Kako je z rokom uporabe mlečnih izdelkov, kifeljčki iz masti, jedi iz radiča, sirove štručke, količina maščobe in sladkorja v receptih, količina vode pri ajdovem kruhu - to so bila vprašanja v tokratni oddaji, ki ste jo s svojimi izkušnjami oblikovali tudi vi.

Naredi se kvašeno testo - iz bele ali pirine moke ali mešano. Damo vzhajati, nato se oblikujejo štručke in damo na pekač s peki papirjem. Pustimo drugič vzhajati, pomažemo z jajcem (ali vsaj z beljakom). Nato potresem z naribanim sirom. Lahko se sir nareže in naredimo s sirom polnjene štručke. Pečemo pri 200 stopinjah, da dobijo primerno barvo.

Gremo na območje Sirije, kjer je deloval Jakob iz Seruga.

Lansko leto oktobra je na Brdu pri Kranju potekal Festival sirov in na njem smo za vas posneli uspešne zgodbe mladih sirarjev.

Predstavljene skladbe: KiNG FOO – Beautiful world; Eva Boto – Zavedno; Gaja Prestor - Le tebe rabim; Nina Pušlar – Svet na dlani; Magnifico – Pegica; Lea Sirk – Po svoje; Fed horses - Jaz in nebo; Karra – Spet in spet; 2B – Najini koraki; Sara Lamprečnik – Proti toku; Žan Serčič – Tebe ne dam; zalagasper – Sebi; Okustični – Enkratna, neponovljiva; Samuel Lucas – Sebe dajem; Proper – Ti boš tam;

Priznam, ob smeri, v katero se razvija debata o ministrovanju Angelike Mlinar, mi je nelagodno. Nehote se spomnim na podobno usmeritev prevladujoče razprave, ko je slovensko vlado leta 2000 oblikoval pokojni Andrej Bajuk. Ob vsej gnojnici, ki jo je tedaj nanj kot »tujca« zlilo vse slovensko naprednjaštvo, zbledijo vsi do tujcev prijazni toni iz njihovih ust v poznejših letih. Aja, saj res, Bajuk je bil pač “domobranec”. V glavnem, ni ga bilo mogoče obravnavati kot čisto pravega človeka.Zanj so veljali drugačni standardi in v njihovem svetu takrat izražena ksenofobija tudi ni bila prava ksenofobija. Eden od razlogov za to je bil menda, da poznejši premier in finančni minister sploh ni bil reven kot cerkvena miš, kot bi se za pravega Slovenca spodobilo. Ob ministrski kandidaturi Angelike Mlinar se iz nekoliko drugačnih logov oglašajo enaki toni, češ, kaj nam je treba ministre iskati v tujini, za nameček pa je baje živela še v bogatem meščanskem stanju.Ne vem, morda je moje nelagodje ob tej miniponovitvi zgodovine sad moje naivnosti. Od malih nog boleham za »koroško boleznijo«, kar pomeni, da, podobno kot Stane Granda, ki se je že razpisal o isti temi, z navdušenjem hlastam za vsem, kar se pozitivnega dogaja med koroškimi Slovenci. V tem smislu sem seveda očaran ob misli, da bi skoraj sočasno, ko bo koroški Slovenec zasedel škofovski tron krške škofije, koroška Slovenka postala ministrica v slovenski vladi. Da gre za povrh še za visokoraslo blondinko, vsej zadevi vsaj v mojih očeh nič ne škodi.Kajpak se zavedam pasti. Najprej je iluzorno pričakovati, da stoletje življenja v različnih državah ni naredilo svojega. Desetletja obstoja v pogojih večino časa zaničevane manjšine so povzročila sorazmerno velik razkorak med pripadniki tistega, kar je bila nekoč skupna konservativna ali krščanskodemokratska usmeritev, v Sloveniji in na Koroškem.Toda zame je osnovni problem dosedanje politične kariere Angelike Mlinar v Sloveniji drugje. Kako je mogoče, da liberalka evropskega kova in nekdanja generalna sekretarka konservativnega Narodnega sveta koroških Slovencev pristane v eni od satelitskih strank vladajočega bloka brez lastnega jaza? Celo kot izpričana občudovalka Justina Trudeauja bi morala Mlinarjeva prepoznati razliko med evropsko liberalno stranko in psevdoliberalnim in psevdosredinskim političnim projektom za enkratno uporabo. Če tega ni bila zmožna, so njene domnevne politične kompetence bistveno precenjene. In gre v najboljšem primeru za manj tragično ponovitev zgodbe predvojnega liberalca Ljuba Sirca in njegove predsedniške kandidature za LDS iz leta 1992. Potem seveda tudi konec pri Mlinarjevi ne bo mogel bistveno drugačen kot pri žrtvi Nagodetovega procesa.Če je vladajoči blok nima morda v naslednji fazi namena postaviti za predsednico vlade (ampak sem precej prepričan, da so tisti, ki v vladajoči opciji odločajo o tem, kdo je lahko predsednik vlade, za takšno potezo dejansko preveč ksenofobni, predvsem pa jih je nagonsko preveč strah vsega, kar prihaja s »kapitalističnega zapada«), bo po sorazmerno kratkotrajni uporabi pač pristala na političnem smetišču ali, kar bo zanjo osebno veliko bolje, politično pa v isti kategoriji, na kakšni državni sinekuri. Njeno ime pa bo resda pri majhni skupini ljudi s političnim spominom vselej povezano z instantno strančico, na katero se je navezala in katere kratice verjetno kmalu ne bo več prav lahko razvozlati.Kajpak si sploh ne upam pomisliti na drugo možnost. Da so povezave političarke, ki je med koroškimi Slovenci nekakšna konservativka in v Evropi liberalka, s stebri vladajočega bloka dejansko globlje, kot je vidno na prvi pogled, in njen pristanek na političnem satelitu ni zgolj sad naključja ali naivnosti. Če je tako, je moja »koroška bolezen« res huda.Ampak trenutno me pač drži. Zato bi se mi zdelo pametneje, če bi se v vsebinski opoziciji manj ukvarjali s »tujstvom« koroške Slovenke Angelike Mlinar, bolj pa s spraševanjem, zakaj je z evropskega političnega »trga« niso raje pobrali oni.

