Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|4. 11. 2019
Meja s Hrvaško, razmere v Siriji in napetosti na ustavnem sodišču

Odločitev arbitražnega sodišča o meji s Hrvaško je taka, da se da z njo živeti, pravi dr. Ernest Petrič. V pogovoru z njim tudi o zavrnitvi pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo, o razmerah na severu Sirije, o napetostih na ustavnem sodišču ter med Sovo in Knovsom.

Meja s Hrvaško, razmere v Siriji in napetosti na ustavnem sodišču

Odločitev arbitražnega sodišča o meji s Hrvaško je taka, da se da z njo živeti, pravi dr. Ernest Petrič. V pogovoru z njim tudi o zavrnitvi pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo, o razmerah na severu Sirije, o napetostih na ustavnem sodišču ter med Sovo in Knovsom.

družbapolitika

Spoznanje več, predsodek manj

Meja s Hrvaško, razmere v Siriji in napetosti na ustavnem sodišču
Odločitev arbitražnega sodišča o meji s Hrvaško je taka, da se da z njo živeti, pravi dr. Ernest Petrič. V pogovoru z njim tudi o zavrnitvi pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo, o razmerah na severu Sirije, o napetostih na ustavnem sodišču ter med Sovo in Knovsom.
VEČ ...|4. 11. 2019
Meja s Hrvaško, razmere v Siriji in napetosti na ustavnem sodišču
Odločitev arbitražnega sodišča o meji s Hrvaško je taka, da se da z njo živeti, pravi dr. Ernest Petrič. V pogovoru z njim tudi o zavrnitvi pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo, o razmerah na severu Sirije, o napetostih na ustavnem sodišču ter med Sovo in Knovsom.

Tone Gorjup

družbapolitika

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|24. 10. 2019
224. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Bele rože iz Aten in Prodajalka vijolic - Ivanka Kraševec; Only the lonely - Roy Orbison, Nathalie - Gilbert Becaud, Vračam se - Elda Viler, Jesen stiže dunjo moja – Oliver Dragojević, Ferry across the Mersey - Gerry And The Pacemakers, Sirota – Majda Sepe, San Francisco – Bor Gostiša, Good Vibrations - The Beach Boys, Il Pullover - Gianni Meccia, Kaj mi mar – Matija Cerar ...

224. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Bele rože iz Aten in Prodajalka vijolic - Ivanka Kraševec; Only the lonely - Roy Orbison, Nathalie - Gilbert Becaud, Vračam se - Elda Viler, Jesen stiže dunjo moja – Oliver Dragojević, Ferry across the Mersey - Gerry And The Pacemakers, Sirota – Majda Sepe, San Francisco – Bor Gostiša, Good Vibrations - The Beach Boys, Il Pullover - Gianni Meccia, Kaj mi mar – Matija Cerar ...

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

224. oddaja
V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Bele rože iz Aten in Prodajalka vijolic - Ivanka Kraševec; Only the lonely - Roy Orbison, Nathalie - Gilbert Becaud, Vračam se - Elda Viler, Jesen stiže dunjo moja – Oliver Dragojević, Ferry across the Mersey - Gerry And The Pacemakers, Sirota – Majda Sepe, San Francisco – Bor Gostiša, Good Vibrations - The Beach Boys, Il Pullover - Gianni Meccia, Kaj mi mar – Matija Cerar ...
VEČ ...|24. 10. 2019
224. oddaja
V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Bele rože iz Aten in Prodajalka vijolic - Ivanka Kraševec; Only the lonely - Roy Orbison, Nathalie - Gilbert Becaud, Vračam se - Elda Viler, Jesen stiže dunjo moja – Oliver Dragojević, Ferry across the Mersey - Gerry And The Pacemakers, Sirota – Majda Sepe, San Francisco – Bor Gostiša, Good Vibrations - The Beach Boys, Il Pullover - Gianni Meccia, Kaj mi mar – Matija Cerar ...

Matjaž MerljakMarko Zupan

glasbaspomin

Informativni prispevki

VEČ ...|15. 10. 2019
Dogajanje na severovzhodu Sirije ni ušlo izpod nadzora

Rožljanje orožja na severovzhodu Sirije ne pojenja. Turčija tam nadaljuje operacijo proti Kurdom, gluha je za vse pozive k umiritvi razmer. Z nemirnega območja so se umaknile človekoljubne organizacije, več deset tisoč razseljenih ljudi je zdaj prepuščenih samim sebi. Za komentar smo poklicali dobrega poznavalca dogajanja na Bližnjem vzhodu dr. Primoža Šterbenca.

Dogajanje na severovzhodu Sirije ni ušlo izpod nadzora

Rožljanje orožja na severovzhodu Sirije ne pojenja. Turčija tam nadaljuje operacijo proti Kurdom, gluha je za vse pozive k umiritvi razmer. Z nemirnega območja so se umaknile človekoljubne organizacije, več deset tisoč razseljenih ljudi je zdaj prepuščenih samim sebi. Za komentar smo poklicali dobrega poznavalca dogajanja na Bližnjem vzhodu dr. Primoža Šterbenca.

infopolitikapogovor

Informativni prispevki

Dogajanje na severovzhodu Sirije ni ušlo izpod nadzora
Rožljanje orožja na severovzhodu Sirije ne pojenja. Turčija tam nadaljuje operacijo proti Kurdom, gluha je za vse pozive k umiritvi razmer. Z nemirnega območja so se umaknile človekoljubne organizacije, več deset tisoč razseljenih ljudi je zdaj prepuščenih samim sebi. Za komentar smo poklicali dobrega poznavalca dogajanja na Bližnjem vzhodu dr. Primoža Šterbenca.
VEČ ...|15. 10. 2019
Dogajanje na severovzhodu Sirije ni ušlo izpod nadzora
Rožljanje orožja na severovzhodu Sirije ne pojenja. Turčija tam nadaljuje operacijo proti Kurdom, gluha je za vse pozive k umiritvi razmer. Z nemirnega območja so se umaknile človekoljubne organizacije, več deset tisoč razseljenih ljudi je zdaj prepuščenih samim sebi. Za komentar smo poklicali dobrega poznavalca dogajanja na Bližnjem vzhodu dr. Primoža Šterbenca.

Helena Križnik

infopolitikapogovor

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|7. 10. 2019
Zakaj se kruh dan po peki precej drobi?

To je zato, ker je testo pretrdo, pregosto, zato bo potrebno dodati več tekočine (vodo, mleko, sirotko ...) Testo mora biti skoraj tako mehko kot pri peki potice.

Zakaj se kruh dan po peki precej drobi?

To je zato, ker je testo pretrdo, pregosto, zato bo potrebno dodati več tekočine (vodo, mleko, sirotko ...) Testo mora biti skoraj tako mehko kot pri peki potice.

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Zakaj se kruh dan po peki precej drobi?
To je zato, ker je testo pretrdo, pregosto, zato bo potrebno dodati več tekočine (vodo, mleko, sirotko ...) Testo mora biti skoraj tako mehko kot pri peki potice.
VEČ ...|7. 10. 2019
Zakaj se kruh dan po peki precej drobi?
To je zato, ker je testo pretrdo, pregosto, zato bo potrebno dodati več tekočine (vodo, mleko, sirotko ...) Testo mora biti skoraj tako mehko kot pri peki potice.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Kmetijska oddaja

VEČ ...|6. 10. 2019
Ustavna presoja zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, reportaža z 2. festivala slovenskih sirov

NSI je vložila zahtevo za ustavno presojo zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin. Več o tem v tokratni kmetijski oddaji, v njej pa tudi reportaža z 2. festivala slovenskih sirov.

Ustavna presoja zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, reportaža z 2. festivala slovenskih sirov

NSI je vložila zahtevo za ustavno presojo zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin. Več o tem v tokratni kmetijski oddaji, v njej pa tudi reportaža z 2. festivala slovenskih sirov.

kmetijstvonaravanepremičninesir

Kmetijska oddaja

Ustavna presoja zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, reportaža z 2. festivala slovenskih sirov
NSI je vložila zahtevo za ustavno presojo zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin. Več o tem v tokratni kmetijski oddaji, v njej pa tudi reportaža z 2. festivala slovenskih sirov.
VEČ ...|6. 10. 2019
Ustavna presoja zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, reportaža z 2. festivala slovenskih sirov
NSI je vložila zahtevo za ustavno presojo zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin. Več o tem v tokratni kmetijski oddaji, v njej pa tudi reportaža z 2. festivala slovenskih sirov.

Robert Božič

kmetijstvonaravanepremičninesir

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|1. 10. 2019
30 sirarjev bo predstavilo bogato zgodbo kmečkih sirov

Današnje popoldne, vse od 12. ure naprej, bo zaznamovano z II. festivalom Slovenskih sirov, ki se bo odvijal v čudovitem okolju na Brdu pri Kranju. Predsednik Združenja kmečkih sirarjev Milan Brence vabi k udeležbi, saj si kmečki sirarji želijo z vsakoletnim Festivalom slovenskih sirov predstaviti bogato slovensko zgodbo tega področja in izpostaviti pomen ohranjanja kmečkega sirarstva na Slovenskem.

30 sirarjev bo predstavilo bogato zgodbo kmečkih sirov

Današnje popoldne, vse od 12. ure naprej, bo zaznamovano z II. festivalom Slovenskih sirov, ki se bo odvijal v čudovitem okolju na Brdu pri Kranju. Predsednik Združenja kmečkih sirarjev Milan Brence vabi k udeležbi, saj si kmečki sirarji želijo z vsakoletnim Festivalom slovenskih sirov predstaviti bogato slovensko zgodbo tega področja in izpostaviti pomen ohranjanja kmečkega sirarstva na Slovenskem.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

30 sirarjev bo predstavilo bogato zgodbo kmečkih sirov
Današnje popoldne, vse od 12. ure naprej, bo zaznamovano z II. festivalom Slovenskih sirov, ki se bo odvijal v čudovitem okolju na Brdu pri Kranju. Predsednik Združenja kmečkih sirarjev Milan Brence vabi k udeležbi, saj si kmečki sirarji želijo z vsakoletnim Festivalom slovenskih sirov predstaviti bogato slovensko zgodbo tega področja in izpostaviti pomen ohranjanja kmečkega sirarstva na Slovenskem.
VEČ ...|1. 10. 2019
30 sirarjev bo predstavilo bogato zgodbo kmečkih sirov
Današnje popoldne, vse od 12. ure naprej, bo zaznamovano z II. festivalom Slovenskih sirov, ki se bo odvijal v čudovitem okolju na Brdu pri Kranju. Predsednik Združenja kmečkih sirarjev Milan Brence vabi k udeležbi, saj si kmečki sirarji želijo z vsakoletnim Festivalom slovenskih sirov predstaviti bogato slovensko zgodbo tega področja in izpostaviti pomen ohranjanja kmečkega sirarstva na Slovenskem.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|30. 9. 2019
Jutri vabljeni na II. festival slovenskih sirov

Jutri se bo na Brdu pri Kranju odvijal letošnji II. festival slovenskih sirov. Že pred odprtjem bo čas za poslovna srečanja med sirarji in večjimi odjemalci, sledilo bo slavnostno odprtje z nagovori visokih gostov, nato pa bodo obiskovalci imeli možnost spoznavanja ponudbe slovenskih sirov.Podpredsednica združenja Kmečkih sirarjev Monika Ravnik pravi, da bodo slednje nadgradili z degustacijsko zgodbo iz Bohinjskega kota, ki ostaja skrivnost, povezana pa bo s sirom in krompirjem

Jutri vabljeni na II. festival slovenskih sirov

Jutri se bo na Brdu pri Kranju odvijal letošnji II. festival slovenskih sirov. Že pred odprtjem bo čas za poslovna srečanja med sirarji in večjimi odjemalci, sledilo bo slavnostno odprtje z nagovori visokih gostov, nato pa bodo obiskovalci imeli možnost spoznavanja ponudbe slovenskih sirov.Podpredsednica združenja Kmečkih sirarjev Monika Ravnik pravi, da bodo slednje nadgradili z degustacijsko zgodbo iz Bohinjskega kota, ki ostaja skrivnost, povezana pa bo s sirom in krompirjem

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Jutri vabljeni na II. festival slovenskih sirov
Jutri se bo na Brdu pri Kranju odvijal letošnji II. festival slovenskih sirov. Že pred odprtjem bo čas za poslovna srečanja med sirarji in večjimi odjemalci, sledilo bo slavnostno odprtje z nagovori visokih gostov, nato pa bodo obiskovalci imeli možnost spoznavanja ponudbe slovenskih sirov.Podpredsednica združenja Kmečkih sirarjev Monika Ravnik pravi, da bodo slednje nadgradili z degustacijsko zgodbo iz Bohinjskega kota, ki ostaja skrivnost, povezana pa bo s sirom in krompirjem
VEČ ...|30. 9. 2019
Jutri vabljeni na II. festival slovenskih sirov
Jutri se bo na Brdu pri Kranju odvijal letošnji II. festival slovenskih sirov. Že pred odprtjem bo čas za poslovna srečanja med sirarji in večjimi odjemalci, sledilo bo slavnostno odprtje z nagovori visokih gostov, nato pa bodo obiskovalci imeli možnost spoznavanja ponudbe slovenskih sirov.Podpredsednica združenja Kmečkih sirarjev Monika Ravnik pravi, da bodo slednje nadgradili z degustacijsko zgodbo iz Bohinjskega kota, ki ostaja skrivnost, povezana pa bo s sirom in krompirjem

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Kmetijska oddaja

VEČ ...|29. 9. 2019
II. festival sirov in ponudba ozimnih žit semenarske hiše RWA

Kmečki sirarji so lansko leto, ko so ob 20. letnici uspešnega povezovanja na Brdu pri Kranju pripravili odmeven in zelo lepo sprejet 1. festival slovenskih sirov, sklenili, da bo odslej vsak prvi torek v oktobru njihov praznik, ki ga bodo poskušali obeležiti s podobnim festivalskim dogajanjem. Drugi festival sirov se bo tako zgodil v torek, predstavilo pa se bo okrog 30 kmečkih sirarjev, vsak s svojimi tremi najbolj prepoznavnimi siri, je minuli teden poudaril predsednik Združenja kmečkih sirarjev Milan Brence.

