a Goloba ne želi ovirati, pravi.
  • Odzivi na vojaško parado v Pekingu se še kar vrstijo.
  • Vreme- pred nami nekaj sončnih in toplih dni, le v petek popoldne možna kakšna ploha.

infonovice

Informativne oddaje

Mozaik dneva dne 3. 9.
  • Ernest Petrič v daljšem pogovoru o Blejskem strateškem forumu: potrebujemo ga, če želimo ostati del globalne skupnosti.
  • Revizijo o nakupu helikopterjev naj bi naredilo tudi računsko sodišče, tak je sklep komisije za nadzor javnih financ.
  • Na zavodu za zaposlovanje prijavljenih več oseb kot mesec prej.
  • Kdo bo po jesenskem kongresu vodil Gibanje Svoboda? Klakočar Zupančičeva je napovedala kandidaturo, a Goloba ne želi ovirati, pravi.
  • Odzivi na vojaško parado v Pekingu se še kar vrstijo.
  • Vreme- pred nami nekaj sončnih in toplih dni, le v petek popoldne možna kakšna ploha.
VEČ ...|3. 9. 2025
Mozaik dneva dne 3. 9.
  • Ernest Petrič v daljšem pogovoru o Blejskem strateškem forumu: potrebujemo ga, če želimo ostati del globalne skupnosti.
  • Revizijo o nakupu helikopterjev naj bi naredilo tudi računsko sodišče, tak je sklep komisije za nadzor javnih financ.
  • Na zavodu za zaposlovanje prijavljenih več oseb kot mesec prej.
  • Kdo bo po jesenskem kongresu vodil Gibanje Svoboda? Klakočar Zupančičeva je napovedala kandidaturo, a Goloba ne želi ovirati, pravi.
  • Odzivi na vojaško parado v Pekingu se še kar vrstijo.
  • Vreme- pred nami nekaj sončnih in toplih dni, le v petek popoldne možna kakšna ploha.

Radio Ognjišče

infonovice

Priporočamo
|
Aktualno

Doživetja narave

VEČ ...|31. 10. 2025
Čezmejni Martinov krog, 14 etap in 240 km

Od spomina na utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika smo odšli še več kot tisočletje nazaj v zgodovino. Stopili smo na pot rimskega častnika in škofa. Tako Trubar (kulturni in verski reformator) kot Martin (svetnik in simbol vzajemne delitve) sta zaznamovala slovensko kulturno krajino. Letos je zaživel Martinov čezmejni krog v dolžini 240 km, razdeljen na 14 etap. O njem in o kulturni ter naravni dediščini na tem območju sta spregovorila koordinatorka Polona Abram in umetnostni zgodovinar dr. Ferdinand Šerbelj.

Čezmejni Martinov krog, 14 etap in 240 km

Od spomina na utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika smo odšli še več kot tisočletje nazaj v zgodovino. Stopili smo na pot rimskega častnika in škofa. Tako Trubar (kulturni in verski reformator) kot Martin (svetnik in simbol vzajemne delitve) sta zaznamovala slovensko kulturno krajino. Letos je zaživel Martinov čezmejni krog v dolžini 240 km, razdeljen na 14 etap. O njem in o kulturni ter naravni dediščini na tem območju sta spregovorila koordinatorka Polona Abram in umetnostni zgodovinar dr. Ferdinand Šerbelj.

Blaž Lesnik

kulturna dediščinapohodništvonaravazgodovinasv. MartinMartinova potVia Sancti Martini

Naš gost

VEČ ...|1. 11. 2025
Miro Šlibar, zlatomašnik

Zlatomašnik Miro Šlibar kot duhovnik že petdeset let črpa iz novomašnega gesla: »Njim, ki Boga ljubijo, vse pripomore k dobremu.« (Rim, 8, 28). Je častni kaplan bazilike v Lurdu in član kapitlja lurških kaplanov, svojo duhovniško pot je začel v Sodražici, nadaljeval kot kaplan v Šentjerneju in Zagorju ob Savi. Iz mnogih služb, ki gradijo mozaik njegovega poslanstva, je gotovo najbolj odmevno vodenje bolniške župnije v Ljubljani. Danes je hišni duhovnik v samostanu Marijinih sester na Dobrovi. Vsa leta je srčno predan delu z bolniki in skrbi za bolniško pastoralo. Morda ste se z njegovim krepkim korakom srečali na Kredarici, kjer je od leta 2019 odgovoren za svete maše. Mnogi bi ga prepoznali tudi po glasu, saj je zvesti sodelavec »Radijskih katehez za bolnike« na Radiu Ognjišče. Prisluhnite duhovniku, ki po različnih poteh pričuje za življenje.

Miro Šlibar, zlatomašnik

Zlatomašnik Miro Šlibar kot duhovnik že petdeset let črpa iz novomašnega gesla: »Njim, ki Boga ljubijo, vse pripomore k dobremu.« (Rim, 8, 28). Je častni kaplan bazilike v Lurdu in član kapitlja lurških kaplanov, svojo duhovniško pot je začel v Sodražici, nadaljeval kot kaplan v Šentjerneju in Zagorju ob Savi. Iz mnogih služb, ki gradijo mozaik njegovega poslanstva, je gotovo najbolj odmevno vodenje bolniške župnije v Ljubljani. Danes je hišni duhovnik v samostanu Marijinih sester na Dobrovi. Vsa leta je srčno predan delu z bolniki in skrbi za bolniško pastoralo. Morda ste se z njegovim krepkim korakom srečali na Kredarici, kjer je od leta 2019 odgovoren za svete maše. Mnogi bi ga prepoznali tudi po glasu, saj je zvesti sodelavec »Radijskih katehez za bolnike« na Radiu Ognjišče. Prisluhnite duhovniku, ki po različnih poteh pričuje za življenje.