Lahko jo naredimo iz pire krompirja ali krompirja, ki smo ga skuhali v olupku in nato narezali na liste. Med plasti krompirja damo haše iz mletega mesa. Prelijemo z jajčnim mlekom in na vrhu naribamo sir. Pečemo pri 190 stopinjah, dokler se ne obarva rumeno-rdeče.

Predstavljene skladbe: Primož Križaj - Le hodi; Primož Križaj - S tvojim ritmom; Primož Križaj - Draga družba; Harry Styles – Watermelon sugar; Lea Sirk – V dvoje; Khalid – Up all night; Fed horses – Jaz in nebo; Lauv feat. LANY – Mean it; King Foo – Beautiful world; Eni od sedmih milijard – Castellina in Chianti; Coldplay - Daddy; Rudi Bučar - Kakšni so takšni;

Minuli knjižni sejem v Ljubljani je postregel z več žalostnimi posebnostmi. Že pred njim se je slovenska javnost ukvarjala, kot se temu grdo reče, z babjim ravsom. Zakuhali sta ga dve, od rdeče zvezde prežeti dami, Makarovičeva in Slabšakova. Običajno ju vidimo v vlogi zagovornic socialistične preteklosti, s tem pa indirektno socialne pravičnosti, enakosti in delitve dobrin. No, pa se jima je zataknilo prav pri dobrinah. Kot običajno vsem iz tega antikapitalističnega bazena.A višek kulturniške zabave je uspelo LGTB-jevskim aktivistom, ki so s hrbti in branjem protestirali zoper najbolj izpostavljenega slovenskega Freudovca, mag. Vodeba. A, zadeva se ni končala z miroljubnim protestom. Zagovorniki strpnosti in tolerantnosti so podivjali do te mere, da je organizator moral poklicati na pomoč, kar modre angele. Vodeb je tako s Freudom dobival iz minute v minuto žive dokaze, da imata z učiteljem prav. V svoji naturalistični maniri, ki je pri vsej sodobni kulturološki zmedenosti zdravilna, se ni pustil motiti pri razlagi Ojdipovega kompleksa, ki se lahko razreši samo v heteroseksualnem razmerju. LGTB-ejevci so mu naredili odlično reklamo za knjigo in upati smemo, da bodo tudi zaradi te knjige biološki fantje hoteli postati možje in biološke ženske, žene. Da feministično lezbična in gejevska ideologija, po teoriji spola postaja vse bolj agresivna, je že nekaj časa jasno.Kaj pa so parade ponosa drugega kakor javno manifestiranje identitetnih problemov? A Bog ne daj, da kakšen župan tega ne dovoli, ali celo kakšna država, kot je katoliško zagamana Poljska, te vrste marše prepove. Sodobna tolerantnost se meri po toleranci do parad ponosa. Od slovenskega knjižnega sejma naprej bi veljalo to politično korektnost zbrisati z dnevnega reda svetovne javnosti. Če ti ljudje ne prenesejo niti knjige, ki je tudi drugačna kot so drugačni oni, po tem je sleherno drugačnost potrebno prepovedati in zatirati. Vsaka drugačnost je pač samo drugačnost. In v demokratični družbi bi naj mirno sobivale.Dve področji iz seznama politične korektnosti me že dolgo motita, ker jima ne zmorem pripisati logičnosti. Če je nacizem izvajal holokavst nad Judi in istospolnimi osebami, zaradi tega ne eni, ne drugi ne morejo imeti bianko menice, da se jih ne sme kritizirati in nasprotovati njihovemu početju. Judovska politika v Izraelu in še kje, je umazana, a če to poveš, si lahko prištet med antisemite. In ko Vodeb pove, kaj si misli o feministkah in LGTB-ejevcih, je homofob in vse kar je temu podobnega. Nikjer še nisem zasledil, da se kristjanov ne sme kritično presojati, ker so nad njimi izvajali holokavste vsi, od Nerona do sodobne Sirije.Pred leti sem se ves mesec posvetil študiju pojava homoseksualnosti, ker je tudi znotraj teoloških vrst mogoče zaslediti vse mogoče. Poleg tega sem imel primere, da so me