II. festival sirov in ponudba ozimnih žit semenarske hiše RWA

Kmečki sirarji so lansko leto, ko so ob 20. letnici uspešnega povezovanja na Brdu pri Kranju pripravili odmeven in zelo lepo sprejet 1. festival slovenskih sirov, sklenili, da bo odslej vsak prvi torek v oktobru njihov praznik, ki ga bodo poskušali obeležiti s podobnim festivalskim dogajanjem. Drugi festival sirov se bo tako zgodil v torek, predstavilo pa se bo okrog 30 kmečkih sirarjev, vsak s svojimi tremi najbolj prepoznavnimi siri, je minuli teden poudaril predsednik Združenja kmečkih sirarjev Milan Brence.

kmetijstvokultura

Kmetijska oddaja

II. festival sirov in ponudba ozimnih žit semenarske hiše RWA
Kmečki sirarji so lansko leto, ko so ob 20. letnici uspešnega povezovanja na Brdu pri Kranju pripravili odmeven in zelo lepo sprejet 1. festival slovenskih sirov, sklenili, da bo odslej vsak prvi torek v oktobru njihov praznik, ki ga bodo poskušali obeležiti s podobnim festivalskim dogajanjem. Drugi festival sirov se bo tako zgodil v torek, predstavilo pa se bo okrog 30 kmečkih sirarjev, vsak s svojimi tremi najbolj prepoznavnimi siri, je minuli teden poudaril predsednik Združenja kmečkih sirarjev Milan Brence.
VEČ ...|29. 9. 2019
II. festival sirov in ponudba ozimnih žit semenarske hiše RWA
Kmečki sirarji so lansko leto, ko so ob 20. letnici uspešnega povezovanja na Brdu pri Kranju pripravili odmeven in zelo lepo sprejet 1. festival slovenskih sirov, sklenili, da bo odslej vsak prvi torek v oktobru njihov praznik, ki ga bodo poskušali obeležiti s podobnim festivalskim dogajanjem. Drugi festival sirov se bo tako zgodil v torek, predstavilo pa se bo okrog 30 kmečkih sirarjev, vsak s svojimi tremi najbolj prepoznavnimi siri, je minuli teden poudaril predsednik Združenja kmečkih sirarjev Milan Brence.

Robert Božič

kmetijstvokultura

Svetovalnica

VEČ ...|9. 9. 2019
Kuhajmo s sestro Nikolino

V tokratni oddaji ste našo gostjo spraševali o grudicah v marmeladi iz grozdja vrsta izabela, paradižnikovi mezgi oz. kečapu, bananinih palačinkah, slivovih cmokih iz krompirjevega testa, pripravi mesa kozlička, pečenju krompirja v pečici, hladnuh polnjenih paprikah, lupljenju lešnikov, in kako pravilno ocvreti sir in bučke.

Kuhajmo s sestro Nikolino

V tokratni oddaji ste našo gostjo spraševali o grudicah v marmeladi iz grozdja vrsta izabela, paradižnikovi mezgi oz. kečapu, bananinih palačinkah, slivovih cmokih iz krompirjevega testa, pripravi mesa kozlička, pečenju krompirja v pečici, hladnuh polnjenih paprikah, lupljenju lešnikov, in kako pravilno ocvreti sir in bučke.

svetovanje

Svetovalnica

Kuhajmo s sestro Nikolino
V tokratni oddaji ste našo gostjo spraševali o grudicah v marmeladi iz grozdja vrsta izabela, paradižnikovi mezgi oz. kečapu, bananinih palačinkah, slivovih cmokih iz krompirjevega testa, pripravi mesa kozlička, pečenju krompirja v pečici, hladnuh polnjenih paprikah, lupljenju lešnikov, in kako pravilno ocvreti sir in bučke.
VEČ ...|9. 9. 2019
Kuhajmo s sestro Nikolino
V tokratni oddaji ste našo gostjo spraševali o grudicah v marmeladi iz grozdja vrsta izabela, paradižnikovi mezgi oz. kečapu, bananinih palačinkah, slivovih cmokih iz krompirjevega testa, pripravi mesa kozlička, pečenju krompirja v pečici, hladnuh polnjenih paprikah, lupljenju lešnikov, in kako pravilno ocvreti sir in bučke.

Matjaž Merljak

svetovanje

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|9. 9. 2019
Kako ocvreti sir in bučke, jajčevce?

Sir pripravimo na dunajski način (moka, jajce, drobtine), bučke in jajčevce pa lahko v pivovem testu. Najprej pa jih posolimo in nato obrišemo s servieto. Cvrenje naj poteka v odprti posodi, sicer bo para dvignila skorjico. .

Kako ocvreti sir in bučke, jajčevce?

Sir pripravimo na dunajski način (moka, jajce, drobtine), bučke in jajčevce pa lahko v pivovem testu. Najprej pa jih posolimo in nato obrišemo s servieto. Cvrenje naj poteka v odprti posodi, sicer bo para dvignila skorjico. .

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Kako ocvreti sir in bučke, jajčevce?
Sir pripravimo na dunajski način (moka, jajce, drobtine), bučke in jajčevce pa lahko v pivovem testu. Najprej pa jih posolimo in nato obrišemo s servieto. Cvrenje naj poteka v odprti posodi, sicer bo para dvignila skorjico. .
VEČ ...|9. 9. 2019
Kako ocvreti sir in bučke, jajčevce?
Sir pripravimo na dunajski način (moka, jajce, drobtine), bučke in jajčevce pa lahko v pivovem testu. Najprej pa jih posolimo in nato obrišemo s servieto. Cvrenje naj poteka v odprti posodi, sicer bo para dvignila skorjico. .

Matjaž Merljak

kuhajmo

Svetovalnica

VEČ ...|16. 8. 2019
Domačija Brozovič in družinsko podjetništvo

V poletnih mesecih obstajajo različni načini, kako se odžejati na čim bolj zdrav način. Naša gostja je bila Metka Brozovič iz Bele Krajine, ki je mojstrica priprave različnih sirupov. Slišali ste zgodbo njene družine, kako se je v dolini Kolpe začela njihova podjetniška pot, čeprav tako ona kot mož Miran pravita, da nista podjetnika.

Domačija Brozovič in družinsko podjetništvo

V poletnih mesecih obstajajo različni načini, kako se odžejati na čim bolj zdrav način. Naša gostja je bila Metka Brozovič iz Bele Krajine, ki je mojstrica priprave različnih sirupov. Slišali ste zgodbo njene družine, kako se je v dolini Kolpe začela njihova podjetniška pot, čeprav tako ona kot mož Miran pravita, da nista podjetnika.

izobraževanjepogovorsvetovanje

Svetovalnica

Domačija Brozovič in družinsko podjetništvo
V poletnih mesecih obstajajo različni načini, kako se odžejati na čim bolj zdrav način. Naša gostja je bila Metka Brozovič iz Bele Krajine, ki je mojstrica priprave različnih sirupov. Slišali ste zgodbo njene družine, kako se je v dolini Kolpe začela njihova podjetniška pot, čeprav tako ona kot mož Miran pravita, da nista podjetnika.
VEČ ...|16. 8. 2019
Domačija Brozovič in družinsko podjetništvo
V poletnih mesecih obstajajo različni načini, kako se odžejati na čim bolj zdrav način. Naša gostja je bila Metka Brozovič iz Bele Krajine, ki je mojstrica priprave različnih sirupov. Slišali ste zgodbo njene družine, kako se je v dolini Kolpe začela njihova podjetniška pot, čeprav tako ona kot mož Miran pravita, da nista podjetnika.

Tanja Dominko

izobraževanjepogovorsvetovanje

A štekaš?

VEČ ...|24. 7. 2019
Poletje in glasba, a štekaš?

Predvajane skladbe: Proper – Pesem o njej; Sara Bareilles - Fire; Lea Sirk – Po svoje; Nick Jonas - Home; James Bay feat. Julia Michaels – Peer pressure; BQL – Ko je ni; Zedd & Katy Perry - 365; Eva Boto - ZAVEDNO; Tom Walker feat. Zara Larsson – Now you‘re gone; Alejandro Sanz & Camila Camello – Mi persona favorita; Ellie Goulding - Sixteen; LANY & Julia Michaels - okay; Modrijani – Sreča je v naju; Kacey Musgraves – Oh, what a world; Okustični - Se vrti (Ko si na tleh); Lauren Daigle – You say;

Poletje in glasba, a štekaš?

Predvajane skladbe: Proper – Pesem o njej; Sara Bareilles - Fire; Lea Sirk – Po svoje; Nick Jonas - Home; James Bay feat. Julia Michaels – Peer pressure; BQL – Ko je ni; Zedd & Katy Perry - 365; Eva Boto - ZAVEDNO; Tom Walker feat. Zara Larsson – Now you‘re gone; Alejandro Sanz & Camila Camello – Mi persona favorita; Ellie Goulding - Sixteen; LANY & Julia Michaels - okay; Modrijani – Sreča je v naju; Kacey Musgraves – Oh, what a world; Okustični - Se vrti (Ko si na tleh); Lauren Daigle – You say;

mladiglasba

A štekaš?

Poletje in glasba, a štekaš?
Predvajane skladbe: Proper – Pesem o njej; Sara Bareilles - Fire; Lea Sirk – Po svoje; Nick Jonas - Home; James Bay feat. Julia Michaels – Peer pressure; BQL – Ko je ni; Zedd & Katy Perry - 365; Eva Boto - ZAVEDNO; Tom Walker feat. Zara Larsson – Now you‘re gone; Alejandro Sanz & Camila Camello – Mi persona favorita; Ellie Goulding - Sixteen; LANY & Julia Michaels - okay; Modrijani – Sreča je v naju; Kacey Musgraves – Oh, what a world; Okustični - Se vrti (Ko si na tleh); Lauren Daigle – You say;
VEČ ...|24. 7. 2019
Poletje in glasba, a štekaš?
Predvajane skladbe: Proper – Pesem o njej; Sara Bareilles - Fire; Lea Sirk – Po svoje; Nick Jonas - Home; James Bay feat. Julia Michaels – Peer pressure; BQL – Ko je ni; Zedd & Katy Perry - 365; Eva Boto - ZAVEDNO; Tom Walker feat. Zara Larsson – Now you‘re gone; Alejandro Sanz & Camila Camello – Mi persona favorita; Ellie Goulding - Sixteen; LANY & Julia Michaels - okay; Modrijani – Sreča je v naju; Kacey Musgraves – Oh, what a world; Okustični - Se vrti (Ko si na tleh); Lauren Daigle – You say;

Luka SešekJan Gerl

mladiglasba

Svetovalnica

VEČ ...|15. 7. 2019
Kuhajmo s sestro Nikolino

Kako narediti okusno zelenjavno mineštro, biskvit za diabetike, sirup iz malin in ribeza, omako za nadevane paprike, polpete iz bučk, biskvit oz. pito iz ajdove moke, zakaj biskvit na sredini bolj naraste, ali pečene orehove štruklje tudi skuhamo, ali zelje za pripravo sladkega zelja surovega lahko takoj pražimo, kaj skuhati za sladkorne bolnike - to so bila vaša vprašanja za sestro Nikolino.

Kuhajmo s sestro Nikolino

Kako narediti okusno zelenjavno mineštro, biskvit za diabetike, sirup iz malin in ribeza, omako za nadevane paprike, polpete iz bučk, biskvit oz. pito iz ajdove moke, zakaj biskvit na sredini bolj naraste, ali pečene orehove štruklje tudi skuhamo, ali zelje za pripravo sladkega zelja surovega lahko takoj pražimo, kaj skuhati za sladkorne bolnike - to so bila vaša vprašanja za sestro Nikolino.

svetovanje

Svetovalnica

Kuhajmo s sestro Nikolino
Kako narediti okusno zelenjavno mineštro, biskvit za diabetike, sirup iz malin in ribeza, omako za nadevane paprike, polpete iz bučk, biskvit oz. pito iz ajdove moke, zakaj biskvit na sredini bolj naraste, ali pečene orehove štruklje tudi skuhamo, ali zelje za pripravo sladkega zelja surovega lahko takoj pražimo, kaj skuhati za sladkorne bolnike - to so bila vaša vprašanja za sestro Nikolino.
VEČ ...|15. 7. 2019
Kuhajmo s sestro Nikolino
Kako narediti okusno zelenjavno mineštro, biskvit za diabetike, sirup iz malin in ribeza, omako za nadevane paprike, polpete iz bučk, biskvit oz. pito iz ajdove moke, zakaj biskvit na sredini bolj naraste, ali pečene orehove štruklje tudi skuhamo, ali zelje za pripravo sladkega zelja surovega lahko takoj pražimo, kaj skuhati za sladkorne bolnike - to so bila vaša vprašanja za sestro Nikolino.

Matjaž Merljak

svetovanje

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|15. 7. 2019
Sirup iz malin in ribeza

Sirup naredimo na sokovnik, sadje lahko med seboj združimo. Na en liter soka damo pol kilograma sladkorja, to naj mešamo, da se stopi. Ko pride do vrenja, vlijemo v vroče steklenice. Če damo preveč sladkorja, bo bolj želiral.

Sirup iz malin in ribeza

Sirup naredimo na sokovnik, sadje lahko med seboj združimo. Na en liter soka damo pol kilograma sladkorja, to naj mešamo, da se stopi. Ko pride do vrenja, vlijemo v vroče steklenice. Če damo preveč sladkorja, bo bolj želiral.

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Sirup iz malin in ribeza
Sirup naredimo na sokovnik, sadje lahko med seboj združimo. Na en liter soka damo pol kilograma sladkorja, to naj mešamo, da se stopi. Ko pride do vrenja, vlijemo v vroče steklenice. Če damo preveč sladkorja, bo bolj želiral.
VEČ ...|15. 7. 2019
Sirup iz malin in ribeza
Sirup naredimo na sokovnik, sadje lahko med seboj združimo. Na en liter soka damo pol kilograma sladkorja, to naj mešamo, da se stopi. Ko pride do vrenja, vlijemo v vroče steklenice. Če damo preveč sladkorja, bo bolj želiral.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Svetovalnica

VEČ ...|1. 7. 2019
Kuhajmo s sestro Nikolino

V današnji oddaji ste slišali o pripravi poletne zelenjavne juhe, sladoleda, uporabi ekonom lonca, pripravi ocvrtega sira in polnjene paprike ter kako se rešiti plesni na kisli repi.

Kuhajmo s sestro Nikolino

V današnji oddaji ste slišali o pripravi poletne zelenjavne juhe, sladoleda, uporabi ekonom lonca, pripravi ocvrtega sira in polnjene paprike ter kako se rešiti plesni na kisli repi.

svetovanje

Svetovalnica

Kuhajmo s sestro Nikolino
V današnji oddaji ste slišali o pripravi poletne zelenjavne juhe, sladoleda, uporabi ekonom lonca, pripravi ocvrtega sira in polnjene paprike ter kako se rešiti plesni na kisli repi.
VEČ ...|1. 7. 2019
Kuhajmo s sestro Nikolino
V današnji oddaji ste slišali o pripravi poletne zelenjavne juhe, sladoleda, uporabi ekonom lonca, pripravi ocvrtega sira in polnjene paprike ter kako se rešiti plesni na kisli repi.

Matjaž Merljak

svetovanje

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|1. 7. 2019
Sir za paniranje

Primernih je veliko vrst sira, le tisti najbolj mehki ne. Da bo jed uspela, sir dvakrat paniramo (moka-jajce-drobtine-jajce-drobtine) in pri obračanju moram biti dodatno previdni - ne smemo tega delati z vilicami.

