Moja zgodba

VEČ ...|26. 1. 2025
Znanstveni posvet ob 100 letnici rojstva Alojza Rebule - 3

Slovenska akademija znanosti in umetnosti je pripravila znanstveni posvet ob stoti obletnici rojstva akademika Alojza Rebule z naslovom Alojz Rebula: Slovenec med zgodovino in nadčasnim. V tretji oddaji iz niza ste lahko prisluhnili prispevkoma akademikov dr. Milčka Komelja, ki je predstavil Rebulove najzgodnejše dnevnike in ddr. Marije Stanonik, ki je Alojza Rebulo postavila v kontekst krščanske duhovnosti in slovenstva.

Znanstveni posvet ob 100 letnici rojstva Alojza Rebule - 3

Slovenska akademija znanosti in umetnosti je pripravila znanstveni posvet ob stoti obletnici rojstva akademika Alojza Rebule z naslovom Alojz Rebula: Slovenec med zgodovino in nadčasnim. V tretji oddaji iz niza ste lahko prisluhnili prispevkoma akademikov dr. Milčka Komelja, ki je predstavil Rebulove najzgodnejše dnevnike in ddr. Marije Stanonik, ki je Alojza Rebulo postavila v kontekst krščanske duhovnosti in slovenstva.

spominpolitikaAlojz RebulaSlovenec med zgodovino in nadčasnimMarija StanonikMilček KomeljRebulovi najzgodnejši dnevniki 1948 - 1954Alojz Rebula med duhovnostjo in slovenstvom

Moja zgodba

Znanstveni posvet ob 100 letnici rojstva Alojza Rebule - 3

Slovenska akademija znanosti in umetnosti je pripravila znanstveni posvet ob stoti obletnici rojstva akademika Alojza Rebule z naslovom Alojz Rebula: Slovenec med zgodovino in nadčasnim. V tretji oddaji iz niza ste lahko prisluhnili prispevkoma akademikov dr. Milčka Komelja, ki je predstavil Rebulove najzgodnejše dnevnike in ddr. Marije Stanonik, ki je Alojza Rebulo postavila v kontekst krščanske duhovnosti in slovenstva.

VEČ ...|26. 1. 2025
Znanstveni posvet ob 100 letnici rojstva Alojza Rebule - 3

Slovenska akademija znanosti in umetnosti je pripravila znanstveni posvet ob stoti obletnici rojstva akademika Alojza Rebule z naslovom Alojz Rebula: Slovenec med zgodovino in nadčasnim. V tretji oddaji iz niza ste lahko prisluhnili prispevkoma akademikov dr. Milčka Komelja, ki je predstavil Rebulove najzgodnejše dnevnike in ddr. Marije Stanonik, ki je Alojza Rebulo postavila v kontekst krščanske duhovnosti in slovenstva.

Jože Bartolj

spominpolitikaAlojz RebulaSlovenec med zgodovino in nadčasnimMarija StanonikMilček KomeljRebulovi najzgodnejši dnevniki 1948 - 1954Alojz Rebula med duhovnostjo in slovenstvom

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|22. 11. 2024
V nedeljo bo v Buenos Airesu birma

Nedelja Kristusa, kralja vesoljstva, bo med rojaki v Buenos Airesu zelo praznična. Slovesno sveto mašo v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši v središču argentinske prestolnice bo daroval novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference msgr. Andrej Saje. Med mašo bo namreč tudi sveta birma. Jutri bo v buenosaireškem predelu Charapachay 14. Evropski večer, ki ga pripravlja tamkajšnji Slovenski dom v sodelovanju z domačo folklorno skupino Maribor. Sodelujejo Albert Daisen in evropske folklorne skupine. Prireditev bo ob vsakem vremenu. Nocoj pa bo v Našem domu San Justo v Buenos Airesu srečanje in okrogla miza na temo Slovenija in slovenstvo danes. Pogovarjali se bodo urednik in urednici treh slovenskih medijev - Družina, Nedelja in Svobodna Slovenija. Slednja v aktualni številki, ki je izšla v sredo, piše o 57. Pristavskem dnevu in o 68. obletnici Našega doma San Justo. 

V nedeljo bo v Buenos Airesu birma

Nedelja Kristusa, kralja vesoljstva, bo med rojaki v Buenos Airesu zelo praznična. Slovesno sveto mašo v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši v središču argentinske prestolnice bo daroval novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference msgr. Andrej Saje. Med mašo bo namreč tudi sveta birma. Jutri bo v buenosaireškem predelu Charapachay 14. Evropski večer, ki ga pripravlja tamkajšnji Slovenski dom v sodelovanju z domačo folklorno skupino Maribor. Sodelujejo Albert Daisen in evropske folklorne skupine. Prireditev bo ob vsakem vremenu. Nocoj pa bo v Našem domu San Justo v Buenos Airesu srečanje in okrogla miza na temo Slovenija in slovenstvo danes. Pogovarjali se bodo urednik in urednici treh slovenskih medijev - Družina, Nedelja in Svobodna Slovenija. Slednja v aktualni številki, ki je izšla v sredo, piše o 57. Pristavskem dnevu in o 68. obletnici Našega doma San Justo. 