ljudje vprašali, kaj naj naredijo, ker njihova spolna identiteta ni bila jasno artikulirana. Poznam tudi istospolno usmerjene osebe, ki so blizu cerkvi ali celo njeni sodelavci. S slednjimi nisem imel nobenih osebnih težav. Pri prvih pa sem svetoval naj naredijo vse, kar lahko, da se bodo v svoji koži počutili to, kar menijo, da so. Vsi vemo, da so ljudje, ki se ne doživljajo in dojemajo kot večina, ki je heteroseksualna. To pa še ne pomeni, da je potrebno iz tega stalno ustvarjati družbeni problem in ga manifestirati pod krinko boja za enake pravice. Še najmanj pa gre za dokaze napredne in odprte družbe, kot so nam to do letošnjega knjižnega sejma dopovedovali aktivisti LGTB.Napredna družba je lahko samo tista, ki gre naprej, ki bo preživela, ki bo dovolj vitalna. Žal pa to iz istospolnih opredelitev ne izhaja. Takšna družba nima prihodnosti, ker je napovedala vojno biologiji. Brez biologije pa tudi ni ne kulture, ne družbe. In pri vsej tej zgodbi je zanimivo, da so danes največji antifroidovci tisti, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zagovarjali seksualno revolucijo v najbolj seksitični maniri. Od takratnega Rousseaujevskega klica nazaj k naravi, smo danes pristali pri klicu, »sola« kultura. Noben ekstremen in noben enostranski poudarek v zgodovini antropologije ni predstavljal napredka in razvoja, pač pa regres. Vsiljevanje kakršnekoli ideologije v vrtce in šole predstavlja zavestno pohabljanje generacij.Nismo se še opomogli od komunistične pohabljenosti pa nam potomci vrednostnega nihilizma in relativizma vsiljujejo teorijo spola kot civilizacijski dosežek.Knjižni sejem je postregel tudi s podatkom, da vedno manj Slovencev bere, da na sejmu še ni bilo tako malo ljudi. To nas lahko skrbi, ker je sodobna tehnologija, ki diktira bralno kulturo, bistveno bolj površna in poplitvena, kot je knjiga. Manj knjige in več ideologije. Več ideologije, manj demokracije in tolerantnosti. Manj demokracije, več nasilja in avtokracije.LGTB-ejevski aktivizem s teorijo spola je zajezdil družbo v trenutku njene šibkosti in zbeganosti, njene moralne neodpornosti. Vodebova svarila so ključna. Kdor jih niti tolerira ne, že ve zakaj.

Tisti čas se je Jezus v templju ozrl in videl bogatine, ki so metali svoje darove v tempeljsko zakladnico. Videl je pa tudi neko siromašno vdovo, ko je devala vanjo dva novčiča. (Lk 21, 1-2)

Odločitev arbitražnega sodišča o meji s Hrvaško je taka, da se da z njo živeti, pravi dr. Ernest Petrič. V pogovoru z njim tudi o zavrnitvi pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo, o razmerah na severu Sirije, o napetostih na ustavnem sodišču ter med Sovo in Knovsom.

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Bele rože iz Aten in Prodajalka vijolic - Ivanka Kraševec; Only the lonely - Roy Orbison, Nathalie - Gilbert Becaud, Vračam se - Elda Viler, Jesen stiže dunjo moja – Oliver Dragojević, Ferry across the Mersey - Gerry And The Pacemakers, Sirota – Majda Sepe, San Francisco – Bor Gostiša, Good Vibrations - The Beach Boys, Il Pullover - Gianni Meccia, Kaj mi mar – Matija Cerar ...

Rožljanje orožja na severovzhodu Sirije ne pojenja. Turčija tam nadaljuje operacijo proti Kurdom, gluha je za vse pozive k umiritvi razmer. Z nemirnega območja so se umaknile človekoljubne organizacije, več deset tisoč razseljenih ljudi je zdaj prepuščenih samim sebi. Za komentar smo poklicali dobrega poznavalca dogajanja na Bližnjem vzhodu dr. Primoža Šterbenca.