Sir za paniranje

Primernih je veliko vrst sira, le tisti najbolj mehki ne. Da bo jed uspela, sir dvakrat paniramo (moka-jajce-drobtine-jajce-drobtine) in pri obračanju moram biti dodatno previdni - ne smemo tega delati z vilicami.

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Sir za paniranje
Primernih je veliko vrst sira, le tisti najbolj mehki ne. Da bo jed uspela, sir dvakrat paniramo (moka-jajce-drobtine-jajce-drobtine) in pri obračanju moram biti dodatno previdni - ne smemo tega delati z vilicami.
VEČ ...|1. 7. 2019
Sir za paniranje
Primernih je veliko vrst sira, le tisti najbolj mehki ne. Da bo jed uspela, sir dvakrat paniramo (moka-jajce-drobtine-jajce-drobtine) in pri obračanju moram biti dodatno previdni - ne smemo tega delati z vilicami.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Komentar Časnik.si

VEČ ...|22. 5. 2019
Aleš Maver: Izbira slovenskih EU poslancev ima zlasti notranjepolitično razsežnost

Naključje ali niti ne naključje je hotelo, da se mora tokratno besedilo začeti tam, kjer se je prejšnje končalo. Glasni padec enega najuspešnejših in najbolj trdoživih evropskih populistov Heinza-Christiana Stracheja je po eni strani potrdil tam zapisano, da na stari celini njegovemu podobna gibanja ne morejo prinesti rešitve za težave, kot jih Venezuelcem niso prinesli njihovi (levi) populisti. Po drugi strani je vsaj navidezno prinesel potrditev tistim, ki menijo, da je razlog za vzpon populizma zgolj neznani leteči predmet z rusko posadko, ki je pristal ob neugotovljivem času na neugotovljivem kraju in da ta vzpon nima nič opraviti s krizo prevladujočih strank, predvsem tistih konservativne in krščanskodemokratske provenience. Na evropske volitve se bodo torej odpravili v zavesti, da ni z golim ohranjanjem statusa quo nič narobe. Čeprav sem zadnji, ki bi podcenjeval željo Putinovega režima po tem, da bi mu nasproti stala čim šibkejša in čim bolj razdeljena Evropska unija, zaradi česar se mu ne smilijo sredstva za podporo desnim in levim populistom, se mi zdi taka razlaga tudi po primeru Strache še vedno nezadostna in celo škodljiva.Na otokuA če so takšni razmisleki ključnega pomena za bližnje volilno odločanje na ravni celotne povezave, imajo na Slovenskem le omejen pomen. Slovenija je namreč, kot je že marsikdo zapisal, v njej nekakšen otok. Taka ni le zaradi majhnega števila poslank in poslancev, ki jih bo poslala v Evropski parlament. Predvsem je takšna, ker se mora otepati z neravnotežji kot dediščino preteklosti in je prav Evropska unija ščit, da ta neravnotežja še bolj ne kažejo svojih zob. Zato se hitro znajdemo pred vsaj navideznim paradoksom, da je ravno za tiste politične skupine, ki jim v Sloveniji po konvenciji pravimo desne, evroskepticizem tako rekoč prepovedan sad. Tudi idej o »okrepljeni suverenosti posameznih držav« iz soseščine se pod Alpe ne da prenašati v razmerju ena proti ena. Večja prepuščenost slovenske države sami sebi namreč neizogibno pomeni še več monopola vladajoče politične opcije.V takšnih razmerah imajo kajpak evropske volitve v Sloveniji tudi splošnejši pomen. Slovenske stranke lahko do neke mere sooblikujejo dogajanje v političnih strankah na ravni Evropske unije, zlasti v Evropski ljudski stranki. Kot sem zapisal že zadnjič, bo po mojem mnenju prav nadaljnji razvoj znotraj njenih vrst v prihodnjem mandatu vredno natančno opazovati. A ne glede na to ima izbira evropskih poslancev spričo slovenskih posebnosti zlasti notranjepolitično razsežnost.Evropske volitve za domačo raboOpozicija, ki je doslej bolj ali manj prepričljivo dobila še vsa ta tovrstna glasovanja, brani težko branljivo, če že ne neubranljivo prednost petih od osmih sedežev. Ker jo je dosegla v pogojih fragmentiranosti levice, se lahko letos zgodi, da bo šel en sedež po zlu celo ob enakem ali višjem odstotku prejetih glasov kot leta 2014. Vendar se mi še vedno zdi, da bo za kondicijo vlade in opozicije velikega pomena tudi sama po sebi zgolj simbolična tekma za (relativno) prvo mesto. Če bi slednje pripadlo največji vladni stranki ali nemara socialnim demokratom, bi vsaj kratkoročno poletela tudi Šarčeva vlada, medtem ko je težko verjeti, da bi lahko slovenski člani Evropske ljudske stranke v tem primeru vknjižili več kot tri poslance. Če bo relativna zmaga tudi po petnajstih letih ostala na desni sredini, se bo zanjo končalo obdobje nekakšne stagnacije, v katero jo je potisnila premierjeva medijska ofenziva od začetka leta sem.Spričo precejšnjega psihološkega učinka, ki ga lahko imajo evropske volitve na razmerja doma, je presenetljiva sorazmerno majhna ambicioznost list ravno pri obeh glavnih igralkah zadnjih parlamentarnih volitev. SDS očitno nekoliko »varčuje z močmi« kot na zadnjih predsedniških volitvah, v veliki meri pa računa na to, da ji ob nizki pričakovani volilni udeležbi relativno najvišji delež glasov ne more uiti. Ta je pomemben že zato, ker lahko zaradi zakonitosti D’Hondtove metode ob majhnem številu voljenih poslancev že majhne razlike pomenijo sedež več ali manj, kdor pa je prvi, ima vsekakor boljše karte. Težko je oceniti, koliko lahko Janševim v prizadevanjih za to ponagaja Domovinska liga, čeprav nekaj znakov kaže, da bi se lahko razvila v doslej najuspešnejši projekt desno od SDS vsaj po letu 2004. Kar sicer ne pomeni, da bi bila tokrat v igri za evropski sedež. Seveda pa so demokrati potegnili dobro potezo s sklenitvijo predvolilne povezave s SLS, končno tudi s tem, da niso kot leta 2000 ob sestavljanju Bajukove vlade vztrajali pri zamenjavi partnerjeve posadke. Če nič drugega, gre za naložbo v prihodnost, saj veliko anket kaže, da zna biti prav vrnitev Podobnikovih v Državni zbor ključ do možnosti za spremembo oblasti v prihodnje.Potrebno je morda dodati še, da so dosedanja glasovanja v Sloveniji pokazala, da volilna udeležba do nekje 40 odstotkov prinese prednost desni sredini, če je višja, je omenjeno praviloma voda na mlin vladajoči opciji. Po tej logiki bi morala biti 26. maja v boljšem položaju opozicija. Seveda pa ni mogoče povedati, kaj bi se zgodilo ob udeležbi, ki bi bila, denimo, višja od 65 ali 70 odstotkov, saj slednje nismo doživeli že dve desetletji. V zvezi z evropskimi volitvami se o njej sploh ni smiselno pogovarjati. Dejansko volilno udeležbo je hkrati najteže napovedati, ker ljudje o svojih dejanskih namerah v anketah pogosto – milo rečeno – ne povedo resnice.Nova Slovenija z jokerjemNova Slovenija in tudi socialni demokrati se volivcem predstavljajo z ambicioznejšima listama od obeh največjih strank. To že samo po sebi ni nenavadno, saj so »vmesne volitve« po naravi stvari dobra priložnost za stranke, ki bi rade izboljšale izhodiščni položaj za odločanje o sedežih v domačem parlamentu. Predvsem Nova Slovenija nastopa s kandidati, ki dejansko pokrivajo celotno paleto pogledov v stranki. Žiga Turk pa je v vlogi jokerja, ki bi – spet ob pričakovani nižji volilni udeležbi – lahko dejansko prispeval pomembne glasove na vladajoči ali sploh na noben blok nenavezanih liberalno usmerjenih volivcev, takšnih, ki so leta 2011 glasovali za Virantovo listo. Zanj neugodna okoliščina je vsaj deloma kandidatura Angelike Mlinar, ki se kaže kot liberalka evropskega kova in s tem redka ptica na slovenskem političnem nebu. Seveda Mlinarjeva drugače kot Turk verjetno nima možnosti za izvolitev, ker je na seznamu stranke, ki v satelitskem sistemu vladajoče opcije ob hudi konkurenci Šarčevih, Židanovih in deloma Levice trenutno kotira nizko. Dejstvo, da sedanja Neosova poslanka sploh kandidira za eno »satelitskih strank«, po drugi strani dela iz nje precej milejšo in veliko manj groteskno različico kandidature pokojnega Ljuba Sirca za LDS na predsedniških volitvah leta 1992. A ker je zaresni liberalni bazen v Sloveniji notorično majhen, bi lahko prav koroška Slovenka pobrala Novi Sloveniji del izplena, ki bi ga sicer zagotovil Žiga Turk. Sploh pa je upati, da krščanski demokrati v Sloveniji razumejo, da volitve, in tako niti evropske, pri nas v vsaj približno demokratičnih okoliščinah že vse od volilne reforme leta 1907 niso več tekma za to, kdo bo pridobil najlepše, najpametnejše in najbolj uglajene volivce, marveč za to, kdo jih bo pridobil največ. In tu se kaže tudi meja »radikalne sredinskosti«, skušnjavi katere v Novi Sloveniji vsaj občasno podležejo.

Aleš Maver: Izbira slovenskih EU poslancev ima zlasti notranjepolitično razsežnost

Naključje ali niti ne naključje je hotelo, da se mora tokratno besedilo začeti tam, kjer se je prejšnje končalo. Glasni padec enega najuspešnejših in najbolj trdoživih evropskih populistov Heinza-Christiana Stracheja je po eni strani potrdil tam zapisano, da na stari celini njegovemu podobna gibanja ne morejo prinesti rešitve za težave, kot jih Venezuelcem niso prinesli njihovi (levi) populisti. Po drugi strani je vsaj navidezno prinesel potrditev tistim, ki menijo, da je razlog za vzpon populizma zgolj neznani leteči predmet z rusko posadko, ki je pristal ob neugotovljivem času na neugotovljivem kraju in da ta vzpon nima nič opraviti s krizo prevladujočih strank, predvsem tistih konservativne in krščanskodemokratske provenience. Na evropske volitve se bodo torej odpravili v zavesti, da ni z golim ohranjanjem statusa quo nič narobe. Čeprav sem zadnji, ki bi podcenjeval željo Putinovega režima po tem, da bi mu nasproti stala čim šibkejša in čim bolj razdeljena Evropska unija, zaradi česar se mu ne smilijo sredstva za podporo desnim in levim populistom, se mi zdi taka razlaga tudi po primeru Strache še vedno nezadostna in celo škodljiva.Na otokuA če so takšni razmisleki ključnega pomena za bližnje volilno odločanje na ravni celotne povezave, imajo na Slovenskem le omejen pomen. Slovenija je namreč, kot je že marsikdo zapisal, v njej nekakšen otok. Taka ni le zaradi majhnega števila poslank in poslancev, ki jih bo poslala v Evropski parlament. Predvsem je takšna, ker se mora otepati z neravnotežji kot dediščino preteklosti in je prav Evropska unija ščit, da ta neravnotežja še bolj ne kažejo svojih zob. Zato se hitro znajdemo pred vsaj navideznim paradoksom, da je ravno za tiste politične skupine, ki jim v Sloveniji po konvenciji pravimo desne, evroskepticizem tako rekoč prepovedan sad. Tudi idej o »okrepljeni suverenosti posameznih držav« iz soseščine se pod Alpe ne da prenašati v razmerju ena proti ena. Večja prepuščenost slovenske države sami sebi namreč neizogibno pomeni še več monopola vladajoče politične opcije.V takšnih razmerah imajo kajpak evropske volitve v Sloveniji tudi splošnejši pomen. Slovenske stranke lahko do neke mere sooblikujejo dogajanje v političnih strankah na ravni Evropske unije, zlasti v Evropski ljudski stranki. Kot sem zapisal že zadnjič, bo po mojem mnenju prav nadaljnji razvoj znotraj njenih vrst v prihodnjem mandatu vredno natančno opazovati. A ne glede na to ima izbira evropskih poslancev spričo slovenskih posebnosti zlasti notranjepolitično razsežnost.Evropske volitve za domačo raboOpozicija, ki je doslej bolj ali manj prepričljivo dobila še vsa ta tovrstna glasovanja, brani težko branljivo, če že ne neubranljivo prednost petih od osmih sedežev. Ker jo je dosegla v pogojih fragmentiranosti levice, se lahko letos zgodi, da bo šel en sedež po zlu celo ob enakem ali višjem odstotku prejetih glasov kot leta 2014. Vendar se mi še vedno zdi, da bo za kondicijo vlade in opozicije velikega pomena tudi sama po sebi zgolj simbolična tekma za (relativno) prvo mesto. Če bi slednje pripadlo največji vladni stranki ali nemara socialnim demokratom, bi vsaj kratkoročno poletela tudi Šarčeva vlada, medtem ko je težko verjeti, da bi lahko slovenski člani Evropske ljudske stranke v tem primeru vknjižili več kot tri poslance. Če bo relativna zmaga tudi po petnajstih letih ostala na desni sredini, se bo zanjo končalo obdobje nekakšne stagnacije, v katero jo je potisnila premierjeva medijska ofenziva od začetka leta sem.Spričo precejšnjega psihološkega učinka, ki ga lahko imajo evropske volitve na razmerja doma, je presenetljiva sorazmerno majhna ambicioznost list ravno pri obeh glavnih igralkah zadnjih parlamentarnih volitev. SDS očitno nekoliko »varčuje z močmi« kot na zadnjih predsedniških volitvah, v veliki meri pa računa na to, da ji ob nizki pričakovani volilni udeležbi relativno najvišji delež glasov ne more uiti. Ta je pomemben že zato, ker lahko zaradi zakonitosti D’Hondtove metode ob majhnem številu voljenih poslancev že majhne razlike pomenijo sedež več ali manj, kdor pa je prvi, ima vsekakor boljše karte. Težko je oceniti, koliko lahko Janševim v prizadevanjih za to ponagaja Domovinska liga, čeprav nekaj znakov kaže, da bi se lahko razvila v doslej najuspešnejši projekt desno od SDS vsaj po letu 2004. Kar sicer ne pomeni, da bi bila tokrat v igri za evropski sedež. Seveda pa so demokrati potegnili dobro potezo s sklenitvijo predvolilne povezave s SLS, končno tudi s tem, da niso kot leta 2000 ob sestavljanju Bajukove vlade vztrajali pri zamenjavi partnerjeve posadke. Če nič drugega, gre za naložbo v prihodnost, saj veliko anket kaže, da zna biti prav vrnitev Podobnikovih v Državni zbor ključ do možnosti za spremembo oblasti v prihodnje.Potrebno je morda dodati še, da so dosedanja glasovanja v Sloveniji pokazala, da volilna udeležba do nekje 40 odstotkov prinese prednost desni sredini, če je višja, je omenjeno praviloma voda na mlin vladajoči opciji. Po tej logiki bi morala biti 26. maja v boljšem položaju opozicija. Seveda pa ni mogoče povedati, kaj bi se zgodilo ob udeležbi, ki bi bila, denimo, višja od 65 ali 70 odstotkov, saj slednje nismo doživeli že dve desetletji. V zvezi z evropskimi volitvami se o njej sploh ni smiselno pogovarjati. Dejansko volilno udeležbo je hkrati najteže napovedati, ker ljudje o svojih dejanskih namerah v anketah pogosto – milo rečeno – ne povedo resnice.Nova Slovenija z jokerjemNova Slovenija in tudi socialni demokrati se volivcem predstavljajo z ambicioznejšima listama od obeh največjih strank. To že samo po sebi ni nenavadno, saj so »vmesne volitve« po naravi stvari dobra priložnost za stranke, ki bi rade izboljšale izhodiščni položaj za odločanje o sedežih v domačem parlamentu. Predvsem Nova Slovenija nastopa s kandidati, ki dejansko pokrivajo celotno paleto pogledov v stranki. Žiga Turk pa je v vlogi jokerja, ki bi – spet ob pričakovani nižji volilni udeležbi – lahko dejansko prispeval pomembne glasove na vladajoči ali sploh na noben blok nenavezanih liberalno usmerjenih volivcev, takšnih, ki so leta 2011 glasovali za Virantovo listo. Zanj neugodna okoliščina je vsaj deloma kandidatura Angelike Mlinar, ki se kaže kot liberalka evropskega kova in s tem redka ptica na slovenskem političnem nebu. Seveda Mlinarjeva drugače kot Turk verjetno nima možnosti za izvolitev, ker je na seznamu stranke, ki v satelitskem sistemu vladajoče opcije ob hudi konkurenci Šarčevih, Židanovih in deloma Levice trenutno kotira nizko. Dejstvo, da sedanja Neosova poslanka sploh kandidira za eno »satelitskih strank«, po drugi strani dela iz nje precej milejšo in veliko manj groteskno različico kandidature pokojnega Ljuba Sirca za LDS na predsedniških volitvah leta 1992. A ker je zaresni liberalni bazen v Sloveniji notorično majhen, bi lahko prav koroška Slovenka pobrala Novi Sloveniji del izplena, ki bi ga sicer zagotovil Žiga Turk. Sploh pa je upati, da krščanski demokrati v Sloveniji razumejo, da volitve, in tako niti evropske, pri nas v vsaj približno demokratičnih okoliščinah že vse od volilne reforme leta 1907 niso več tekma za to, kdo bo pridobil najlepše, najpametnejše in najbolj uglajene volivce, marveč za to, kdo jih bo pridobil največ. In tu se kaže tudi meja »radikalne sredinskosti«, skušnjavi katere v Novi Sloveniji vsaj občasno podležejo.