družbarojakicerkevkultura

Slovencem po svetu in domovini

V nedeljo bo v Buenos Airesu birma

Nedelja Kristusa, kralja vesoljstva, bo med rojaki v Buenos Airesu zelo praznična. Slovesno sveto mašo v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši v središču argentinske prestolnice bo daroval novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference msgr. Andrej Saje. Med mašo bo namreč tudi sveta birma. Jutri bo v buenosaireškem predelu Charapachay 14. Evropski večer, ki ga pripravlja tamkajšnji Slovenski dom v sodelovanju z domačo folklorno skupino Maribor. Sodelujejo Albert Daisen in evropske folklorne skupine. Prireditev bo ob vsakem vremenu. Nocoj pa bo v Našem domu San Justo v Buenos Airesu srečanje in okrogla miza na temo Slovenija in slovenstvo danes. Pogovarjali se bodo urednik in urednici treh slovenskih medijev - Družina, Nedelja in Svobodna Slovenija. Slednja v aktualni številki, ki je izšla v sredo, piše o 57. Pristavskem dnevu in o 68. obletnici Našega doma San Justo. 

VEČ ...|22. 11. 2024
V nedeljo bo v Buenos Airesu birma

Nedelja Kristusa, kralja vesoljstva, bo med rojaki v Buenos Airesu zelo praznična. Slovesno sveto mašo v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši v središču argentinske prestolnice bo daroval novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference msgr. Andrej Saje. Med mašo bo namreč tudi sveta birma. Jutri bo v buenosaireškem predelu Charapachay 14. Evropski večer, ki ga pripravlja tamkajšnji Slovenski dom v sodelovanju z domačo folklorno skupino Maribor. Sodelujejo Albert Daisen in evropske folklorne skupine. Prireditev bo ob vsakem vremenu. Nocoj pa bo v Našem domu San Justo v Buenos Airesu srečanje in okrogla miza na temo Slovenija in slovenstvo danes. Pogovarjali se bodo urednik in urednici treh slovenskih medijev - Družina, Nedelja in Svobodna Slovenija. Slednja v aktualni številki, ki je izšla v sredo, piše o 57. Pristavskem dnevu in o 68. obletnici Našega doma San Justo. 

Matjaž Merljak

družbarojakicerkevkultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|14. 11. 2024
Novice iz Argentine

V Mendozi v Argentini se danes začenja deveto Martinovanje, ki se bo v nedeljo zaključilo z 69. Slovenskim dnevom. V Argentini je v teh dneh duhovniški oktet Oremus iz Slovenije. Naslednji nastop bodo imeli v ponedeljek v cerkvi v Ramos Mejiji v Buenos Airesu. Poseben večer pa pripravljata Zedinjena Slovenija in Slovenska kulturna akcija, ki letos praznuje 70-letnico delovanja. Slovenija in slovenstvo danes bo naslov srečanja, na katerem bodo govorili: urednica tednika Nedelja, ki izhaja na avstrijskem Koroškem, Mateja Rihter, odgovorni urednik slovenskega katoliškega tednika Družina, Boštjan Debevec in urednica glasila Slovencev v Argentini, Svobodna Slovenija, Mariana Poznič. Prireditev bo prihodnji petek v Našem domu v San Justu. 

Novice iz Argentine

V Mendozi v Argentini se danes začenja deveto Martinovanje, ki se bo v nedeljo zaključilo z 69. Slovenskim dnevom. V Argentini je v teh dneh duhovniški oktet Oremus iz Slovenije. Naslednji nastop bodo imeli v ponedeljek v cerkvi v Ramos Mejiji v Buenos Airesu. Poseben večer pa pripravljata Zedinjena Slovenija in Slovenska kulturna akcija, ki letos praznuje 70-letnico delovanja. Slovenija in slovenstvo danes bo naslov srečanja, na katerem bodo govorili: urednica tednika Nedelja, ki izhaja na avstrijskem Koroškem, Mateja Rihter, odgovorni urednik slovenskega katoliškega tednika Družina, Boštjan Debevec in urednica glasila Slovencev v Argentini, Svobodna Slovenija, Mariana Poznič. Prireditev bo prihodnji petek v Našem domu v San Justu. 

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Novice iz Argentine

V Mendozi v Argentini se danes začenja deveto Martinovanje, ki se bo v nedeljo zaključilo z 69. Slovenskim dnevom. V Argentini je v teh dneh duhovniški oktet Oremus iz Slovenije. Naslednji nastop bodo imeli v ponedeljek v cerkvi v Ramos Mejiji v Buenos Airesu. Poseben večer pa pripravljata Zedinjena Slovenija in Slovenska kulturna akcija, ki letos praznuje 70-letnico delovanja. Slovenija in slovenstvo danes bo naslov srečanja, na katerem bodo govorili: urednica tednika Nedelja, ki izhaja na avstrijskem Koroškem, Mateja Rihter, odgovorni urednik slovenskega katoliškega tednika Družina, Boštjan Debevec in urednica glasila Slovencev v Argentini, Svobodna Slovenija, Mariana Poznič. Prireditev bo prihodnji petek v Našem domu v San Justu. 