To je zato, ker je testo pretrdo, pregosto, zato bo potrebno dodati več tekočine (vodo, mleko, sirotko ...) Testo mora biti skoraj tako mehko kot pri peki potice.

NSI je vložila zahtevo za ustavno presojo zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin. Več o tem v tokratni kmetijski oddaji, v njej pa tudi reportaža z 2. festivala slovenskih sirov.

Današnje popoldne, vse od 12. ure naprej, bo zaznamovano z II. festivalom Slovenskih sirov, ki se bo odvijal v čudovitem okolju na Brdu pri Kranju. Predsednik Združenja kmečkih sirarjev Milan Brence vabi k udeležbi, saj si kmečki sirarji želijo z vsakoletnim Festivalom slovenskih sirov predstaviti bogato slovensko zgodbo tega področja in izpostaviti pomen ohranjanja kmečkega sirarstva na Slovenskem.

Jutri se bo na Brdu pri Kranju odvijal letošnji II. festival slovenskih sirov. Že pred odprtjem bo čas za poslovna srečanja med sirarji in večjimi odjemalci, sledilo bo slavnostno odprtje z nagovori visokih gostov, nato pa bodo obiskovalci imeli možnost spoznavanja ponudbe slovenskih sirov.Podpredsednica združenja Kmečkih sirarjev Monika Ravnik pravi, da bodo slednje nadgradili z degustacijsko zgodbo iz Bohinjskega kota, ki ostaja skrivnost, povezana pa bo s sirom in krompirjem

Kmečki sirarji so lansko leto, ko so ob 20. letnici uspešnega povezovanja na Brdu pri Kranju pripravili odmeven in zelo lepo sprejet 1. festival slovenskih sirov, sklenili, da bo odslej vsak prvi torek v oktobru njihov praznik, ki ga bodo poskušali obeležiti s podobnim festivalskim dogajanjem. Drugi festival sirov se bo tako zgodil v torek, predstavilo pa se bo okrog 30 kmečkih sirarjev, vsak s svojimi tremi najbolj prepoznavnimi siri, je minuli teden poudaril predsednik Združenja kmečkih sirarjev Milan Brence.

V tokratni oddaji ste našo gostjo spraševali o grudicah v marmeladi iz grozdja vrsta izabela, paradižnikovi mezgi oz. kečapu, bananinih palačinkah, slivovih cmokih iz krompirjevega testa, pripravi mesa kozlička, pečenju krompirja v pečici, hladnuh polnjenih paprikah, lupljenju lešnikov, in kako pravilno ocvreti sir in bučke.

Sir pripravimo na dunajski način (moka, jajce, drobtine), bučke in jajčevce pa lahko v pivovem testu. Najprej pa jih posolimo in nato obrišemo s servieto. Cvrenje naj poteka v odprti posodi, sicer bo para dvignila skorjico. .

V poletnih mesecih obstajajo različni načini, kako se odžejati na čim bolj zdrav način. Naša gostja je bila Metka Brozovič iz Bele Krajine, ki je mojstrica priprave različnih sirupov. Slišali ste zgodbo njene družine, kako se je v dolini Kolpe začela njihova podjetniška pot, čeprav tako ona kot mož Miran pravita, da nista podjetnika.

Predvajane skladbe: Proper – Pesem o njej; Sara Bareilles - Fire; Lea Sirk – Po svoje; Nick Jonas - Home; James Bay feat. Julia Michaels – Peer pressure; BQL – Ko je ni; Zedd & Katy Perry - 365; Eva Boto - ZAVEDNO; Tom Walker feat. Zara Larsson – Now you‘re gone; Alejandro Sanz & Camila Camello – Mi persona favorita; Ellie Goulding - Sixteen; LANY & Julia Michaels - okay; Modrijani – Sreča je v naju; Kacey Musgraves – Oh, what a world; Okustični - Se vrti (Ko si na tleh); Lauren Daigle – You say;

Kako narediti okusno zelenjavno mineštro, biskvit za diabetike, sirup iz malin in ribeza, omako za nadevane paprike, polpete iz bučk, biskvit oz. pito iz ajdove moke, zakaj biskvit na sredini bolj naraste, ali pečene orehove štruklje tudi skuhamo, ali zelje za pripravo sladkega zelja surovega lahko takoj pražimo, kaj skuhati za sladkorne bolnike - to so bila vaša vprašanja za sestro Nikolino.

Sirup naredimo na sokovnik, sadje lahko med seboj združimo. Na en liter soka damo pol kilograma sladkorja, to naj mešamo, da se stopi. Ko pride do vrenja, vlijemo v vroče steklenice. Če damo preveč sladkorja, bo bolj želiral.

V današnji oddaji ste slišali o pripravi poletne zelenjavne juhe, sladoleda, uporabi ekonom lonca, pripravi ocvrtega sira in polnjene paprike ter kako se rešiti plesni na kisli repi.