časnivolitveeualeš maverkomentar

Komentar Časnik.si

Aleš Maver: Izbira slovenskih EU poslancev ima zlasti notranjepolitično razsežnost
Naključje ali niti ne naključje je hotelo, da se mora tokratno besedilo začeti tam, kjer se je prejšnje končalo. Glasni padec enega najuspešnejših in najbolj trdoživih evropskih populistov Heinza-Christiana Stracheja je po eni strani potrdil tam zapisano, da na stari celini njegovemu podobna gibanja ne morejo prinesti rešitve za težave, kot jih Venezuelcem niso prinesli njihovi (levi) populisti. Po drugi strani je vsaj navidezno prinesel potrditev tistim, ki menijo, da je razlog za vzpon populizma zgolj neznani leteči predmet z rusko posadko, ki je pristal ob neugotovljivem času na neugotovljivem kraju in da ta vzpon nima nič opraviti s krizo prevladujočih strank, predvsem tistih konservativne in krščanskodemokratske provenience. Na evropske volitve se bodo torej odpravili v zavesti, da ni z golim ohranjanjem statusa quo nič narobe. Čeprav sem zadnji, ki bi podcenjeval željo Putinovega režima po tem, da bi mu nasproti stala čim šibkejša in čim bolj razdeljena Evropska unija, zaradi česar se mu ne smilijo sredstva za podporo desnim in levim populistom, se mi zdi taka razlaga tudi po primeru Strache še vedno nezadostna in celo škodljiva.Na otokuA če so takšni razmisleki ključnega pomena za bližnje volilno odločanje na ravni celotne povezave, imajo na Slovenskem le omejen pomen. Slovenija je namreč, kot je že marsikdo zapisal, v njej nekakšen otok. Taka ni le zaradi majhnega števila poslank in poslancev, ki jih bo poslala v Evropski parlament. Predvsem je takšna, ker se mora otepati z neravnotežji kot dediščino preteklosti in je prav Evropska unija ščit, da ta neravnotežja še bolj ne kažejo svojih zob. Zato se hitro znajdemo pred vsaj navideznim paradoksom, da je ravno za tiste politične skupine, ki jim v Sloveniji po konvenciji pravimo desne, evroskepticizem tako rekoč prepovedan sad. Tudi idej o »okrepljeni suverenosti posameznih držav« iz soseščine se pod Alpe ne da prenašati v razmerju ena proti ena. Večja prepuščenost slovenske države sami sebi namreč neizogibno pomeni še več monopola vladajoče politične opcije.V takšnih razmerah imajo kajpak evropske volitve v Sloveniji tudi splošnejši pomen. Slovenske stranke lahko do neke mere sooblikujejo dogajanje v političnih strankah na ravni Evropske unije, zlasti v Evropski ljudski stranki. Kot sem zapisal že zadnjič, bo po mojem mnenju prav nadaljnji razvoj znotraj njenih vrst v prihodnjem mandatu vredno natančno opazovati. A ne glede na to ima izbira evropskih poslancev spričo slovenskih posebnosti zlasti notranjepolitično razsežnost.Evropske volitve za domačo raboOpozicija, ki je doslej bolj ali manj prepričljivo dobila še vsa ta tovrstna glasovanja, brani težko branljivo, če že ne neubranljivo prednost petih od osmih sedežev. Ker jo je dosegla v pogojih fragmentiranosti levice, se lahko letos zgodi, da bo šel en sedež po zlu celo ob enakem ali višjem odstotku prejetih glasov kot leta 2014. Vendar se mi še vedno zdi, da bo za kondicijo vlade in opozicije velikega pomena tudi sama po sebi zgolj simbolična tekma za (relativno) prvo mesto. Če bi slednje pripadlo največji vladni stranki ali nemara socialnim demokratom, bi vsaj kratkoročno poletela tudi Šarčeva vlada, medtem ko je težko verjeti, da bi lahko slovenski člani Evropske ljudske stranke v tem primeru vknjižili več kot tri poslance. Če bo relativna zmaga tudi po petnajstih letih ostala na desni sredini, se bo zanjo končalo obdobje nekakšne stagnacije, v katero jo je potisnila premierjeva medijska ofenziva od začetka leta sem.Spričo precejšnjega psihološkega učinka, ki ga lahko imajo evropske volitve na razmerja doma, je presenetljiva sorazmerno majhna ambicioznost list ravno pri obeh glavnih igralkah zadnjih parlamentarnih volitev. SDS očitno nekoliko »varčuje z močmi« kot na zadnjih predsedniških volitvah, v veliki meri pa računa na to, da ji ob nizki pričakovani volilni udeležbi relativno najvišji delež glasov ne more uiti. Ta je pomemben že zato, ker lahko zaradi zakonitosti D’Hondtove metode ob majhnem številu voljenih poslancev že majhne razlike pomenijo sedež več ali manj, kdor pa je prvi, ima vsekakor boljše karte. Težko je oceniti, koliko lahko Janševim v prizadevanjih za to ponagaja Domovinska liga, čeprav nekaj znakov kaže, da bi se lahko razvila v doslej najuspešnejši projekt desno od SDS vsaj po letu 2004. Kar sicer ne pomeni, da bi bila tokrat v igri za evropski sedež. Seveda pa so demokrati potegnili dobro potezo s sklenitvijo predvolilne povezave s SLS, končno tudi s tem, da niso kot leta 2000 ob sestavljanju Bajukove vlade vztrajali pri zamenjavi partnerjeve posadke. Če nič drugega, gre za naložbo v prihodnost, saj veliko anket kaže, da zna biti prav vrnitev Podobnikovih v Državni zbor ključ do možnosti za spremembo oblasti v prihodnje.Potrebno je morda dodati še, da so dosedanja glasovanja v Sloveniji pokazala, da volilna udeležba do nekje 40 odstotkov prinese prednost desni sredini, če je višja, je omenjeno praviloma voda na mlin vladajoči opciji. Po tej logiki bi morala biti 26. maja v boljšem položaju opozicija. Seveda pa ni mogoče povedati, kaj bi se zgodilo ob udeležbi, ki bi bila, denimo, višja od 65 ali 70 odstotkov, saj slednje nismo doživeli že dve desetletji. V zvezi z evropskimi volitvami se o njej sploh ni smiselno pogovarjati. Dejansko volilno udeležbo je hkrati najteže napovedati, ker ljudje o svojih dejanskih namerah v anketah pogosto – milo rečeno – ne povedo resnice.Nova Slovenija z jokerjemNova Slovenija in tudi socialni demokrati se volivcem predstavljajo z ambicioznejšima listama od obeh največjih strank. To že samo po sebi ni nenavadno, saj so »vmesne volitve« po naravi stvari dobra priložnost za stranke, ki bi rade izboljšale izhodiščni položaj za odločanje o sedežih v domačem parlamentu. Predvsem Nova Slovenija nastopa s kandidati, ki dejansko pokrivajo celotno paleto pogledov v stranki. Žiga Turk pa je v vlogi jokerja, ki bi – spet ob pričakovani nižji volilni udeležbi – lahko dejansko prispeval pomembne glasove na vladajoči ali sploh na noben blok nenavezanih liberalno usmerjenih volivcev, takšnih, ki so leta 2011 glasovali za Virantovo listo. Zanj neugodna okoliščina je vsaj deloma kandidatura Angelike Mlinar, ki se kaže kot liberalka evropskega kova in s tem redka ptica na slovenskem političnem nebu. Seveda Mlinarjeva drugače kot Turk verjetno nima možnosti za izvolitev, ker je na seznamu stranke, ki v satelitskem sistemu vladajoče opcije ob hudi konkurenci Šarčevih, Židanovih in deloma Levice trenutno kotira nizko. Dejstvo, da sedanja Neosova poslanka sploh kandidira za eno »satelitskih strank«, po drugi strani dela iz nje precej milejšo in veliko manj groteskno različico kandidature pokojnega Ljuba Sirca za LDS na predsedniških volitvah leta 1992. A ker je zaresni liberalni bazen v Sloveniji notorično majhen, bi lahko prav koroška Slovenka pobrala Novi Sloveniji del izplena, ki bi ga sicer zagotovil Žiga Turk. Sploh pa je upati, da krščanski demokrati v Sloveniji razumejo, da volitve, in tako niti evropske, pri nas v vsaj približno demokratičnih okoliščinah že vse od volilne reforme leta 1907 niso več tekma za to, kdo bo pridobil najlepše, najpametnejše in najbolj uglajene volivce, marveč za to, kdo jih bo pridobil največ. In tu se kaže tudi meja »radikalne sredinskosti«, skušnjavi katere v Novi Sloveniji vsaj občasno podležejo.
VEČ ...|22. 5. 2019
Aleš Maver: Izbira slovenskih EU poslancev ima zlasti notranjepolitično razsežnost
Naključje ali niti ne naključje je hotelo, da se mora tokratno besedilo začeti tam, kjer se je prejšnje končalo. Glasni padec enega najuspešnejših in najbolj trdoživih evropskih populistov Heinza-Christiana Stracheja je po eni strani potrdil tam zapisano, da na stari celini njegovemu podobna gibanja ne morejo prinesti rešitve za težave, kot jih Venezuelcem niso prinesli njihovi (levi) populisti. Po drugi strani je vsaj navidezno prinesel potrditev tistim, ki menijo, da je razlog za vzpon populizma zgolj neznani leteči predmet z rusko posadko, ki je pristal ob neugotovljivem času na neugotovljivem kraju in da ta vzpon nima nič opraviti s krizo prevladujočih strank, predvsem tistih konservativne in krščanskodemokratske provenience. Na evropske volitve se bodo torej odpravili v zavesti, da ni z golim ohranjanjem statusa quo nič narobe. Čeprav sem zadnji, ki bi podcenjeval željo Putinovega režima po tem, da bi mu nasproti stala čim šibkejša in čim bolj razdeljena Evropska unija, zaradi česar se mu ne smilijo sredstva za podporo desnim in levim populistom, se mi zdi taka razlaga tudi po primeru Strache še vedno nezadostna in celo škodljiva.Na otokuA če so takšni razmisleki ključnega pomena za bližnje volilno odločanje na ravni celotne povezave, imajo na Slovenskem le omejen pomen. Slovenija je namreč, kot je že marsikdo zapisal, v njej nekakšen otok. Taka ni le zaradi majhnega števila poslank in poslancev, ki jih bo poslala v Evropski parlament. Predvsem je takšna, ker se mora otepati z neravnotežji kot dediščino preteklosti in je prav Evropska unija ščit, da ta neravnotežja še bolj ne kažejo svojih zob. Zato se hitro znajdemo pred vsaj navideznim paradoksom, da je ravno za tiste politične skupine, ki jim v Sloveniji po konvenciji pravimo desne, evroskepticizem tako rekoč prepovedan sad. Tudi idej o »okrepljeni suverenosti posameznih držav« iz soseščine se pod Alpe ne da prenašati v razmerju ena proti ena. Večja prepuščenost slovenske države sami sebi namreč neizogibno pomeni še več monopola vladajoče politične opcije.V takšnih razmerah imajo kajpak evropske volitve v Sloveniji tudi splošnejši pomen. Slovenske stranke lahko do neke mere sooblikujejo dogajanje v političnih strankah na ravni Evropske unije, zlasti v Evropski ljudski stranki. Kot sem zapisal že zadnjič, bo po mojem mnenju prav nadaljnji razvoj znotraj njenih vrst v prihodnjem mandatu vredno natančno opazovati. A ne glede na to ima izbira evropskih poslancev spričo slovenskih posebnosti zlasti notranjepolitično razsežnost.Evropske volitve za domačo raboOpozicija, ki je doslej bolj ali manj prepričljivo dobila še vsa ta tovrstna glasovanja, brani težko branljivo, če že ne neubranljivo prednost petih od osmih sedežev. Ker jo je dosegla v pogojih fragmentiranosti levice, se lahko letos zgodi, da bo šel en sedež po zlu celo ob enakem ali višjem odstotku prejetih glasov kot leta 2014. Vendar se mi še vedno zdi, da bo za kondicijo vlade in opozicije velikega pomena tudi sama po sebi zgolj simbolična tekma za (relativno) prvo mesto. Če bi slednje pripadlo največji vladni stranki ali nemara socialnim demokratom, bi vsaj kratkoročno poletela tudi Šarčeva vlada, medtem ko je težko verjeti, da bi lahko slovenski člani Evropske ljudske stranke v tem primeru vknjižili več kot tri poslance. Če bo relativna zmaga tudi po petnajstih letih ostala na desni sredini, se bo zanjo končalo obdobje nekakšne stagnacije, v katero jo je potisnila premierjeva medijska ofenziva od začetka leta sem.Spričo precejšnjega psihološkega učinka, ki ga lahko imajo evropske volitve na razmerja doma, je presenetljiva sorazmerno majhna ambicioznost list ravno pri obeh glavnih igralkah zadnjih parlamentarnih volitev. SDS očitno nekoliko »varčuje z močmi« kot na zadnjih predsedniških volitvah, v veliki meri pa računa na to, da ji ob nizki pričakovani volilni udeležbi relativno najvišji delež glasov ne more uiti. Ta je pomemben že zato, ker lahko zaradi zakonitosti D’Hondtove metode ob majhnem številu voljenih poslancev že majhne razlike pomenijo sedež več ali manj, kdor pa je prvi, ima vsekakor boljše karte. Težko je oceniti, koliko lahko Janševim v prizadevanjih za to ponagaja Domovinska liga, čeprav nekaj znakov kaže, da bi se lahko razvila v doslej najuspešnejši projekt desno od SDS vsaj po letu 2004. Kar sicer ne pomeni, da bi bila tokrat v igri za evropski sedež. Seveda pa so demokrati potegnili dobro potezo s sklenitvijo predvolilne povezave s SLS, končno tudi s tem, da niso kot leta 2000 ob sestavljanju Bajukove vlade vztrajali pri zamenjavi partnerjeve posadke. Če nič drugega, gre za naložbo v prihodnost, saj veliko anket kaže, da zna biti prav vrnitev Podobnikovih v Državni zbor ključ do možnosti za spremembo oblasti v prihodnje.Potrebno je morda dodati še, da so dosedanja glasovanja v Sloveniji pokazala, da volilna udeležba do nekje 40 odstotkov prinese prednost desni sredini, če je višja, je omenjeno praviloma voda na mlin vladajoči opciji. Po tej logiki bi morala biti 26. maja v boljšem položaju opozicija. Seveda pa ni mogoče povedati, kaj bi se zgodilo ob udeležbi, ki bi bila, denimo, višja od 65 ali 70 odstotkov, saj slednje nismo doživeli že dve desetletji. V zvezi z evropskimi volitvami se o njej sploh ni smiselno pogovarjati. Dejansko volilno udeležbo je hkrati najteže napovedati, ker ljudje o svojih dejanskih namerah v anketah pogosto – milo rečeno – ne povedo resnice.Nova Slovenija z jokerjemNova Slovenija in tudi socialni demokrati se volivcem predstavljajo z ambicioznejšima listama od obeh največjih strank. To že samo po sebi ni nenavadno, saj so »vmesne volitve« po naravi stvari dobra priložnost za stranke, ki bi rade izboljšale izhodiščni položaj za odločanje o sedežih v domačem parlamentu. Predvsem Nova Slovenija nastopa s kandidati, ki dejansko pokrivajo celotno paleto pogledov v stranki. Žiga Turk pa je v vlogi jokerja, ki bi – spet ob pričakovani nižji volilni udeležbi – lahko dejansko prispeval pomembne glasove na vladajoči ali sploh na noben blok nenavezanih liberalno usmerjenih volivcev, takšnih, ki so leta 2011 glasovali za Virantovo listo. Zanj neugodna okoliščina je vsaj deloma kandidatura Angelike Mlinar, ki se kaže kot liberalka evropskega kova in s tem redka ptica na slovenskem političnem nebu. Seveda Mlinarjeva drugače kot Turk verjetno nima možnosti za izvolitev, ker je na seznamu stranke, ki v satelitskem sistemu vladajoče opcije ob hudi konkurenci Šarčevih, Židanovih in deloma Levice trenutno kotira nizko. Dejstvo, da sedanja Neosova poslanka sploh kandidira za eno »satelitskih strank«, po drugi strani dela iz nje precej milejšo in veliko manj groteskno različico kandidature pokojnega Ljuba Sirca za LDS na predsedniških volitvah leta 1992. A ker je zaresni liberalni bazen v Sloveniji notorično majhen, bi lahko prav koroška Slovenka pobrala Novi Sloveniji del izplena, ki bi ga sicer zagotovil Žiga Turk. Sploh pa je upati, da krščanski demokrati v Sloveniji razumejo, da volitve, in tako niti evropske, pri nas v vsaj približno demokratičnih okoliščinah že vse od volilne reforme leta 1907 niso več tekma za to, kdo bo pridobil najlepše, najpametnejše in najbolj uglajene volivce, marveč za to, kdo jih bo pridobil največ. In tu se kaže tudi meja »radikalne sredinskosti«, skušnjavi katere v Novi Sloveniji vsaj občasno podležejo.