VEČ ...|14. 11. 2024
Novice iz Argentine

V Mendozi v Argentini se danes začenja deveto Martinovanje, ki se bo v nedeljo zaključilo z 69. Slovenskim dnevom. V Argentini je v teh dneh duhovniški oktet Oremus iz Slovenije. Naslednji nastop bodo imeli v ponedeljek v cerkvi v Ramos Mejiji v Buenos Airesu. Poseben večer pa pripravljata Zedinjena Slovenija in Slovenska kulturna akcija, ki letos praznuje 70-letnico delovanja. Slovenija in slovenstvo danes bo naslov srečanja, na katerem bodo govorili: urednica tednika Nedelja, ki izhaja na avstrijskem Koroškem, Mateja Rihter, odgovorni urednik slovenskega katoliškega tednika Družina, Boštjan Debevec in urednica glasila Slovencev v Argentini, Svobodna Slovenija, Mariana Poznič. Prireditev bo prihodnji petek v Našem domu v San Justu. 

Matjaž Merljak

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|16. 9. 2024
SKA jubilej praznovala tudi v Buenos Airesu

Slovenska kulturna akcija SKA iz Argentine je 70. obletnico ustanovitve ta konec tedna praznovala v Buenos Airesu. V cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši je bila v soboto zvečer sveta maša za žive in pokojne člane, v dvorani dr. Tineta Debeljaka je sledila slovesna akademija. Že konec junija je bila slovesna akademija ob obletnici tudi v Ljubljani in takrat je predsednik Damijan Ahlin naglasil, da je SKA nastala iz ljubezni do domovine in od začetka povezuje kulturo in slovenstvo. Praznovanje je potekalo pod geslom V potrebnem enotnost, v dvomljivem svoboda, pri vsem pa ljubezen. 

SKA jubilej praznovala tudi v Buenos Airesu

Slovenska kulturna akcija SKA iz Argentine je 70. obletnico ustanovitve ta konec tedna praznovala v Buenos Airesu. V cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši je bila v soboto zvečer sveta maša za žive in pokojne člane, v dvorani dr. Tineta Debeljaka je sledila slovesna akademija. Že konec junija je bila slovesna akademija ob obletnici tudi v Ljubljani in takrat je predsednik Damijan Ahlin naglasil, da je SKA nastala iz ljubezni do domovine in od začetka povezuje kulturo in slovenstvo. Praznovanje je potekalo pod geslom V potrebnem enotnost, v dvomljivem svoboda, pri vsem pa ljubezen. 

družbarojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

SKA jubilej praznovala tudi v Buenos Airesu

Slovenska kulturna akcija SKA iz Argentine je 70. obletnico ustanovitve ta konec tedna praznovala v Buenos Airesu. V cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši je bila v soboto zvečer sveta maša za žive in pokojne člane, v dvorani dr. Tineta Debeljaka je sledila slovesna akademija. Že konec junija je bila slovesna akademija ob obletnici tudi v Ljubljani in takrat je predsednik Damijan Ahlin naglasil, da je SKA nastala iz ljubezni do domovine in od začetka povezuje kulturo in slovenstvo. Praznovanje je potekalo pod geslom V potrebnem enotnost, v dvomljivem svoboda, pri vsem pa ljubezen. 

VEČ ...|16. 9. 2024
SKA jubilej praznovala tudi v Buenos Airesu

Slovenska kulturna akcija SKA iz Argentine je 70. obletnico ustanovitve ta konec tedna praznovala v Buenos Airesu. V cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši je bila v soboto zvečer sveta maša za žive in pokojne člane, v dvorani dr. Tineta Debeljaka je sledila slovesna akademija. Že konec junija je bila slovesna akademija ob obletnici tudi v Ljubljani in takrat je predsednik Damijan Ahlin naglasil, da je SKA nastala iz ljubezni do domovine in od začetka povezuje kulturo in slovenstvo. Praznovanje je potekalo pod geslom V potrebnem enotnost, v dvomljivem svoboda, pri vsem pa ljubezen. 

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Komentar tedna

VEČ ...|21. 6. 2024
Leon Kernel: Solze in solzice

Jezik in vera sta ohranila slovenstvo. Kaj od tega si še upamo zadržati? Bodo materin jezik uspele ohraniti matere in obraniti očetje? Še vedno pa nam ostajajo vera, upanje in ljubezen.

Jezus učencem po vstajenju reče: »Mir vam bodi!« (Lk, Jn) In ob koncu evangelija nas pomiri: »Ne bojte se! Jaz sem z vami vse dni do konca sveta!« (Mt 28,20)

Komentar je pripravil profesor in glasbenik, Leon Kernel, član Društva katoliških pedagogov Slovenije

Leon Kernel: Solze in solzice

Jezik in vera sta ohranila slovenstvo. Kaj od tega si še upamo zadržati? Bodo materin jezik uspele ohraniti matere in obraniti očetje? Še vedno pa nam ostajajo vera, upanje in ljubezen.