Primernih je veliko vrst sira, le tisti najbolj mehki ne. Da bo jed uspela, sir dvakrat paniramo (moka-jajce-drobtine-jajce-drobtine) in pri obračanju moram biti dodatno previdni - ne smemo tega delati z vilicami.

Naključje ali niti ne naključje je hotelo, da se mora tokratno besedilo začeti tam, kjer se je prejšnje končalo. Glasni padec enega najuspešnejših in najbolj trdoživih evropskih populistov Heinza-Christiana Stracheja je po eni strani potrdil tam zapisano, da na stari celini njegovemu podobna gibanja ne morejo prinesti rešitve za težave, kot jih Venezuelcem niso prinesli njihovi (levi) populisti. Po drugi strani je vsaj navidezno prinesel potrditev tistim, ki menijo, da je razlog za vzpon populizma zgolj neznani leteči predmet z rusko posadko, ki je pristal ob neugotovljivem času na neugotovljivem kraju in da ta vzpon nima nič opraviti s krizo prevladujočih strank, predvsem tistih konservativne in krščanskodemokratske provenience. Na evropske volitve se bodo torej odpravili v zavesti, da ni z golim ohranjanjem statusa quo nič narobe. Čeprav sem zadnji, ki bi podcenjeval željo Putinovega režima po tem, da bi mu nasproti stala čim šibkejša in čim bolj razdeljena Evropska unija, zaradi česar se mu ne smilijo sredstva za podporo desnim in levim populistom, se mi zdi taka razlaga tudi po primeru Strache še vedno nezadostna in celo škodljiva.Na otokuA če so takšni razmisleki ključnega pomena za bližnje volilno odločanje na ravni celotne povezave, imajo na Slovenskem le omejen pomen. Slovenija je namreč, kot je že marsikdo zapisal, v njej nekakšen otok. Taka ni le zaradi majhnega števila poslank in poslancev, ki jih bo poslala v Evropski parlament. Predvsem je takšna, ker se mora otepati z neravnotežji kot dediščino preteklosti in je prav Evropska unija ščit, da ta neravnotežja še bolj ne kažejo svojih zob. Zato se hitro znajdemo pred vsaj navideznim paradoksom, da je ravno za tiste politične skupine, ki jim v Sloveniji po konvenciji pravimo desne, evroskepticizem tako rekoč prepovedan sad. Tudi idej o »okrepljeni suverenosti posameznih držav« iz soseščine se pod Alpe ne da prenašati v razmerju ena proti ena. Večja prepuščenost slovenske države sami sebi namreč neizogibno pomeni še več monopola vladajoče politične opcije.V takšnih razmerah imajo kajpak evropske volitve v Sloveniji tudi splošnejši pomen. Slovenske stranke lahko do neke mere sooblikujejo dogajanje v političnih strankah na ravni Evropske unije, zlasti v Evropski ljudski stranki. Kot sem zapisal že zadnjič, bo po mojem mnenju prav nadaljnji razvoj znotraj njenih vrst v prihodnjem mandatu vredno natančno opazovati. A ne glede na to ima izbira evropskih poslancev spričo slovenskih posebnosti zlasti notranjepolitično razsežnost.Evropske volitve za domačo raboOpozicija, ki je doslej bolj ali manj prepričljivo dobila še vsa ta tovrstna glasovanja, brani težko branljivo, če že ne neubranljivo prednost petih od osmih sedežev. Ker jo je dosegla v pogojih fragmentiranosti levice, se lahko letos zgodi, da bo šel en sedež po zlu celo ob enakem ali višjem odstotku prejetih glasov kot leta 2014. Vendar se mi še vedno zdi, da bo za kondicijo vlade in opozicije velikega pomena tudi sama po sebi zgolj simbolična tekma za (relativno) prvo mesto. Če bi slednje pripadlo največji vladni stranki ali nemara socialnim demokratom, bi vsaj kratkoročno poletela tudi Šarčeva vlada, medtem ko je težko verjeti, da bi lahko slovenski člani Evropske ljudske stranke v tem primeru vknjižili več kot tri poslance. Če bo relativna zmaga tudi po petnajstih letih ostala na desni sredini, se bo zanjo končalo obdobje nekakšne stagnacije, v katero jo je potisnila premierjeva medijska ofenziva od začetka leta sem.Spričo precejšnjega psihološkega učinka, ki ga lahko imajo