Aleš Maver

časnivolitveeualeš maverkomentar

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|20. 5. 2019
Uporaba riževe moke za kruh

Sestra Nikolina svetuje, naj to moko zmeša s pirino in krušno moko (vsake naj bo tretjino) ter speče kruh. Pri skupno 1 kg moke naj doda zvrhano žličko soli, 3 dag kvasa, vodo ali/in mleko ali sirotko. Naj bo prijetno mehek kruh, zabeli naj z mešanico masla in olivnega olja. Ostalo kot pri običajni peki kruha.

Uporaba riževe moke za kruh

Sestra Nikolina svetuje, naj to moko zmeša s pirino in krušno moko (vsake naj bo tretjino) ter speče kruh. Pri skupno 1 kg moke naj doda zvrhano žličko soli, 3 dag kvasa, vodo ali/in mleko ali sirotko. Naj bo prijetno mehek kruh, zabeli naj z mešanico masla in olivnega olja. Ostalo kot pri običajni peki kruha.

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Uporaba riževe moke za kruh
Sestra Nikolina svetuje, naj to moko zmeša s pirino in krušno moko (vsake naj bo tretjino) ter speče kruh. Pri skupno 1 kg moke naj doda zvrhano žličko soli, 3 dag kvasa, vodo ali/in mleko ali sirotko. Naj bo prijetno mehek kruh, zabeli naj z mešanico masla in olivnega olja. Ostalo kot pri običajni peki kruha.
VEČ ...|20. 5. 2019
Uporaba riževe moke za kruh
Sestra Nikolina svetuje, naj to moko zmeša s pirino in krušno moko (vsake naj bo tretjino) ter speče kruh. Pri skupno 1 kg moke naj doda zvrhano žličko soli, 3 dag kvasa, vodo ali/in mleko ali sirotko. Naj bo prijetno mehek kruh, zabeli naj z mešanico masla in olivnega olja. Ostalo kot pri običajni peki kruha.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|16. 5. 2019
202. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo se najprej spomnili Doris Day, ki je umrla v tem tednu in slišali Que sera, sera, Teacher’s pet in Mi casa, su casa (duet z Deanom Martinom), v nadaljevanju pa pesmi: Carissimo Pinocchio - Ivanka Kraševec in ansambel Jožeta Kampiča, Na ljubljanskem gradu – Majda Sepe; Tu sel l’unica donna per me – Alan Sorenti in Der letzte Sirtaki – Rex Gildo; Gradim za te grad - Franjo Bobinac; Donna - Ritchie Valens; Hold me now - Johnny Logan; Da li poznaš naše more? - Duo sa Kvarnera ….

202. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo se najprej spomnili Doris Day, ki je umrla v tem tednu in slišali Que sera, sera, Teacher’s pet in Mi casa, su casa (duet z Deanom Martinom), v nadaljevanju pa pesmi: Carissimo Pinocchio - Ivanka Kraševec in ansambel Jožeta Kampiča, Na ljubljanskem gradu – Majda Sepe; Tu sel l’unica donna per me – Alan Sorenti in Der letzte Sirtaki – Rex Gildo; Gradim za te grad - Franjo Bobinac; Donna - Ritchie Valens; Hold me now - Johnny Logan; Da li poznaš naše more? - Duo sa Kvarnera ….

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

202. oddaja
V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo se najprej spomnili Doris Day, ki je umrla v tem tednu in slišali Que sera, sera, Teacher’s pet in Mi casa, su casa (duet z Deanom Martinom), v nadaljevanju pa pesmi: Carissimo Pinocchio - Ivanka Kraševec in ansambel Jožeta Kampiča, Na ljubljanskem gradu – Majda Sepe; Tu sel l’unica donna per me – Alan Sorenti in Der letzte Sirtaki – Rex Gildo; Gradim za te grad - Franjo Bobinac; Donna - Ritchie Valens; Hold me now - Johnny Logan; Da li poznaš naše more? - Duo sa Kvarnera ….
VEČ ...|16. 5. 2019
202. oddaja
V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo se najprej spomnili Doris Day, ki je umrla v tem tednu in slišali Que sera, sera, Teacher’s pet in Mi casa, su casa (duet z Deanom Martinom), v nadaljevanju pa pesmi: Carissimo Pinocchio - Ivanka Kraševec in ansambel Jožeta Kampiča, Na ljubljanskem gradu – Majda Sepe; Tu sel l’unica donna per me – Alan Sorenti in Der letzte Sirtaki – Rex Gildo; Gradim za te grad - Franjo Bobinac; Donna - Ritchie Valens; Hold me now - Johnny Logan; Da li poznaš naše more? - Duo sa Kvarnera ….

Matjaž MerljakMarko Zupan

glasbaspomin

Z ljudmi na poti

VEČ ...|14. 4. 2019
Felicitas Nwabueze in Vael Hanuna

V rubriki Z ljudmi na poti ste lahko prisluhnili pogledom sodelujočih na okrogli mizi Slovenske Karitas na temo migracij. Spregovorila sta sestra Felicitas Nwabueze, ki prihaja iz Nigerije in že 15 let deluje v Sloveniji, in Vael Hanuna, ki je slovensko-palestinskih korenin, rojen v Siriji in že trideset let živi v Sloveniji. V času migrantskga vala pri nas pa je sodeloval pri tolmačenju.

Felicitas Nwabueze in Vael Hanuna

V rubriki Z ljudmi na poti ste lahko prisluhnili pogledom sodelujočih na okrogli mizi Slovenske Karitas na temo migracij. Spregovorila sta sestra Felicitas Nwabueze, ki prihaja iz Nigerije in že 15 let deluje v Sloveniji, in Vael Hanuna, ki je slovensko-palestinskih korenin, rojen v Siriji in že trideset let živi v Sloveniji. V času migrantskga vala pri nas pa je sodeloval pri tolmačenju.

družbapogovor

Z ljudmi na poti

Felicitas Nwabueze in Vael Hanuna
V rubriki Z ljudmi na poti ste lahko prisluhnili pogledom sodelujočih na okrogli mizi Slovenske Karitas na temo migracij. Spregovorila sta sestra Felicitas Nwabueze, ki prihaja iz Nigerije in že 15 let deluje v Sloveniji, in Vael Hanuna, ki je slovensko-palestinskih korenin, rojen v Siriji in že trideset let živi v Sloveniji. V času migrantskga vala pri nas pa je sodeloval pri tolmačenju.
VEČ ...|14. 4. 2019
Felicitas Nwabueze in Vael Hanuna
V rubriki Z ljudmi na poti ste lahko prisluhnili pogledom sodelujočih na okrogli mizi Slovenske Karitas na temo migracij. Spregovorila sta sestra Felicitas Nwabueze, ki prihaja iz Nigerije in že 15 let deluje v Sloveniji, in Vael Hanuna, ki je slovensko-palestinskih korenin, rojen v Siriji in že trideset let živi v Sloveniji. V času migrantskga vala pri nas pa je sodeloval pri tolmačenju.

Andrej Šinko

družbapogovor

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|1. 4. 2019
Zelenjavni narastek

Uporabimo lahko eno vrsto ali pa več vrst zelenjave (stročji fižol, korenček, cvetača, grah ...) narežemo in skuhamo al-dente. Posebej naredimo bežamel (3 dag masla raztopimo in dodamo 3 dag moke ter zalijemo z 1/4 l hladnega mleka skuhamo v omako). Dodamo dva rumenjaka in malo muškatnega oreščka, žlico kisle smetane in nato še slan sneg iz dveh beljakov. Potresemo žlico moke ali drobtin in zamešamo ter polovico damo med zelenjavo ter skupaj stresemo v namazan pekač. Na vrhu damo ostanek bešamela in na vrhu naribamo sir in pečemo 15-20 minut pri 190 stopinjah.

Zelenjavni narastek

Uporabimo lahko eno vrsto ali pa več vrst zelenjave (stročji fižol, korenček, cvetača, grah ...) narežemo in skuhamo al-dente. Posebej naredimo bežamel (3 dag masla raztopimo in dodamo 3 dag moke ter zalijemo z 1/4 l hladnega mleka skuhamo v omako). Dodamo dva rumenjaka in malo muškatnega oreščka, žlico kisle smetane in nato še slan sneg iz dveh beljakov. Potresemo žlico moke ali drobtin in zamešamo ter polovico damo med zelenjavo ter skupaj stresemo v namazan pekač. Na vrhu damo ostanek bešamela in na vrhu naribamo sir in pečemo 15-20 minut pri 190 stopinjah.

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Zelenjavni narastek
Uporabimo lahko eno vrsto ali pa več vrst zelenjave (stročji fižol, korenček, cvetača, grah ...) narežemo in skuhamo al-dente. Posebej naredimo bežamel (3 dag masla raztopimo in dodamo 3 dag moke ter zalijemo z 1/4 l hladnega mleka skuhamo v omako). Dodamo dva rumenjaka in malo muškatnega oreščka, žlico kisle smetane in nato še slan sneg iz dveh beljakov. Potresemo žlico moke ali drobtin in zamešamo ter polovico damo med zelenjavo ter skupaj stresemo v namazan pekač. Na vrhu damo ostanek bešamela in na vrhu naribamo sir in pečemo 15-20 minut pri 190 stopinjah.
VEČ ...|1. 4. 2019
Zelenjavni narastek
Uporabimo lahko eno vrsto ali pa več vrst zelenjave (stročji fižol, korenček, cvetača, grah ...) narežemo in skuhamo al-dente. Posebej naredimo bežamel (3 dag masla raztopimo in dodamo 3 dag moke ter zalijemo z 1/4 l hladnega mleka skuhamo v omako). Dodamo dva rumenjaka in malo muškatnega oreščka, žlico kisle smetane in nato še slan sneg iz dveh beljakov. Potresemo žlico moke ali drobtin in zamešamo ter polovico damo med zelenjavo ter skupaj stresemo v namazan pekač. Na vrhu damo ostanek bešamela in na vrhu naribamo sir in pečemo 15-20 minut pri 190 stopinjah.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|18. 3. 2019
Ali dobimo dovolj energije z zeljenjavo?