Jezus učencem po vstajenju reče: »Mir vam bodi!« (Lk, Jn) In ob koncu evangelija nas pomiri: »Ne bojte se! Jaz sem z vami vse dni do konca sveta!« (Mt 28,20)

Komentar je pripravil profesor in glasbenik, Leon Kernel, član Društva katoliških pedagogov Slovenije

komentardružba

Komentar tedna

Leon Kernel: Solze in solzice

Jezik in vera sta ohranila slovenstvo. Kaj od tega si še upamo zadržati? Bodo materin jezik uspele ohraniti matere in obraniti očetje? Še vedno pa nam ostajajo vera, upanje in ljubezen.

Jezus učencem po vstajenju reče: »Mir vam bodi!« (Lk, Jn) In ob koncu evangelija nas pomiri: »Ne bojte se! Jaz sem z vami vse dni do konca sveta!« (Mt 28,20)

Komentar je pripravil profesor in glasbenik, Leon Kernel, član Društva katoliških pedagogov Slovenije

VEČ ...|21. 6. 2024
Leon Kernel: Solze in solzice

Jezik in vera sta ohranila slovenstvo. Kaj od tega si še upamo zadržati? Bodo materin jezik uspele ohraniti matere in obraniti očetje? Še vedno pa nam ostajajo vera, upanje in ljubezen.

Jezus učencem po vstajenju reče: »Mir vam bodi!« (Lk, Jn) In ob koncu evangelija nas pomiri: »Ne bojte se! Jaz sem z vami vse dni do konca sveta!« (Mt 28,20)

Komentar je pripravil profesor in glasbenik, Leon Kernel, član Društva katoliških pedagogov Slovenije

Leon Kernel

komentardružba

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|18. 2. 2024
Simon Robič (1824 - 1897)

Botanik, zoolog, geolog, jamar, narodni buditelj, planinec in duhovnik Simon Robič, doma iz Kranjske Gore, je služboval v Metliki, Loškem potoku, Dobu, Preddvoru, Borovnici, Šenčurju in na Šenturški Gori. Nabiral je najrazličnejše prirodnine in si tako ustvaril bogate zbirke fosilov, alg, gliv, lišajev, mahov, hroščev, okostij... O najdbah je poročal v domačih listih in bil v stiku s tujimi strokovnjaki. Zavzemal se je za slovenstvo, za ustanovitev slovenske planinske organizacije. Imel je bogato knjižnico, ki jo je pred smrtjo podaril rojstni župniji.

Simon Robič (1824 - 1897)

Botanik, zoolog, geolog, jamar, narodni buditelj, planinec in duhovnik Simon Robič, doma iz Kranjske Gore, je služboval v Metliki, Loškem potoku, Dobu, Preddvoru, Borovnici, Šenčurju in na Šenturški Gori. Nabiral je najrazličnejše prirodnine in si tako ustvaril bogate zbirke fosilov, alg, gliv, lišajev, mahov, hroščev, okostij... O najdbah je poročal v domačih listih in bil v stiku s tujimi strokovnjaki. Zavzemal se je za slovenstvo, za ustanovitev slovenske planinske organizacije. Imel je bogato knjižnico, ki jo je pred smrtjo podaril rojstni župniji.

spominnarava

Graditelji slovenskega doma

Simon Robič (1824 - 1897)

Botanik, zoolog, geolog, jamar, narodni buditelj, planinec in duhovnik Simon Robič, doma iz Kranjske Gore, je služboval v Metliki, Loškem potoku, Dobu, Preddvoru, Borovnici, Šenčurju in na Šenturški Gori. Nabiral je najrazličnejše prirodnine in si tako ustvaril bogate zbirke fosilov, alg, gliv, lišajev, mahov, hroščev, okostij... O najdbah je poročal v domačih listih in bil v stiku s tujimi strokovnjaki. Zavzemal se je za slovenstvo, za ustanovitev slovenske planinske organizacije. Imel je bogato knjižnico, ki jo je pred smrtjo podaril rojstni župniji.

VEČ ...|18. 2. 2024
Simon Robič (1824 - 1897)

Botanik, zoolog, geolog, jamar, narodni buditelj, planinec in duhovnik Simon Robič, doma iz Kranjske Gore, je služboval v Metliki, Loškem potoku, Dobu, Preddvoru, Borovnici, Šenčurju in na Šenturški Gori. Nabiral je najrazličnejše prirodnine in si tako ustvaril bogate zbirke fosilov, alg, gliv, lišajev, mahov, hroščev, okostij... O najdbah je poročal v domačih listih in bil v stiku s tujimi strokovnjaki. Zavzemal se je za slovenstvo, za ustanovitev slovenske planinske organizacije. Imel je bogato knjižnico, ki jo je pred smrtjo podaril rojstni župniji.