evropske volitve na razmerja doma, je presenetljiva sorazmerno majhna ambicioznost list ravno pri obeh glavnih igralkah zadnjih parlamentarnih volitev. SDS očitno nekoliko »varčuje z močmi« kot na zadnjih predsedniških volitvah, v veliki meri pa računa na to, da ji ob nizki pričakovani volilni udeležbi relativno najvišji delež glasov ne more uiti. Ta je pomemben že zato, ker lahko zaradi zakonitosti D’Hondtove metode ob majhnem številu voljenih poslancev že majhne razlike pomenijo sedež več ali manj, kdor pa je prvi, ima vsekakor boljše karte. Težko je oceniti, koliko lahko Janševim v prizadevanjih za to ponagaja Domovinska liga, čeprav nekaj znakov kaže, da bi se lahko razvila v doslej najuspešnejši projekt desno od SDS vsaj po letu 2004. Kar sicer ne pomeni, da bi bila tokrat v igri za evropski sedež. Seveda pa so demokrati potegnili dobro potezo s sklenitvijo predvolilne povezave s SLS, končno tudi s tem, da niso kot leta 2000 ob sestavljanju Bajukove vlade vztrajali pri zamenjavi partnerjeve posadke. Če nič drugega, gre za naložbo v prihodnost, saj veliko anket kaže, da zna biti prav vrnitev Podobnikovih v Državni zbor ključ do možnosti za spremembo oblasti v prihodnje.Potrebno je morda dodati še, da so dosedanja glasovanja v Sloveniji pokazala, da volilna udeležba do nekje 40 odstotkov prinese prednost desni sredini, če je višja, je omenjeno praviloma voda na mlin vladajoči opciji. Po tej logiki bi morala biti 26. maja v boljšem položaju opozicija. Seveda pa ni mogoče povedati, kaj bi se zgodilo ob udeležbi, ki bi bila, denimo, višja od 65 ali 70 odstotkov, saj slednje nismo doživeli že dve desetletji. V zvezi z evropskimi volitvami se o njej sploh ni smiselno pogovarjati. Dejansko volilno udeležbo je hkrati najteže napovedati, ker ljudje o svojih dejanskih namerah v anketah pogosto – milo rečeno – ne povedo resnice.Nova Slovenija z jokerjemNova Slovenija in tudi socialni demokrati se volivcem predstavljajo z ambicioznejšima listama od obeh največjih strank. To že samo po sebi ni nenavadno, saj so »vmesne volitve« po naravi stvari dobra priložnost za stranke, ki bi rade izboljšale izhodiščni položaj za odločanje o sedežih v domačem parlamentu. Predvsem Nova Slovenija nastopa s kandidati, ki dejansko pokrivajo celotno paleto pogledov v stranki. Žiga Turk pa je v vlogi jokerja, ki bi – spet ob pričakovani nižji volilni udeležbi – lahko dejansko prispeval pomembne glasove na vladajoči ali sploh na noben blok nenavezanih liberalno usmerjenih volivcev, takšnih, ki so leta 2011 glasovali za Virantovo listo. Zanj neugodna okoliščina je vsaj deloma kandidatura Angelike Mlinar, ki se kaže kot liberalka evropskega kova in s tem redka ptica na slovenskem političnem nebu. Seveda Mlinarjeva drugače kot Turk verjetno nima možnosti za izvolitev, ker je na seznamu stranke, ki v satelitskem sistemu vladajoče opcije ob hudi konkurenci Šarčevih, Židanovih in deloma Levice trenutno kotira nizko. Dejstvo, da sedanja Neosova poslanka sploh kandidira za eno »satelitskih strank«, po drugi strani dela iz nje precej milejšo in veliko manj groteskno različico kandidature pokojnega Ljuba Sirca za LDS na predsedniških volitvah leta 1992. A ker je zaresni liberalni bazen v Sloveniji notorično majhen, bi lahko prav koroška Slovenka pobrala Novi Sloveniji del izplena, ki bi ga sicer zagotovil Žiga Turk. Sploh pa je upati, da krščanski demokrati v Sloveniji razumejo, da volitve, in tako niti evropske, pri nas v vsaj približno demokratičnih okoliščinah že vse od volilne reforme leta 1907 niso več tekma za to, kdo bo pridobil najlepše, najpametnejše in najbolj uglajene volivce, marveč za to, kdo jih bo pridobil največ. In tu se kaže tudi meja »radikalne sredinskosti«, skušnjavi katere v Novi Sloveniji vsaj občasno podležejo.