Z zelenjavo lahko dobimo dovolj energije zase, če je ta pravilno pripravljena - bodisi kuhana ali dušena. To pomeni, da kuhano čim pred odcedimo in tako ohranimo rudnine in hranilne snovi. Zelenjavo lahko obogatimo z jajci, sirom, z malo mletega mesa. Tudi bogato sestavljena enolončnica zadostuje za obrok, je še dejala s. Nikolina.

Ali dobimo dovolj energije z zeljenjavo?

Z zelenjavo lahko dobimo dovolj energije zase, če je ta pravilno pripravljena - bodisi kuhana ali dušena. To pomeni, da kuhano čim pred odcedimo in tako ohranimo rudnine in hranilne snovi. Zelenjavo lahko obogatimo z jajci, sirom, z malo mletega mesa. Tudi bogato sestavljena enolončnica zadostuje za obrok, je še dejala s. Nikolina.

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Ali dobimo dovolj energije z zeljenjavo?
Z zelenjavo lahko dobimo dovolj energije zase, če je ta pravilno pripravljena - bodisi kuhana ali dušena. To pomeni, da kuhano čim pred odcedimo in tako ohranimo rudnine in hranilne snovi. Zelenjavo lahko obogatimo z jajci, sirom, z malo mletega mesa. Tudi bogato sestavljena enolončnica zadostuje za obrok, je še dejala s. Nikolina.
VEČ ...|18. 3. 2019
Ali dobimo dovolj energije z zeljenjavo?
Z zelenjavo lahko dobimo dovolj energije zase, če je ta pravilno pripravljena - bodisi kuhana ali dušena. To pomeni, da kuhano čim pred odcedimo in tako ohranimo rudnine in hranilne snovi. Zelenjavo lahko obogatimo z jajci, sirom, z malo mletega mesa. Tudi bogato sestavljena enolončnica zadostuje za obrok, je še dejala s. Nikolina.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|17. 3. 2019
Devet let vojne v Siriji, ozadje razprav o evtanaziji v Evropi

V oddaji smo pregledali dogodke tega tedna. Posebej smo se ozrli na Sirijo, ki vstopa v deveto leto vojne. V ozadju razprav o evtanaziji v Evropi pa smo predstavili todi pogled Cerkve na vrednost človeškega življenja.

Devet let vojne v Siriji, ozadje razprav o evtanaziji v Evropi

V oddaji smo pregledali dogodke tega tedna. Posebej smo se ozrli na Sirijo, ki vstopa v deveto leto vojne. V ozadju razprav o evtanaziji v Evropi pa smo predstavili todi pogled Cerkve na vrednost človeškega življenja.

duhovnostinfopogovor

Iz življenja vesoljne Cerkve

Devet let vojne v Siriji, ozadje razprav o evtanaziji v Evropi
V oddaji smo pregledali dogodke tega tedna. Posebej smo se ozrli na Sirijo, ki vstopa v deveto leto vojne. V ozadju razprav o evtanaziji v Evropi pa smo predstavili todi pogled Cerkve na vrednost človeškega življenja.
VEČ ...|17. 3. 2019
Devet let vojne v Siriji, ozadje razprav o evtanaziji v Evropi
V oddaji smo pregledali dogodke tega tedna. Posebej smo se ozrli na Sirijo, ki vstopa v deveto leto vojne. V ozadju razprav o evtanaziji v Evropi pa smo predstavili todi pogled Cerkve na vrednost človeškega življenja.

Marjana DebevecBlaž Lesnik

duhovnostinfopogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|4. 3. 2019
Boštjan Perne o tujih borcih Islamske države

V Evropski uniji opozarjajo, da padec Islamske države še ni zagotovilo za trajen mir. Treba je biti namreč pozoren na osebe, ki so na sirska bojišča prišle bodisi iz Evrope bodisi ZDA ali Rusije, in se želijo zdaj vrniti v svojo domovino. Problematiko je za naš radio komentiral varnostni strokovnjak Boštjan Perne.

Boštjan Perne o tujih borcih Islamske države

V Evropski uniji opozarjajo, da padec Islamske države še ni zagotovilo za trajen mir. Treba je biti namreč pozoren na osebe, ki so na sirska bojišča prišle bodisi iz Evrope bodisi ZDA ali Rusije, in se želijo zdaj vrniti v svojo domovino. Problematiko je za naš radio komentiral varnostni strokovnjak Boštjan Perne.

infokomentarpogovorpolitika

Informativni prispevki

Boštjan Perne o tujih borcih Islamske države
V Evropski uniji opozarjajo, da padec Islamske države še ni zagotovilo za trajen mir. Treba je biti namreč pozoren na osebe, ki so na sirska bojišča prišle bodisi iz Evrope bodisi ZDA ali Rusije, in se želijo zdaj vrniti v svojo domovino. Problematiko je za naš radio komentiral varnostni strokovnjak Boštjan Perne.
VEČ ...|4. 3. 2019
Boštjan Perne o tujih borcih Islamske države
V Evropski uniji opozarjajo, da padec Islamske države še ni zagotovilo za trajen mir. Treba je biti namreč pozoren na osebe, ki so na sirska bojišča prišle bodisi iz Evrope bodisi ZDA ali Rusije, in se želijo zdaj vrniti v svojo domovino. Problematiko je za naš radio komentiral varnostni strokovnjak Boštjan Perne.

Petra Stopar

infokomentarpogovorpolitika

Svetovalnica

VEČ ...|19. 2. 2019
Bonton

Gostili smo našo redno gostjo Bojano Košnik strokovnjakinjo na področju bontona. Odgovarjala je na vprašanja o vedenju v cerkvi, pri jedi, oblačenju, omenili pa smo tudi spodrsljaj Lee Sirk na letošnji Emi.

Bonton

Gostili smo našo redno gostjo Bojano Košnik strokovnjakinjo na področju bontona. Odgovarjala je na vprašanja o vedenju v cerkvi, pri jedi, oblačenju, omenili pa smo tudi spodrsljaj Lee Sirk na letošnji Emi.

družbapogovorkultura

Svetovalnica

Bonton
Gostili smo našo redno gostjo Bojano Košnik strokovnjakinjo na področju bontona. Odgovarjala je na vprašanja o vedenju v cerkvi, pri jedi, oblačenju, omenili pa smo tudi spodrsljaj Lee Sirk na letošnji Emi.
VEČ ...|19. 2. 2019
Bonton
Gostili smo našo redno gostjo Bojano Košnik strokovnjakinjo na področju bontona. Odgovarjala je na vprašanja o vedenju v cerkvi, pri jedi, oblačenju, omenili pa smo tudi spodrsljaj Lee Sirk na letošnji Emi.

Marjan Bunič

družbapogovorkultura

Informativni prispevki

VEČ ...|7. 2. 2019
Kaj je dom - okorgla miza o migracijah v Brežicah

31. januarja 2019 je v dvorani v Slomškovem domu v Brežicah potekala okrogla miza in predstavitev akcije ozaveščanja Kaj je dom?/#whatishome, v organizaciji Slovenske karitas. Na okrogli mizi so osvetlili teme migracij in razvoja iz različnih zornih kotov. Na okrogli mizi so sodelovali Zinka Žnideršič, voditeljica Župnijske karitas Brežice; Karel Bolčina, župnik v Štandrežu pri Gorici in škofov vikar za Slovence v Italiji; s. Slavka Cekuta, 11 let misijonarka v Albaniji, danes prostovoljka Škofijske karitas Novo mesto, kjer pomaga albanskim družinam; Vael Hanuna, Slovensko-palestinskih korenin, rojen v Siriji, 30 let živi v Sloveniji; Irma Šinkovec, Ministrstvo za zunanje zadeve RS, Sektor za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč; Jana Lampe, vodja mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči na Slovenski karitas. Okroglo mizo je povezoval Alen Salihović, sodelavec Radia Ognjišče.

Kaj je dom - okorgla miza o migracijah v Brežicah

31. januarja 2019 je v dvorani v Slomškovem domu v Brežicah potekala okrogla miza in predstavitev akcije ozaveščanja Kaj je dom?/#whatishome, v organizaciji Slovenske karitas. Na okrogli mizi so osvetlili teme migracij in razvoja iz različnih zornih kotov. Na okrogli mizi so sodelovali Zinka Žnideršič, voditeljica Župnijske karitas Brežice; Karel Bolčina, župnik v Štandrežu pri Gorici in škofov vikar za Slovence v Italiji; s. Slavka Cekuta, 11 let misijonarka v Albaniji, danes prostovoljka Škofijske karitas Novo mesto, kjer pomaga albanskim družinam; Vael Hanuna, Slovensko-palestinskih korenin, rojen v Siriji, 30 let živi v Sloveniji; Irma Šinkovec, Ministrstvo za zunanje zadeve RS, Sektor za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč; Jana Lampe, vodja mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči na Slovenski karitas. Okroglo mizo je povezoval Alen Salihović, sodelavec Radia Ognjišče.

izobraževanjeinfopolitikadružbakaritaskaj je dom

Informativni prispevki

Kaj je dom - okorgla miza o migracijah v Brežicah
31. januarja 2019 je v dvorani v Slomškovem domu v Brežicah potekala okrogla miza in predstavitev akcije ozaveščanja Kaj je dom?/#whatishome, v organizaciji Slovenske karitas. Na okrogli mizi so osvetlili teme migracij in razvoja iz različnih zornih kotov. Na okrogli mizi so sodelovali Zinka Žnideršič, voditeljica Župnijske karitas Brežice; Karel Bolčina, župnik v Štandrežu pri Gorici in škofov vikar za Slovence v Italiji; s. Slavka Cekuta, 11 let misijonarka v Albaniji, danes prostovoljka Škofijske karitas Novo mesto, kjer pomaga albanskim družinam; Vael Hanuna, Slovensko-palestinskih korenin, rojen v Siriji, 30 let živi v Sloveniji; Irma Šinkovec, Ministrstvo za zunanje zadeve RS, Sektor za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč; Jana Lampe, vodja mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči na Slovenski karitas. Okroglo mizo je povezoval Alen Salihović, sodelavec Radia Ognjišče.
VEČ ...|7. 2. 2019
Kaj je dom - okorgla miza o migracijah v Brežicah
31. januarja 2019 je v dvorani v Slomškovem domu v Brežicah potekala okrogla miza in predstavitev akcije ozaveščanja Kaj je dom?/#whatishome, v organizaciji Slovenske karitas. Na okrogli mizi so osvetlili teme migracij in razvoja iz različnih zornih kotov. Na okrogli mizi so sodelovali Zinka Žnideršič, voditeljica Župnijske karitas Brežice; Karel Bolčina, župnik v Štandrežu pri Gorici in škofov vikar za Slovence v Italiji; s. Slavka Cekuta, 11 let misijonarka v Albaniji, danes prostovoljka Škofijske karitas Novo mesto, kjer pomaga albanskim družinam; Vael Hanuna, Slovensko-palestinskih korenin, rojen v Siriji, 30 let živi v Sloveniji; Irma Šinkovec, Ministrstvo za zunanje zadeve RS, Sektor za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč; Jana Lampe, vodja mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči na Slovenski karitas. Okroglo mizo je povezoval Alen Salihović, sodelavec Radia Ognjišče.

Alen Salihović

izobraževanjeinfopolitikadružbakaritaskaj je dom

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|3. 2. 2019
Svetovni dan mladih, kristjani v Siriji in pogovor papeža z novinarji

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo podoživeli najbolj pomenljive trenutke Svetovnega dneva v Panami. Za vtis pa smo zaprosili tudi nadškofa Alojzija Cvikla in nekaj slovenskih mladih.

Svetovni dan mladih, kristjani v Siriji in pogovor papeža z novinarji

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo podoživeli najbolj pomenljive trenutke Svetovnega dneva v Panami. Za vtis pa smo zaprosili tudi nadškofa Alojzija Cvikla in nekaj slovenskih mladih.

duhovnostSDM Panama 2019papež

Iz življenja vesoljne Cerkve

Svetovni dan mladih, kristjani v Siriji in pogovor papeža z novinarji
V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo podoživeli najbolj pomenljive trenutke Svetovnega dneva v Panami. Za vtis pa smo zaprosili tudi nadškofa Alojzija Cvikla in nekaj slovenskih mladih.
VEČ ...|3. 2. 2019
Svetovni dan mladih, kristjani v Siriji in pogovor papeža z novinarji
V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo podoživeli najbolj pomenljive trenutke Svetovnega dneva v Panami. Za vtis pa smo zaprosili tudi nadškofa Alojzija Cvikla in nekaj slovenskih mladih.

Marjana DebevecMarta JerebičBlaž Lesnik

duhovnostSDM Panama 2019papež

Informativni prispevki

VEČ ...|18. 1. 2019
Ekumenska osmina Silvester Gaberšček

Začeli smo teden molitve za edinost kristjanov pod geslom »Prizadevaj si za pravičnost, da boš živel«. Predsednik Papeškega sveta za edinost kristjanov, kardinal Kurt Koch je za agencijo Sir dejal, da iskanje edinosti pomeni tudi preseganje krivic delitev. Pomembno je uresničevati Jezusovo naročilo ’ljubite se med seboj’, kar je za naš radio poudaril predstavnik odbora za pripravo molitvene osmine v Sloveniji Silvester Gaberšček.

Ekumenska osmina Silvester Gaberšček

Začeli smo teden molitve za edinost kristjanov pod geslom »Prizadevaj si za pravičnost, da boš živel«. Predsednik Papeškega sveta za edinost kristjanov, kardinal Kurt Koch je za agencijo Sir dejal, da iskanje edinosti pomeni tudi preseganje krivic delitev. Pomembno je uresničevati Jezusovo naročilo ’ljubite se med seboj’, kar je za naš radio poudaril predstavnik odbora za pripravo molitvene osmine v Sloveniji Silvester Gaberšček.

papežpogovor

Informativni prispevki

Ekumenska osmina Silvester Gaberšček
Začeli smo teden molitve za edinost kristjanov pod geslom »Prizadevaj si za pravičnost, da boš živel«. Predsednik Papeškega sveta za edinost kristjanov, kardinal Kurt Koch je za agencijo Sir dejal, da iskanje edinosti pomeni tudi preseganje krivic delitev. Pomembno je uresničevati Jezusovo naročilo ’ljubite se med seboj’, kar je za naš radio poudaril predstavnik odbora za pripravo molitvene osmine v Sloveniji Silvester Gaberšček.
VEČ ...|18. 1. 2019
Ekumenska osmina Silvester Gaberšček
Začeli smo teden molitve za edinost kristjanov pod geslom »Prizadevaj si za pravičnost, da boš živel«. Predsednik Papeškega sveta za edinost kristjanov, kardinal Kurt Koch je za agencijo Sir dejal, da iskanje edinosti pomeni tudi preseganje krivic delitev. Pomembno je uresničevati Jezusovo naročilo ’ljubite se med seboj’, kar je za naš radio poudaril predstavnik odbora za pripravo molitvene osmine v Sloveniji Silvester Gaberšček.