Tone Gorjup

spominnarava

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|24. 10. 2023
Odprtji na Opčinah in v Trbižu

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon se je včeraj mudil pri slovenski manjšini v Italiji. Na Opčinah se je najprej srečal s predstavniki edine slovenske banke v Italiji Zadružne kraške banke, zvečer pa odprl novi deželni sedež Zveze slovenskih športnih društev v Italiji. V 14-ih poslovalnicah banke na Tržaškem in Goriškem, ustanovljene leta 1908, vsi zaposleni uporabljajo tudi slovenski jezik. Športno združenje pa je bilo ustanovljeno leta 1970, povezuje 52 slovenskih športnih društev v Italiji ter skozi športno dejavnost ohranja slovenski jezik in slovenstvo med Slovenci v Italiji. Sedež so iz Trsta prenesli na Opčine. Na Trbižu v Kanalski dolini pa so v soboto odprli sedež Sveta slovenskih organizacij in Kmečke zveze, ki bo pokrival tudi področje Rezije. Nove prostore je v slovenskem jeziku blagoslovil domači župnik Alan Jacoponi, poroča Novi glas.

Odprtji na Opčinah in v Trbižu

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon se je včeraj mudil pri slovenski manjšini v Italiji. Na Opčinah se je najprej srečal s predstavniki edine slovenske banke v Italiji Zadružne kraške banke, zvečer pa odprl novi deželni sedež Zveze slovenskih športnih društev v Italiji. V 14-ih poslovalnicah banke na Tržaškem in Goriškem, ustanovljene leta 1908, vsi zaposleni uporabljajo tudi slovenski jezik. Športno združenje pa je bilo ustanovljeno leta 1970, povezuje 52 slovenskih športnih društev v Italiji ter skozi športno dejavnost ohranja slovenski jezik in slovenstvo med Slovenci v Italiji. Sedež so iz Trsta prenesli na Opčine. Na Trbižu v Kanalski dolini pa so v soboto odprli sedež Sveta slovenskih organizacij in Kmečke zveze, ki bo pokrival tudi področje Rezije. Nove prostore je v slovenskem jeziku blagoslovil domači župnik Alan Jacoponi, poroča Novi glas.

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Odprtji na Opčinah in v Trbižu

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon se je včeraj mudil pri slovenski manjšini v Italiji. Na Opčinah se je najprej srečal s predstavniki edine slovenske banke v Italiji Zadružne kraške banke, zvečer pa odprl novi deželni sedež Zveze slovenskih športnih društev v Italiji. V 14-ih poslovalnicah banke na Tržaškem in Goriškem, ustanovljene leta 1908, vsi zaposleni uporabljajo tudi slovenski jezik. Športno združenje pa je bilo ustanovljeno leta 1970, povezuje 52 slovenskih športnih društev v Italiji ter skozi športno dejavnost ohranja slovenski jezik in slovenstvo med Slovenci v Italiji. Sedež so iz Trsta prenesli na Opčine. Na Trbižu v Kanalski dolini pa so v soboto odprli sedež Sveta slovenskih organizacij in Kmečke zveze, ki bo pokrival tudi področje Rezije. Nove prostore je v slovenskem jeziku blagoslovil domači župnik Alan Jacoponi, poroča Novi glas.

VEČ ...|24. 10. 2023
Odprtji na Opčinah in v Trbižu

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon se je včeraj mudil pri slovenski manjšini v Italiji. Na Opčinah se je najprej srečal s predstavniki edine slovenske banke v Italiji Zadružne kraške banke, zvečer pa odprl novi deželni sedež Zveze slovenskih športnih društev v Italiji. V 14-ih poslovalnicah banke na Tržaškem in Goriškem, ustanovljene leta 1908, vsi zaposleni uporabljajo tudi slovenski jezik. Športno združenje pa je bilo ustanovljeno leta 1970, povezuje 52 slovenskih športnih društev v Italiji ter skozi športno dejavnost ohranja slovenski jezik in slovenstvo med Slovenci v Italiji. Sedež so iz Trsta prenesli na Opčine. Na Trbižu v Kanalski dolini pa so v soboto odprli sedež Sveta slovenskih organizacij in Kmečke zveze, ki bo pokrival tudi področje Rezije. Nove prostore je v slovenskem jeziku blagoslovil domači župnik Alan Jacoponi, poroča Novi glas.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|24. 4. 2023
Tinje - pogled na slovenstvo iz zamejstva

Kakšen je pogled na slovenstvo iz zamejstva, je na letošnjem novoletnem srečanju v Tinjah na avstrijskem Koroškem povedal publicist in kulturni delavec iz Trsta Ivo Jevnikar. Manjšinsko vprašanje je na dnevnem redu na dvostranskih srečanjih predsednikov in ministrov, veleposlanikov in konzulov. Delujejo tudi Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu z ministrom, državnozborska komisija za ta vprašanja, na voljo je finančna podpora iz Slovenije. „Koristen pa bi bil posvetovalni organ manjšinskih predstavnikov pri parlamentu ali vladi, stalnejši in učinkovitejši od sedanjega Sveta Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu, za sprotno in stalno spremljanje žgočih problemov manjšin, a tudi zakonov in drugih ukrepov v Ljubljani.“ V odnosu do Slovencev zunaj slovenske države je predvsem problematično čutenje ljudi, javnosti, civilne družbe, naglaša Ivo Jevnikar in dodaja: „Pomembno je zadržanje kulture, Cerkve, ki je doslej zelo veliko pomagala pri ohranjanju slovenstva, še zlasti pa, kot rečeno, medijev in šolskega sistema, pri katerih pa bi se dalo marsikaj izboljšati. Država ima vzvode normativne, finančne in drugačne narave, ki lahko pozitivno vplivajo, saj ni mogoče vsega prepuščati le dobri volji in slučaju.“ Kako pa je s samozavestjo in voljo do življenja same manjšinske skupnosti? Ponovitvi razmišljanja Iva Jevnikarja iz Trsta lahko prisluhnete danes opolnoči ali v našem spletnem avdio arhivu.