Sestra Nikolina svetuje, naj to moko zmeša s pirino in krušno moko (vsake naj bo tretjino) ter speče kruh. Pri skupno 1 kg moke naj doda zvrhano žličko soli, 3 dag kvasa, vodo ali/in mleko ali sirotko. Naj bo prijetno mehek kruh, zabeli naj z mešanico masla in olivnega olja. Ostalo kot pri običajni peki kruha.

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo se najprej spomnili Doris Day, ki je umrla v tem tednu in slišali Que sera, sera, Teacher’s pet in Mi casa, su casa (duet z Deanom Martinom), v nadaljevanju pa pesmi: Carissimo Pinocchio - Ivanka Kraševec in ansambel Jožeta Kampiča, Na ljubljanskem gradu – Majda Sepe; Tu sel l’unica donna per me – Alan Sorenti in Der letzte Sirtaki – Rex Gildo; Gradim za te grad - Franjo Bobinac; Donna - Ritchie Valens; Hold me now - Johnny Logan; Da li poznaš naše more? - Duo sa Kvarnera ….

V rubriki Z ljudmi na poti ste lahko prisluhnili pogledom sodelujočih na okrogli mizi Slovenske Karitas na temo migracij. Spregovorila sta sestra Felicitas Nwabueze, ki prihaja iz Nigerije in že 15 let deluje v Sloveniji, in Vael Hanuna, ki je slovensko-palestinskih korenin, rojen v Siriji in že trideset let živi v Sloveniji. V času migrantskga vala pri nas pa je sodeloval pri tolmačenju.

Uporabimo lahko eno vrsto ali pa več vrst zelenjave (stročji fižol, korenček, cvetača, grah ...) narežemo in skuhamo al-dente. Posebej naredimo bežamel (3 dag masla raztopimo in dodamo 3 dag moke ter zalijemo z 1/4 l hladnega mleka skuhamo v omako). Dodamo dva rumenjaka in malo muškatnega oreščka, žlico kisle smetane in nato še slan sneg iz dveh beljakov. Potresemo žlico moke ali drobtin in zamešamo ter polovico damo med zelenjavo ter skupaj stresemo v namazan pekač. Na vrhu damo ostanek bešamela in na vrhu naribamo sir in pečemo 15-20 minut pri 190 stopinjah.

Z zelenjavo lahko dobimo dovolj energije zase, če je ta pravilno pripravljena - bodisi kuhana ali dušena. To pomeni, da kuhano čim pred odcedimo in tako ohranimo rudnine in hranilne snovi. Zelenjavo lahko obogatimo z jajci, sirom, z malo mletega mesa. Tudi bogato sestavljena enolončnica zadostuje za obrok, je še dejala s. Nikolina.

V oddaji smo pregledali dogodke tega tedna. Posebej smo se ozrli na Sirijo, ki vstopa v deveto leto vojne. V ozadju razprav o evtanaziji v Evropi pa smo predstavili todi pogled Cerkve na vrednost človeškega življenja.

V Evropski uniji opozarjajo, da padec Islamske države še ni zagotovilo za trajen mir. Treba je biti namreč pozoren na osebe, ki so na sirska bojišča prišle bodisi iz Evrope bodisi ZDA ali Rusije, in se želijo zdaj vrniti v svojo domovino. Problematiko je za naš radio komentiral varnostni strokovnjak Boštjan Perne.

Gostili smo našo redno gostjo Bojano Košnik strokovnjakinjo na področju bontona. Odgovarjala je na vprašanja o vedenju v cerkvi, pri jedi, oblačenju, omenili pa smo tudi spodrsljaj Lee Sirk na letošnji Emi.

31. januarja 2019 je v dvorani v Slomškovem domu v Brežicah potekala okrogla miza in predstavitev akcije ozaveščanja Kaj je dom?/#whatishome, v organizaciji Slovenske karitas. Na okrogli mizi so osvetlili teme migracij in razvoja iz različnih zornih kotov. Na okrogli mizi so sodelovali Zinka Žnideršič, voditeljica Župnijske karitas Brežice; Karel Bolčina, župnik v Štandrežu pri Gorici in škofov vikar za Slovence v Italiji; s. Slavka Cekuta, 11 let misijonarka v Albaniji, danes prostovoljka Škofijske karitas Novo mesto, kjer pomaga albanskim družinam; Vael Hanuna, Slovensko-palestinskih korenin, rojen v Siriji, 30 let živi v Sloveniji; Irma Šinkovec, Ministrstvo za zunanje zadeve RS, Sektor za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč; Jana Lampe, vodja mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči na Slovenski karitas. Okroglo mizo je povezoval Alen Salihović, sodelavec Radia Ognjišče.

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo podoživeli najbolj pomenljive trenutke Svetovnega dneva v Panami. Za vtis pa smo zaprosili tudi nadškofa Alojzija Cvikla in nekaj slovenskih mladih.

Začeli smo teden molitve za edinost kristjanov pod geslom »Prizadevaj si za pravičnost, da boš živel«. Predsednik Papeškega sveta za edinost kristjanov, kardinal Kurt Koch je za agencijo Sir dejal, da iskanje edinosti pomeni tudi preseganje krivic delitev. Pomembno je uresničevati Jezusovo naročilo ’ljubite se med seboj’, kar je za naš radio poudaril predstavnik odbora za pripravo molitvene osmine v Sloveniji Silvester Gaberšček.