Marjana Debevec

papežpogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|27. 12. 2018
Pregled letošnjega dogajanja v svetu

Letošnje leto je bilo pestro tudi na mednarodnem političnem parketu. Začetek leta je zaznamovalo zlasti srečanje ameriškega predsednika Donalda Trumpa in severnokorejskega voditelja Kim Jong Una. V ospredju pa so bili tudi odnosi ZDA z Rusijo in Kitajsko. Na Bližnjem vzhodu še vedno tlita tudi konflikta v Jemnu in Siriji, mednarodna skupnost pa se je ukvarjala tudi z reševanjem problema nezakonitih migracij. Omenjene teme in še nekatera druga vprašanja je za Radio Ognjišče komentiral profesor s Fakultete za družbene vede dr. Bogomil Ferfila.

Pregled letošnjega dogajanja v svetu

Letošnje leto je bilo pestro tudi na mednarodnem političnem parketu. Začetek leta je zaznamovalo zlasti srečanje ameriškega predsednika Donalda Trumpa in severnokorejskega voditelja Kim Jong Una. V ospredju pa so bili tudi odnosi ZDA z Rusijo in Kitajsko. Na Bližnjem vzhodu še vedno tlita tudi konflikta v Jemnu in Siriji, mednarodna skupnost pa se je ukvarjala tudi z reševanjem problema nezakonitih migracij. Omenjene teme in še nekatera druga vprašanja je za Radio Ognjišče komentiral profesor s Fakultete za družbene vede dr. Bogomil Ferfila.

komentarpolitikapogovor

Informativni prispevki

Pregled letošnjega dogajanja v svetu
Letošnje leto je bilo pestro tudi na mednarodnem političnem parketu. Začetek leta je zaznamovalo zlasti srečanje ameriškega predsednika Donalda Trumpa in severnokorejskega voditelja Kim Jong Una. V ospredju pa so bili tudi odnosi ZDA z Rusijo in Kitajsko. Na Bližnjem vzhodu še vedno tlita tudi konflikta v Jemnu in Siriji, mednarodna skupnost pa se je ukvarjala tudi z reševanjem problema nezakonitih migracij. Omenjene teme in še nekatera druga vprašanja je za Radio Ognjišče komentiral profesor s Fakultete za družbene vede dr. Bogomil Ferfila.
VEČ ...|27. 12. 2018
Pregled letošnjega dogajanja v svetu
Letošnje leto je bilo pestro tudi na mednarodnem političnem parketu. Začetek leta je zaznamovalo zlasti srečanje ameriškega predsednika Donalda Trumpa in severnokorejskega voditelja Kim Jong Una. V ospredju pa so bili tudi odnosi ZDA z Rusijo in Kitajsko. Na Bližnjem vzhodu še vedno tlita tudi konflikta v Jemnu in Siriji, mednarodna skupnost pa se je ukvarjala tudi z reševanjem problema nezakonitih migracij. Omenjene teme in še nekatera druga vprašanja je za Radio Ognjišče komentiral profesor s Fakultete za družbene vede dr. Bogomil Ferfila.

Andrej Šinko

komentarpolitikapogovor

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|23. 12. 2018
Pred božičem ...

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo se pred božičem ozrli v države, kjer bodo božič obhajali v težkih okoliščinah. Od blizu smo spoznali življenje nekaterih ljudi v Siriji, ki iščejo novo upanje in pot v prihodnost.

Pred božičem ...

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo se pred božičem ozrli v države, kjer bodo božič obhajali v težkih okoliščinah. Od blizu smo spoznali življenje nekaterih ljudi v Siriji, ki iščejo novo upanje in pot v prihodnost.

duhovnostpapežadvent

Iz življenja vesoljne Cerkve

Pred božičem ...
V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo se pred božičem ozrli v države, kjer bodo božič obhajali v težkih okoliščinah. Od blizu smo spoznali življenje nekaterih ljudi v Siriji, ki iščejo novo upanje in pot v prihodnost.
VEČ ...|23. 12. 2018
Pred božičem ...
V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo se pred božičem ozrli v države, kjer bodo božič obhajali v težkih okoliščinah. Od blizu smo spoznali življenje nekaterih ljudi v Siriji, ki iščejo novo upanje in pot v prihodnost.

Marjana Debevec

duhovnostpapežadvent

Informativni prispevki

VEČ ...|22. 12. 2018
Sirija na pogorišču vojne vstaja v novo jutro

Pred božičnimi prazniki se še posebej oziramo v dežele, kjer kristjani ne bodo mogli božiča praznovati v svobodi, ali živijo v velikih preizkušnjah. Pomislimo na Venezuelo, Nikaragvo, Kenijo, Kamerun, Irak, Severno Korejo in številne druge države. V Siriji se medtem odvija proces sprave, čeprav na nekaterih območjih še vedno divja nasilje.

Sirija na pogorišču vojne vstaja v novo jutro

Pred božičnimi prazniki se še posebej oziramo v dežele, kjer kristjani ne bodo mogli božiča praznovati v svobodi, ali živijo v velikih preizkušnjah. Pomislimo na Venezuelo, Nikaragvo, Kenijo, Kamerun, Irak, Severno Korejo in številne druge države. V Siriji se medtem odvija proces sprave, čeprav na nekaterih območjih še vedno divja nasilje.

duhovnostinfokomentarpapežpogovor

Informativni prispevki

Sirija na pogorišču vojne vstaja v novo jutro
Pred božičnimi prazniki se še posebej oziramo v dežele, kjer kristjani ne bodo mogli božiča praznovati v svobodi, ali živijo v velikih preizkušnjah. Pomislimo na Venezuelo, Nikaragvo, Kenijo, Kamerun, Irak, Severno Korejo in številne druge države. V Siriji se medtem odvija proces sprave, čeprav na nekaterih območjih še vedno divja nasilje.
VEČ ...|22. 12. 2018
Sirija na pogorišču vojne vstaja v novo jutro
Pred božičnimi prazniki se še posebej oziramo v dežele, kjer kristjani ne bodo mogli božiča praznovati v svobodi, ali živijo v velikih preizkušnjah. Pomislimo na Venezuelo, Nikaragvo, Kenijo, Kamerun, Irak, Severno Korejo in številne druge države. V Siriji se medtem odvija proces sprave, čeprav na nekaterih območjih še vedno divja nasilje.

Marjana Debevec

duhovnostinfokomentarpapežpogovor

Radijska kateheza

VEČ ...|8. 12. 2018
Harfa Svetega Duha

Efrem Sirski o Mariji, Božji Materi.

Harfa Svetega Duha

Efrem Sirski o Mariji, Božji Materi.

duhovnostspomin

Radijska kateheza

Harfa Svetega Duha
Efrem Sirski o Mariji, Božji Materi.
VEČ ...|8. 12. 2018
Harfa Svetega Duha
Efrem Sirski o Mariji, Božji Materi.

Mateja Subotičanec

duhovnostspomin

A štekaš?

VEČ ...|21. 11. 2018
Katere pesmi starejšega datuma so v novih preoblekah pritegnile Marjana? Kakšni novosti sta izdali prvi dami slovenskega popa?

Predstavljene skladbe: Rita Ora - Velvet rope; Little mix - More than words feat. Kamille; Anne-Marie & James Arthur - Rewrite the stars; Nina Pušlar - Za naju; Michael Buble - Such a night; Marcus Miller - Que sera sera feat. Selah Sue; Lea Sirk feat. Drill - Recept za lajf; Jason Mraz feat. Meghan Trainor - More than friends; Jonas Blue, Liam Payne, Lennon Stella - Polaroid; Calum Scott - No matter what; Casting crowns - Only Jesus.

Katere pesmi starejšega datuma so v novih preoblekah pritegnile Marjana? Kakšni novosti sta izdali prvi dami slovenskega popa?

Predstavljene skladbe: Rita Ora - Velvet rope; Little mix - More than words feat. Kamille; Anne-Marie & James Arthur - Rewrite the stars; Nina Pušlar - Za naju; Michael Buble - Such a night; Marcus Miller - Que sera sera feat. Selah Sue; Lea Sirk feat. Drill - Recept za lajf; Jason Mraz feat. Meghan Trainor - More than friends; Jonas Blue, Liam Payne, Lennon Stella - Polaroid; Calum Scott - No matter what; Casting crowns - Only Jesus.

glasbamladi

A štekaš?

Katere pesmi starejšega datuma so v novih preoblekah pritegnile Marjana? Kakšni novosti sta izdali prvi dami slovenskega popa?
Predstavljene skladbe: Rita Ora - Velvet rope; Little mix - More than words feat. Kamille; Anne-Marie & James Arthur - Rewrite the stars; Nina Pušlar - Za naju; Michael Buble - Such a night; Marcus Miller - Que sera sera feat. Selah Sue; Lea Sirk feat. Drill - Recept za lajf; Jason Mraz feat. Meghan Trainor - More than friends; Jonas Blue, Liam Payne, Lennon Stella - Polaroid; Calum Scott - No matter what; Casting crowns - Only Jesus.
VEČ ...|21. 11. 2018
Katere pesmi starejšega datuma so v novih preoblekah pritegnile Marjana? Kakšni novosti sta izdali prvi dami slovenskega popa?
Predstavljene skladbe: Rita Ora - Velvet rope; Little mix - More than words feat. Kamille; Anne-Marie & James Arthur - Rewrite the stars; Nina Pušlar - Za naju; Michael Buble - Such a night; Marcus Miller - Que sera sera feat. Selah Sue; Lea Sirk feat. Drill - Recept za lajf; Jason Mraz feat. Meghan Trainor - More than friends; Jonas Blue, Liam Payne, Lennon Stella - Polaroid; Calum Scott - No matter what; Casting crowns - Only Jesus.

Marjan BuničŽiga BuničJan Gerl

glasbamladi

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|4. 11. 2018
Sklepni dokument sinode o mladih, pogovor o razmerah v Indiji in Siriji

Tudi v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo povzeli sklepni dokument sinode o mladih. Tajnik na nunciaturi v Indiji, Slovenec Mitja Leskovar, je spregovoril o svojem delu in opažanjih vernosti v tej državi, apostolski nuncij, kardinal Mario Zenari, pa je govoril o razmerah v Siriji.

Sklepni dokument sinode o mladih, pogovor o razmerah v Indiji in Siriji

Tudi v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo povzeli sklepni dokument sinode o mladih. Tajnik na nunciaturi v Indiji, Slovenec Mitja Leskovar, je spregovoril o svojem delu in opažanjih vernosti v tej državi, apostolski nuncij, kardinal Mario Zenari, pa je govoril o razmerah v Siriji.

duhovnostinfopapežpogovor

Iz življenja vesoljne Cerkve

Sklepni dokument sinode o mladih, pogovor o razmerah v Indiji in Siriji
Tudi v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo povzeli sklepni dokument sinode o mladih. Tajnik na nunciaturi v Indiji, Slovenec Mitja Leskovar, je spregovoril o svojem delu in opažanjih vernosti v tej državi, apostolski nuncij, kardinal Mario Zenari, pa je govoril o razmerah v Siriji.
VEČ ...|4. 11. 2018
Sklepni dokument sinode o mladih, pogovor o razmerah v Indiji in Siriji
Tudi v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo povzeli sklepni dokument sinode o mladih. Tajnik na nunciaturi v Indiji, Slovenec Mitja Leskovar, je spregovoril o svojem delu in opažanjih vernosti v tej državi, apostolski nuncij, kardinal Mario Zenari, pa je govoril o razmerah v Siriji.

Marjana DebevecMarta Jerebič

duhovnostinfopapežpogovor

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|2. 10. 2018
Vabilo na 1. festival slovenskih sirov

Skupaj z mag. tatjano Čop smo povabili na 1. Festival slovenskih sirov, ki ga na Brdu pri Kranju pripravlja Združenje kmečkih sirarjev Slovenije.

Vabilo na 1. festival slovenskih sirov

Skupaj z mag. tatjano Čop smo povabili na 1. Festival slovenskih sirov, ki ga na Brdu pri Kranju pripravlja Združenje kmečkih sirarjev Slovenije.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Vabilo na 1. festival slovenskih sirov
Skupaj z mag. tatjano Čop smo povabili na 1. Festival slovenskih sirov, ki ga na Brdu pri Kranju pripravlja Združenje kmečkih sirarjev Slovenije.
VEČ ...|2. 10. 2018
Vabilo na 1. festival slovenskih sirov
Skupaj z mag. tatjano Čop smo povabili na 1. Festival slovenskih sirov, ki ga na Brdu pri Kranju pripravlja Združenje kmečkih sirarjev Slovenije.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Kmetijska oddaja

VEČ ...|23. 9. 2018
Vabilo na 1. festival sirov, nasveti za izbor semena ozimin in vabilo k obisku sadjarskih razstav.

Na gradu Brdo pri Kranju bo 2. oktobra potekal prvi Festival slovenskih sirov. Pripravlja ga Združenje kmečkih sirarjev Slovenije. Mag. Jože Mohar je predstavil ponudbo semena ozimin v semenarski hiši Agrosaat, Marjan Bitenc pa je povabil na 20. razstavo Praznik jeseni Sadjarsko vrtnarskega društva Janeza E. Kreka Sostro.

Vabilo na 1. festival sirov, nasveti za izbor semena ozimin in vabilo k obisku sadjarskih razstav.

Na gradu Brdo pri Kranju bo 2. oktobra potekal prvi Festival slovenskih sirov. Pripravlja ga Združenje kmečkih sirarjev Slovenije. Mag. Jože Mohar je predstavil ponudbo semena ozimin v semenarski hiši Agrosaat, Marjan Bitenc pa je povabil na 20. razstavo Praznik jeseni Sadjarsko vrtnarskega društva Janeza E. Kreka Sostro.

kmetijstvoizobraževanjesvetovanje

Kmetijska oddaja

Vabilo na 1. festival sirov, nasveti za izbor semena ozimin in vabilo k obisku sadjarskih razstav.
Na gradu Brdo pri Kranju bo 2. oktobra potekal prvi Festival slovenskih sirov. Pripravlja ga Združenje kmečkih sirarjev Slovenije. Mag. Jože Mohar je predstavil ponudbo semena ozimin v semenarski hiši Agrosaat, Marjan Bitenc pa je povabil na 20. razstavo Praznik jeseni Sadjarsko vrtnarskega društva Janeza E. Kreka Sostro.
VEČ ...|23. 9. 2018
Vabilo na 1. festival sirov, nasveti za izbor semena ozimin in vabilo k obisku sadjarskih razstav.
Na gradu Brdo pri Kranju bo 2. oktobra potekal prvi Festival slovenskih sirov. Pripravlja ga Združenje kmečkih sirarjev Slovenije. Mag. Jože Mohar je predstavil ponudbo semena ozimin v semenarski hiši Agrosaat, Marjan Bitenc pa je povabil na 20. razstavo Praznik jeseni Sadjarsko vrtnarskega društva Janeza E. Kreka Sostro.