Tinje - pogled na slovenstvo iz zamejstva

Kakšen je pogled na slovenstvo iz zamejstva, je na letošnjem novoletnem srečanju v Tinjah na avstrijskem Koroškem povedal publicist in kulturni delavec iz Trsta Ivo Jevnikar. Manjšinsko vprašanje je na dnevnem redu na dvostranskih srečanjih predsednikov in ministrov, veleposlanikov in konzulov. Delujejo tudi Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu z ministrom, državnozborska komisija za ta vprašanja, na voljo je finančna podpora iz Slovenije. „Koristen pa bi bil posvetovalni organ manjšinskih predstavnikov pri parlamentu ali vladi, stalnejši in učinkovitejši od sedanjega Sveta Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu, za sprotno in stalno spremljanje žgočih problemov manjšin, a tudi zakonov in drugih ukrepov v Ljubljani.“ V odnosu do Slovencev zunaj slovenske države je predvsem problematično čutenje ljudi, javnosti, civilne družbe, naglaša Ivo Jevnikar in dodaja: „Pomembno je zadržanje kulture, Cerkve, ki je doslej zelo veliko pomagala pri ohranjanju slovenstva, še zlasti pa, kot rečeno, medijev in šolskega sistema, pri katerih pa bi se dalo marsikaj izboljšati. Država ima vzvode normativne, finančne in drugačne narave, ki lahko pozitivno vplivajo, saj ni mogoče vsega prepuščati le dobri volji in slučaju.“ Kako pa je s samozavestjo in voljo do življenja same manjšinske skupnosti? Ponovitvi razmišljanja Iva Jevnikarja iz Trsta lahko prisluhnete danes opolnoči ali v našem spletnem avdio arhivu.

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Tinje - pogled na slovenstvo iz zamejstva

Kakšen je pogled na slovenstvo iz zamejstva, je na letošnjem novoletnem srečanju v Tinjah na avstrijskem Koroškem povedal publicist in kulturni delavec iz Trsta Ivo Jevnikar. Manjšinsko vprašanje je na dnevnem redu na dvostranskih srečanjih predsednikov in ministrov, veleposlanikov in konzulov. Delujejo tudi Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu z ministrom, državnozborska komisija za ta vprašanja, na voljo je finančna podpora iz Slovenije. „Koristen pa bi bil posvetovalni organ manjšinskih predstavnikov pri parlamentu ali vladi, stalnejši in učinkovitejši od sedanjega Sveta Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu, za sprotno in stalno spremljanje žgočih problemov manjšin, a tudi zakonov in drugih ukrepov v Ljubljani.“ V odnosu do Slovencev zunaj slovenske države je predvsem problematično čutenje ljudi, javnosti, civilne družbe, naglaša Ivo Jevnikar in dodaja: „Pomembno je zadržanje kulture, Cerkve, ki je doslej zelo veliko pomagala pri ohranjanju slovenstva, še zlasti pa, kot rečeno, medijev in šolskega sistema, pri katerih pa bi se dalo marsikaj izboljšati. Država ima vzvode normativne, finančne in drugačne narave, ki lahko pozitivno vplivajo, saj ni mogoče vsega prepuščati le dobri volji in slučaju.“ Kako pa je s samozavestjo in voljo do življenja same manjšinske skupnosti? Ponovitvi razmišljanja Iva Jevnikarja iz Trsta lahko prisluhnete danes opolnoči ali v našem spletnem avdio arhivu.

VEČ ...|24. 4. 2023
Tinje - pogled na slovenstvo iz zamejstva

Kakšen je pogled na slovenstvo iz zamejstva, je na letošnjem novoletnem srečanju v Tinjah na avstrijskem Koroškem povedal publicist in kulturni delavec iz Trsta Ivo Jevnikar. Manjšinsko vprašanje je na dnevnem redu na dvostranskih srečanjih predsednikov in ministrov, veleposlanikov in konzulov. Delujejo tudi Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu z ministrom, državnozborska komisija za ta vprašanja, na voljo je finančna podpora iz Slovenije. „Koristen pa bi bil posvetovalni organ manjšinskih predstavnikov pri parlamentu ali vladi, stalnejši in učinkovitejši od sedanjega Sveta Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu, za sprotno in stalno spremljanje žgočih problemov manjšin, a tudi zakonov in drugih ukrepov v Ljubljani.“ V odnosu do Slovencev zunaj slovenske države je predvsem problematično čutenje ljudi, javnosti, civilne družbe, naglaša Ivo Jevnikar in dodaja: „Pomembno je zadržanje kulture, Cerkve, ki je doslej zelo veliko pomagala pri ohranjanju slovenstva, še zlasti pa, kot rečeno, medijev in šolskega sistema, pri katerih pa bi se dalo marsikaj izboljšati. Država ima vzvode normativne, finančne in drugačne narave, ki lahko pozitivno vplivajo, saj ni mogoče vsega prepuščati le dobri volji in slučaju.“ Kako pa je s samozavestjo in voljo do življenja same manjšinske skupnosti? Ponovitvi razmišljanja Iva Jevnikarja iz Trsta lahko prisluhnete danes opolnoči ali v našem spletnem avdio arhivu.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Priporočamo
|
Aktualno