Letošnje leto je bilo pestro tudi na mednarodnem političnem parketu. Začetek leta je zaznamovalo zlasti srečanje ameriškega predsednika Donalda Trumpa in severnokorejskega voditelja Kim Jong Una. V ospredju pa so bili tudi odnosi ZDA z Rusijo in Kitajsko. Na Bližnjem vzhodu še vedno tlita tudi konflikta v Jemnu in Siriji, mednarodna skupnost pa se je ukvarjala tudi z reševanjem problema nezakonitih migracij. Omenjene teme in še nekatera druga vprašanja je za Radio Ognjišče komentiral profesor s Fakultete za družbene vede dr. Bogomil Ferfila.

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo se pred božičem ozrli v države, kjer bodo božič obhajali v težkih okoliščinah. Od blizu smo spoznali življenje nekaterih ljudi v Siriji, ki iščejo novo upanje in pot v prihodnost.

Pred božičnimi prazniki se še posebej oziramo v dežele, kjer kristjani ne bodo mogli božiča praznovati v svobodi, ali živijo v velikih preizkušnjah. Pomislimo na Venezuelo, Nikaragvo, Kenijo, Kamerun, Irak, Severno Korejo in številne druge države. V Siriji se medtem odvija proces sprave, čeprav na nekaterih območjih še vedno divja nasilje.

Efrem Sirski o Mariji, Božji Materi.

Predstavljene skladbe: Rita Ora - Velvet rope; Little mix - More than words feat. Kamille; Anne-Marie & James Arthur - Rewrite the stars; Nina Pušlar - Za naju; Michael Buble - Such a night; Marcus Miller - Que sera sera feat. Selah Sue; Lea Sirk feat. Drill - Recept za lajf; Jason Mraz feat. Meghan Trainor - More than friends; Jonas Blue, Liam Payne, Lennon Stella - Polaroid; Calum Scott - No matter what; Casting crowns - Only Jesus.

Tudi v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo povzeli sklepni dokument sinode o mladih. Tajnik na nunciaturi v Indiji, Slovenec Mitja Leskovar, je spregovoril o svojem delu in opažanjih vernosti v tej državi, apostolski nuncij, kardinal Mario Zenari, pa je govoril o razmerah v Siriji.

Skupaj z mag. tatjano Čop smo povabili na 1. Festival slovenskih sirov, ki ga na Brdu pri Kranju pripravlja Združenje kmečkih sirarjev Slovenije.

Na gradu Brdo pri Kranju bo 2. oktobra potekal prvi Festival slovenskih sirov. Pripravlja ga Združenje kmečkih sirarjev Slovenije. Mag. Jože Mohar je predstavil ponudbo semena ozimin v semenarski hiši Agrosaat, Marjan Bitenc pa je povabil na 20. razstavo Praznik jeseni Sadjarsko vrtnarskega društva Janeza E. Kreka Sostro.

Kako pripraviti mehke piškote, juho iz hokaido buče in nadevano papriko brez mesa, kako vlagati jurčke, kako se pripravlja jabolčni kis in sirup iz malin in ribeza ... je v studiu poslušalkam in poslušalcem svetovala sestra Nikolina.

Za čas dopustov in počitnic smo za vas pripravili nekaj nasvetov in receptov: juha iz stročjega fižola, zelenjavni golaž, krompir v oblicah s sirom, zrezki v gobovi omaki, domači sladoled, čokoladne kroglice, sok in marmelada iz robid in paradižnikova mezga. Še veliko več jih lahko najdete na posebni spletni strani Kuhajmo s sestro Nikolino.

Reportaža s planinskega sveta, ki je nastala na planini Krstenica, na eni od najlepših in zaradi svoje odprte lege najbolj razglednih bohinjskih planin, kjer smo obiskali mlade planšarje, študentko, tri dijake in osnovnošolca. Na planini živijo povsem samostojno, navsezgodaj pomolzejo živino, potem pa se lotijo tradicionalne izdelave sira in skute. Idiličen svet, ki nas dobesedno odpelje med filmske spomine Vandotovega Kekca.

Predstavljene pesmi: MAGIC! - Kiss Me, Lea Sirk – Moj profil, Talk - Why Dont We, Oliver & Gibonni - Sreča, Jason Mraz - More Than Friends (feat. Meghan Trainor), Tiromancino - Due Destini (feat. Alessandra Amoroso), The Chainsmokers - Side Effects (feat. Emily Warren), For KING & COUNTRY - God Only Knows, Xequtifz – Ti lahko vse, Scotty McCreery - This Is It, James Bay - Just For Tonight, Passenger - Heart To Love, Meghan Trainor - Treat Myself, Eric Church - Desperate Man, Anne Marie – 2002, Jacob Lee - I Belong to You, Nipke – Popoln lajf, Franka - Kao ti i ja, Justin Timberlake – SoulMate in Snow Patrol - What If This Is All The Love You Ever Get?