Radio Ognjišče

spominživljenje. zlatomašnikmiro šlibar

Globine

VEČ ...|14. 10. 2025
Dialog z ateizmom #9 - Vera, Bog in prihodnost

Ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić sta razmišljala, kako vera oziroma nevera oblikuje človekov odnos do prihodnosti. Ali je prihodnost prostor upanja, razvoja in presežkov? Ali pa negotovosti, krize smisla in tehnološke neobvladljivosti? Pogovor lahko spremljate tudi na YouTube kanalu Radia Ognjišče.

Dialog z ateizmom #9 - Vera, Bog in prihodnost

Ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić sta razmišljala, kako vera oziroma nevera oblikuje človekov odnos do prihodnosti. Ali je prihodnost prostor upanja, razvoja in presežkov? Ali pa negotovosti, krize smisla in tehnološke neobvladljivosti? Pogovor lahko spremljate tudi na YouTube kanalu Radia Ognjišče.

Blaž Lesnik

veraduhovnostateizemBogupanjeumetna inteligenca

Sol in luč

VEČ ...|4. 11. 2025
Predstavljamo knjigo p. Anselma Grüna - Ko ne veš več, kako naprej.

Kriza je za vsakogar nekaj popolnoma osebnega. Situacije so si morda podobne, a vsakdo jih doživlja na povsem svoj, njemu lasten način, zato je tudi reševanje za vsakogar drugačno. O tem piše p. Anselm Grün v knjigi Ko ne veš več, kako naprej, ki je izšla pri založbi Ognjišče. Nekaj odlomkov smo predstavili v tokratni oddaji Sol in čuč.

Predstavljamo knjigo p. Anselma Grüna - Ko ne veš več, kako naprej.

Kriza je za vsakogar nekaj popolnoma osebnega. Situacije so si morda podobne, a vsakdo jih doživlja na povsem svoj, njemu lasten način, zato je tudi reševanje za vsakogar drugačno. O tem piše p. Anselm Grün v knjigi Ko ne veš več, kako naprej, ki je izšla pri založbi Ognjišče. Nekaj odlomkov smo predstavili v tokratni oddaji Sol in čuč.

Tadej Sadar

Duhovna misel

VEČ ...|6. 11. 2025
Besede in tišina

Eden največjih problemov naše govoreče družbe je, da je tišina postala nekaj grozljivega. Večino ljudi tišina skrbi in vznemirja. Mnogi ...

Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Besede in tišina

Eden največjih problemov naše govoreče družbe je, da je tišina postala nekaj grozljivega. Večino ljudi tišina skrbi in vznemirja. Mnogi ...

Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Kulturni utrinki

VEČ ...|6. 11. 2025
Prančič, razglednice in digitalna knjižnica

V Narodni galeriji je na ogled razstava del na papirju slikarja Iva Prančiča, Gorenjski muzej in Numizmatično društvo Slovenije sta pripravila razstavo z naslovom »Želim vam vse najboljše« – Voščilnice skozi čas, Digitalna knjižnica Slovenije (dLib), pa slavi 20 letnico.

Prančič, razglednice in digitalna knjižnica

V Narodni galeriji je na ogled razstava del na papirju slikarja Iva Prančiča, Gorenjski muzej in Numizmatično društvo Slovenije sta pripravila razstavo z naslovom »Želim vam vse najboljše« – Voščilnice skozi čas, Digitalna knjižnica Slovenije (dLib), pa slavi 20 letnico.

Jože Bartolj

kulturaliteraturalikovna umetnostvoščilnicedlibIvo Prančič

Spominjamo se

VEČ ...|6. 11. 2025
Spominjamo se dne 6. 11.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 6. 11.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|6. 11. 2025
Sadilec za papirnate verižne lončke

Prejemnik naziva Inovativni kmet 2025 Aleš Čadež je opisal inovacijo ročnega in traktorskega sadilca za papirnate verižne lončke. Kot najboljšega v konkurenci so ga prepoznali pri Zvezi podeželske mladine Slovenije in Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Bil je tudi gost podkasta RAST in Kmetijske oddaje

Sadilec za papirnate verižne lončke

Prejemnik naziva Inovativni kmet 2025 Aleš Čadež je opisal inovacijo ročnega in traktorskega sadilca za papirnate verižne lončke. Kot najboljšega v konkurenci so ga prepoznali pri Zvezi podeželske mladine Slovenije in Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Bil je tudi gost podkasta RAST in Kmetijske oddaje

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvokmetijstvo

Svetovalnica

VEČ ...|6. 11. 2025
Zlato dosega rekordne vrednosti. Kaj to pomeni za varčevalce?

Govorili smo o naložbenem varčevanju z zlatom – zakaj velja zlato že od nekdaj za varno naložbo, kakšne so njegove prednosti in slabosti ter komu je takšno varčevanje sploh namenjeno. Z nami je bil direktor podjetja Zlato po pošti, Gregor Razboršek, ki je razložil, kako se giblje cena zlata v zadnjem času - od rekordnih vrednosti do nedavnih popravkov in kaj lahko pričakujemo v prihodnje.

Zlato dosega rekordne vrednosti. Kaj to pomeni za varčevalce?

Govorili smo o naložbenem varčevanju z zlatom – zakaj velja zlato že od nekdaj za varno naložbo, kakšne so njegove prednosti in slabosti ter komu je takšno varčevanje sploh namenjeno. Z nami je bil direktor podjetja Zlato po pošti, Gregor Razboršek, ki je razložil, kako se giblje cena zlata v zadnjem času - od rekordnih vrednosti do nedavnih popravkov in kaj lahko pričakujemo v prihodnje.

Blaž Lesnik

varčevanjezlatonaložbasrebrosvetovanje