Naš gost

VEČ ...|12. 7. 2025
Muzikolog dr. Franc Križnar

V oddaji Naš gost smo gostili priznanega slovenskega muzikologa, glasbenega esejista in kritika dr. Franca Križnarja. Čeprav je že nekaj let v zasluženem pokoju, se še vedno ukvarja z raziskavami na področju glasbe. Tako je eden od organizatorjev simpozija ob 600-letnici smrti Veronike Deseniške, ki bo pod naslovom Med resnico in legendo potekal v začetku meseca septembra na gradu Gradu Turn pri Preddvoru. Sicer se je dr. Križnar v življenju ukvarjal s kopico različnih stvari, med drugim tudi z radiem, kjer je bil glasbeni urednik in novinar na RTV Slovenija.  V pogovoru pa nam bo povedal tudi, zakaj Slavko Avsenik nikoli ni prejel nobene državne nagrade na področju kulture.

Muzikolog dr. Franc Križnar

V oddaji Naš gost smo gostili priznanega slovenskega muzikologa, glasbenega esejista in kritika dr. Franca Križnarja. Čeprav je že nekaj let v zasluženem pokoju, se še vedno ukvarja z raziskavami na področju glasbe. Tako je eden od organizatorjev simpozija ob 600-letnici smrti Veronike Deseniške, ki bo pod naslovom Med resnico in legendo potekal v začetku meseca septembra na gradu Gradu Turn pri Preddvoru. Sicer se je dr. Križnar v življenju ukvarjal s kopico različnih stvari, med drugim tudi z radiem, kjer je bil glasbeni urednik in novinar na RTV Slovenija.  V pogovoru pa nam bo povedal tudi, zakaj Slavko Avsenik nikoli ni prejel nobene državne nagrade na področju kulture.

Radio Ognjišče

spominživljenjeFranc Križnar

Doživetja narave

VEČ ...|11. 7. 2025
Na obisku pri koroških markacistih

Podali smo se med koroške markaciste. Tam so namreč predstavniki Planinske zveze Slovenije v začetku junija predstavili novosti na področju označevanja planinskih poti. Nove usmerjevalne table gredo v korak s časom, saj so podatki na njih prilagojeni za uporabo s pametnimi telefoni. O delu koroških markacistov, ki so po ujmi pred dvema letoma z veliko prizadevnostjo uredili vse poti, sta spregovorila Drago Kure in Maks Kotnik.

Na obisku pri koroških markacistih

Podali smo se med koroške markaciste. Tam so namreč predstavniki Planinske zveze Slovenije v začetku junija predstavili novosti na področju označevanja planinskih poti. Nove usmerjevalne table gredo v korak s časom, saj so podatki na njih prilagojeni za uporabo s pametnimi telefoni. O delu koroških markacistov, ki so po ujmi pred dvema letoma z veliko prizadevnostjo uredili vse poti, sta spregovorila Drago Kure in Maks Kotnik.

Blaž Lesnik

planinske potimarkacistikoroška planinska potmarkacijasvetovanjenaravaPZS

Program zadnjega tedna

VEČ ...|15. 7. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 15. julij 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 15. julij 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Globine

VEČ ...|8. 7. 2025
Dialog z ateizmom #6 - O smrti in večnem življenju

Nadaljevali smo temo iz prejšnjega meseca, ko smo se v Dialogu z ateizmom ustavili ob vprašanju smisla trpljenja. Pogovor je tekel o smrti, končnosti našega zemeljskega bivanja in o večnem življenju. Kako ga opiše krščanski nauk in kakšen pogled ima na večnost ateist? Kaj je bolj pomembno: živeti tu in sedaj ali v tem zemeljskem trenutku misliti na življenje po smrti? Dotaknili smo ser tudi boleče povojne zgodovine, velike rane našega naroda. Gosta sta bila jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígač, vabljeni k poslušanju ali ogledu pogovora na youtube kanalu Radia Ognjišče.

 

Dialog z ateizmom #6 - O smrti in večnem življenju

Nadaljevali smo temo iz prejšnjega meseca, ko smo se v Dialogu z ateizmom ustavili ob vprašanju smisla trpljenja. Pogovor je tekel o smrti, končnosti našega zemeljskega bivanja in o večnem življenju. Kako ga opiše krščanski nauk in kakšen pogled ima na večnost ateist? Kaj je bolj pomembno: živeti tu in sedaj ali v tem zemeljskem trenutku misliti na življenje po smrti? Dotaknili smo ser tudi boleče povojne zgodovine, velike rane našega naroda. Gosta sta bila jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígač, vabljeni k poslušanju ali ogledu pogovora na youtube kanalu Radia Ognjišče.

 

Blaž Lesnik

verasmrttrpljenjeposmrtno življenjeateizemateistduhovnost

Moja zgodba

VEČ ...|13. 7. 2025
Dachavski procesi – 75 let pozneje - 4. oddaja

Slovenska matica in Študijski center za narodno spravo sta v ponedeljek, 18. novembra 2024, v Ljubljani pripravila znanstveni posvet Dachavski procesi – 75 let pozneje. Tokrat je bila na sporedu četrta oddaja v nizu v kateri ste slišali predavanji dr. Tamare Griesser Pečar o politično motiviranih procesih po 2. svetovni vojni in dr. Jelke Piškurić, ki je predstavila prispevek V primežu represivnih ustanov.

Dachavski procesi – 75 let pozneje - 4. oddaja

Slovenska matica in Študijski center za narodno spravo sta v ponedeljek, 18. novembra 2024, v Ljubljani pripravila znanstveni posvet Dachavski procesi – 75 let pozneje. Tokrat je bila na sporedu četrta oddaja v nizu v kateri ste slišali predavanji dr. Tamare Griesser Pečar o politično motiviranih procesih po 2. svetovni vojni in dr. Jelke Piškurić, ki je predstavila prispevek V primežu represivnih ustanov.

Jože Bartolj

spominpolitikaDachauski procesiSlovenska maticaŠtudijski center za narodno spravoTamara Griesser PečarJelka PiškurićMontirani procesirepresivne ustanove

Kulturni utrinki

VEČ ...|15. 7. 2025
Koncert pianista Aleksandra Gadžijeva

Na Trgu Evropa v Novi Gorici pripravljajo enega od vrhuncev Evropske prestolnice kulture, koncert pianista Aleksandra Gadžijeva z gosti. V nedeljo bo sledil še pianistov nastop v baziliki na Sveti gori. Slovenija je predstavila slovensko kandidaturo za članstvo v Unescovem odboru za svetovno dediščino.

Koncert pianista Aleksandra Gadžijeva

Na Trgu Evropa v Novi Gorici pripravljajo enega od vrhuncev Evropske prestolnice kulture, koncert pianista Aleksandra Gadžijeva z gosti. V nedeljo bo sledil še pianistov nastop v baziliki na Sveti gori. Slovenija je predstavila slovensko kandidaturo za članstvo v Unescovem odboru za svetovno dediščino.

Marjan Bunič

kulturaglasba

Naš pogled

VEČ ...|15. 7. 2025
Umetna inteligenca in absolutna prihodnost

Komentar razmišlja o vplivu umetne inteligence (UI) na sodobni svet in njeni vlogi v prihodnosti, ki jo primerja z zgodovinskimi tehnološkimi preboji, kot so mikroprocesor, internet in mobilni telefon. UI prinaša številne izzive in ob svetovnem dnevu spretnosti mladih avtor poudarja pomen opremljanja mladih za prihodnost. Obenem se dotakne duhovne razsežnosti, kjer se sprašuje, ali mlade v dobi UI še zanimajo vprašanja o Bogu in »absolutni prihodnosti« – izrazu, ki ga uporabi Alojz Rebula v romanu Divji golob. Ta absolutna prihodnost (nebesa) po Rebuli kristjanu spremeni pogled na vse.

Umetna inteligenca in absolutna prihodnost

Komentar razmišlja o vplivu umetne inteligence (UI) na sodobni svet in njeni vlogi v prihodnosti, ki jo primerja z zgodovinskimi tehnološkimi preboji, kot so mikroprocesor, internet in mobilni telefon. UI prinaša številne izzive in ob svetovnem dnevu spretnosti mladih avtor poudarja pomen opremljanja mladih za prihodnost. Obenem se dotakne duhovne razsežnosti, kjer se sprašuje, ali mlade v dobi UI še zanimajo vprašanja o Bogu in »absolutni prihodnosti« – izrazu, ki ga uporabi Alojz Rebula v romanu Divji golob. Ta absolutna prihodnost (nebesa) po Rebuli kristjanu spremeni pogled na vse.

Blaž Lesnik

komentarpočitnicebranjedobra knjigaumetna inteligencaprihodnostoddihduhovnost

Spominjamo se

VEČ ...|15. 7. 2025
Spominjamo se dne 15. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 15. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|15. 7. 2025
Roman Bogataj, jamski vodnik o razvoju službe

Roman Bogataj je jamski vodnik, ki je ob praznovanju visokega jubileja - dvesto letnice organizirane redne jamske službe v Postojnski jami, opisal poklic, razvoj opreme in kako poleg vodenja obiskovalcev po jami, zanjo tudi skrbijo. 

Roman Bogataj, jamski vodnik o razvoju službe

Roman Bogataj je jamski vodnik, ki je ob praznovanju visokega jubileja - dvesto letnice organizirane redne jamske službe v Postojnski jami, opisal poklic, razvoj opreme in kako poleg vodenja obiskovalcev po jami, zanjo tudi skrbijo. 

Nataša Ličen

kulturanaravadediščina