Robert Božič

kmetijstvoizobraževanjesvetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|10. 9. 2018
Kuhajmo s sestro Nikolino

Kako pripraviti mehke piškote, juho iz hokaido buče in nadevano papriko brez mesa, kako vlagati jurčke, kako se pripravlja jabolčni kis in sirup iz malin in ribeza ... je v studiu poslušalkam in poslušalcem svetovala sestra Nikolina.

Kuhajmo s sestro Nikolino

Kako pripraviti mehke piškote, juho iz hokaido buče in nadevano papriko brez mesa, kako vlagati jurčke, kako se pripravlja jabolčni kis in sirup iz malin in ribeza ... je v studiu poslušalkam in poslušalcem svetovala sestra Nikolina.

svetovanjeizobraževanje

Svetovalnica

Kuhajmo s sestro Nikolino
Kako pripraviti mehke piškote, juho iz hokaido buče in nadevano papriko brez mesa, kako vlagati jurčke, kako se pripravlja jabolčni kis in sirup iz malin in ribeza ... je v studiu poslušalkam in poslušalcem svetovala sestra Nikolina.
VEČ ...|10. 9. 2018
Kuhajmo s sestro Nikolino
Kako pripraviti mehke piškote, juho iz hokaido buče in nadevano papriko brez mesa, kako vlagati jurčke, kako se pripravlja jabolčni kis in sirup iz malin in ribeza ... je v studiu poslušalkam in poslušalcem svetovala sestra Nikolina.

Matjaž Merljak

svetovanjeizobraževanje

Svetovalnica

VEČ ...|13. 8. 2018
Poletni nasveti sestre Nikoline

Za čas dopustov in počitnic smo za vas pripravili nekaj nasvetov in receptov: juha iz stročjega fižola, zelenjavni golaž, krompir v oblicah s sirom, zrezki v gobovi omaki, domači sladoled, čokoladne kroglice, sok in marmelada iz robid in paradižnikova mezga. Še veliko več jih lahko najdete na posebni spletni strani Kuhajmo s sestro Nikolino.

Poletni nasveti sestre Nikoline

Za čas dopustov in počitnic smo za vas pripravili nekaj nasvetov in receptov: juha iz stročjega fižola, zelenjavni golaž, krompir v oblicah s sirom, zrezki v gobovi omaki, domači sladoled, čokoladne kroglice, sok in marmelada iz robid in paradižnikova mezga. Še veliko več jih lahko najdete na posebni spletni strani Kuhajmo s sestro Nikolino.

izobraževanjesvetovanje

Svetovalnica

Poletni nasveti sestre Nikoline
Za čas dopustov in počitnic smo za vas pripravili nekaj nasvetov in receptov: juha iz stročjega fižola, zelenjavni golaž, krompir v oblicah s sirom, zrezki v gobovi omaki, domači sladoled, čokoladne kroglice, sok in marmelada iz robid in paradižnikova mezga. Še veliko več jih lahko najdete na posebni spletni strani Kuhajmo s sestro Nikolino.
VEČ ...|13. 8. 2018
Poletni nasveti sestre Nikoline
Za čas dopustov in počitnic smo za vas pripravili nekaj nasvetov in receptov: juha iz stročjega fižola, zelenjavni golaž, krompir v oblicah s sirom, zrezki v gobovi omaki, domači sladoled, čokoladne kroglice, sok in marmelada iz robid in paradižnikova mezga. Še veliko več jih lahko najdete na posebni spletni strani Kuhajmo s sestro Nikolino.

Matjaž Merljak

izobraževanjesvetovanje

Mladoskop

VEČ ...|2. 8. 2018
Mladi planšarji na planini Krstenica

Reportaža s planinskega sveta, ki je nastala na planini Krstenica, na eni od najlepših in zaradi svoje odprte lege najbolj razglednih bohinjskih planin, kjer smo obiskali mlade planšarje, študentko, tri dijake in osnovnošolca. Na planini živijo povsem samostojno, navsezgodaj pomolzejo živino, potem pa se lotijo tradicionalne izdelave sira in skute. Idiličen svet, ki nas dobesedno odpelje med filmske spomine Vandotovega Kekca.

Mladi planšarji na planini Krstenica

Reportaža s planinskega sveta, ki je nastala na planini Krstenica, na eni od najlepših in zaradi svoje odprte lege najbolj razglednih bohinjskih planin, kjer smo obiskali mlade planšarje, študentko, tri dijake in osnovnošolca. Na planini živijo povsem samostojno, navsezgodaj pomolzejo živino, potem pa se lotijo tradicionalne izdelave sira in skute. Idiličen svet, ki nas dobesedno odpelje med filmske spomine Vandotovega Kekca.

mladiizobraževanje

Mladoskop

Mladi planšarji na planini Krstenica
Reportaža s planinskega sveta, ki je nastala na planini Krstenica, na eni od najlepših in zaradi svoje odprte lege najbolj razglednih bohinjskih planin, kjer smo obiskali mlade planšarje, študentko, tri dijake in osnovnošolca. Na planini živijo povsem samostojno, navsezgodaj pomolzejo živino, potem pa se lotijo tradicionalne izdelave sira in skute. Idiličen svet, ki nas dobesedno odpelje med filmske spomine Vandotovega Kekca.
VEČ ...|2. 8. 2018
Mladi planšarji na planini Krstenica
Reportaža s planinskega sveta, ki je nastala na planini Krstenica, na eni od najlepših in zaradi svoje odprte lege najbolj razglednih bohinjskih planin, kjer smo obiskali mlade planšarje, študentko, tri dijake in osnovnošolca. Na planini živijo povsem samostojno, navsezgodaj pomolzejo živino, potem pa se lotijo tradicionalne izdelave sira in skute. Idiličen svet, ki nas dobesedno odpelje med filmske spomine Vandotovega Kekca.

Nataša Ličen

mladiizobraževanje

A štekaš?

VEČ ...|1. 8. 2018
Poletne glasbene novosti

Predstavljene pesmi: MAGIC! - Kiss Me, Lea Sirk – Moj profil, Talk - Why Dont We, Oliver & Gibonni - Sreča, Jason Mraz - More Than Friends (feat. Meghan Trainor), Tiromancino - Due Destini (feat. Alessandra Amoroso), The Chainsmokers - Side Effects (feat. Emily Warren), For KING & COUNTRY - God Only Knows, Xequtifz – Ti lahko vse, Scotty McCreery - This Is It, James Bay - Just For Tonight, Passenger - Heart To Love, Meghan Trainor - Treat Myself, Eric Church - Desperate Man, Anne Marie – 2002, Jacob Lee - I Belong to You, Nipke – Popoln lajf, Franka - Kao ti i ja, Justin Timberlake – SoulMate in Snow Patrol - What If This Is All The Love You Ever Get?

Poletne glasbene novosti

Predstavljene pesmi: MAGIC! - Kiss Me, Lea Sirk – Moj profil, Talk - Why Dont We, Oliver & Gibonni - Sreča, Jason Mraz - More Than Friends (feat. Meghan Trainor), Tiromancino - Due Destini (feat. Alessandra Amoroso), The Chainsmokers - Side Effects (feat. Emily Warren), For KING & COUNTRY - God Only Knows, Xequtifz – Ti lahko vse, Scotty McCreery - This Is It, James Bay - Just For Tonight, Passenger - Heart To Love, Meghan Trainor - Treat Myself, Eric Church - Desperate Man, Anne Marie – 2002, Jacob Lee - I Belong to You, Nipke – Popoln lajf, Franka - Kao ti i ja, Justin Timberlake – SoulMate in Snow Patrol - What If This Is All The Love You Ever Get?

glasbamladi

A štekaš?

Poletne glasbene novosti
Predstavljene pesmi: MAGIC! - Kiss Me, Lea Sirk – Moj profil, Talk - Why Dont We, Oliver & Gibonni - Sreča, Jason Mraz - More Than Friends (feat. Meghan Trainor), Tiromancino - Due Destini (feat. Alessandra Amoroso), The Chainsmokers - Side Effects (feat. Emily Warren), For KING & COUNTRY - God Only Knows, Xequtifz – Ti lahko vse, Scotty McCreery - This Is It, James Bay - Just For Tonight, Passenger - Heart To Love, Meghan Trainor - Treat Myself, Eric Church - Desperate Man, Anne Marie – 2002, Jacob Lee - I Belong to You, Nipke – Popoln lajf, Franka - Kao ti i ja, Justin Timberlake – SoulMate in Snow Patrol - What If This Is All The Love You Ever Get?
VEČ ...|1. 8. 2018
Poletne glasbene novosti
Predstavljene pesmi: MAGIC! - Kiss Me, Lea Sirk – Moj profil, Talk - Why Dont We, Oliver & Gibonni - Sreča, Jason Mraz - More Than Friends (feat. Meghan Trainor), Tiromancino - Due Destini (feat. Alessandra Amoroso), The Chainsmokers - Side Effects (feat. Emily Warren), For KING & COUNTRY - God Only Knows, Xequtifz – Ti lahko vse, Scotty McCreery - This Is It, James Bay - Just For Tonight, Passenger - Heart To Love, Meghan Trainor - Treat Myself, Eric Church - Desperate Man, Anne Marie – 2002, Jacob Lee - I Belong to You, Nipke – Popoln lajf, Franka - Kao ti i ja, Justin Timberlake – SoulMate in Snow Patrol - What If This Is All The Love You Ever Get?

Jan GerlMarjan BuničŽiga Bunič

glasbamladi

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|19. 7. 2018
Karel Gott, Milva, Mireille Mathieu in Elda Viler

Najprej smo šli v leto 1981 in prisluhnili takratni zmagovalki festivala Melodije morja in sonca, to je bil Franci Pirš v pesmi Tatjane in Bertija Rodška – Tiho, tiho. Slišali smo tudi letošnje prve tri: Moj profil Lee Sirk, Kjer pomol poljubi morje Mance Špik in Tvoja lepota Klape Semikantá. Karel Gott (14. julija je praznoval 79. rojstni dan) nam je zapel Good Bye z vinilne plošče iz leta 1970. Mireille Mathieu (11. julija bo praznovala 72. rojstni dan) je zapela An Einem Sonntag In Avignon, z Alberove vinilne plošče iz leta 1965 je zazvenela Wini Wini - zapela jo je takrat 21-letna Elda Viler. Milvo (17. julija je praznovala 79. rojstni dan) je bilo slišati v La filanda. V uganki pa je bil Edvin Fliser z Mojo malo iz 1975

Karel Gott, Milva, Mireille Mathieu in Elda Viler

Najprej smo šli v leto 1981 in prisluhnili takratni zmagovalki festivala Melodije morja in sonca, to je bil Franci Pirš v pesmi Tatjane in Bertija Rodška – Tiho, tiho. Slišali smo tudi letošnje prve tri: Moj profil Lee Sirk, Kjer pomol poljubi morje Mance Špik in Tvoja lepota Klape Semikantá. Karel Gott (14. julija je praznoval 79. rojstni dan) nam je zapel Good Bye z vinilne plošče iz leta 1970. Mireille Mathieu (11. julija bo praznovala 72. rojstni dan) je zapela An Einem Sonntag In Avignon, z Alberove vinilne plošče iz leta 1965 je zazvenela Wini Wini - zapela jo je takrat 21-letna Elda Viler. Milvo (17. julija je praznovala 79. rojstni dan) je bilo slišati v La filanda. V uganki pa je bil Edvin Fliser z Mojo malo iz 1975

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

Karel Gott, Milva, Mireille Mathieu in Elda Viler
Najprej smo šli v leto 1981 in prisluhnili takratni zmagovalki festivala Melodije morja in sonca, to je bil Franci Pirš v pesmi Tatjane in Bertija Rodška – Tiho, tiho. Slišali smo tudi letošnje prve tri: Moj profil Lee Sirk, Kjer pomol poljubi morje Mance Špik in Tvoja lepota Klape Semikantá. Karel Gott (14. julija je praznoval 79. rojstni dan) nam je zapel Good Bye z vinilne plošče iz leta 1970. Mireille Mathieu (11. julija bo praznovala 72. rojstni dan) je zapela An Einem Sonntag In Avignon, z Alberove vinilne plošče iz leta 1965 je zazvenela Wini Wini - zapela jo je takrat 21-letna Elda Viler. Milvo (17. julija je praznovala 79. rojstni dan) je bilo slišati v La filanda. V uganki pa je bil Edvin Fliser z Mojo malo iz 1975
VEČ ...|19. 7. 2018
Karel Gott, Milva, Mireille Mathieu in Elda Viler
Najprej smo šli v leto 1981 in prisluhnili takratni zmagovalki festivala Melodije morja in sonca, to je bil Franci Pirš v pesmi Tatjane in Bertija Rodška – Tiho, tiho. Slišali smo tudi letošnje prve tri: Moj profil Lee Sirk, Kjer pomol poljubi morje Mance Špik in Tvoja lepota Klape Semikantá. Karel Gott (14. julija je praznoval 79. rojstni dan) nam je zapel Good Bye z vinilne plošče iz leta 1970. Mireille Mathieu (11. julija bo praznovala 72. rojstni dan) je zapela An Einem Sonntag In Avignon, z Alberove vinilne plošče iz leta 1965 je zazvenela Wini Wini - zapela jo je takrat 21-letna Elda Viler. Milvo (17. julija je praznovala 79. rojstni dan) je bilo slišati v La filanda. V uganki pa je bil Edvin Fliser z Mojo malo iz 1975

Matjaž Merljak

glasbaspomin

A štekaš?

VEČ ...|18. 7. 2018
Melodije morja in sonca 2018

Predstavljene skladbe: Lea Sirk - Moj profil; Proteus – Odklop; Manca Špik – Kjer pomol poljubi morje; Steffy – Pa sem šla; MILA – Jaz bi šla naprej; Kacey Musgraves - High Horse; Lauren Daigle - You Say; James Arthur - You Deserve Better; Lenny Kravitz – Low; Cam - Road To Happiness; Alessia Cara - A Little More; Jessie Ware – Sam;

Melodije morja in sonca 2018

Predstavljene skladbe: Lea Sirk - Moj profil; Proteus – Odklop; Manca Špik – Kjer pomol poljubi morje; Steffy – Pa sem šla; MILA – Jaz bi šla naprej; Kacey Musgraves - High Horse; Lauren Daigle - You Say; James Arthur - You Deserve Better; Lenny Kravitz – Low; Cam - Road To Happiness; Alessia Cara - A Little More; Jessie Ware – Sam;

mladiglasba

A štekaš?

Melodije morja in sonca 2018
Predstavljene skladbe: Lea Sirk - Moj profil; Proteus – Odklop; Manca Špik – Kjer pomol poljubi morje; Steffy – Pa sem šla; MILA – Jaz bi šla naprej; Kacey Musgraves - High Horse; Lauren Daigle - You Say; James Arthur - You Deserve Better; Lenny Kravitz – Low; Cam - Road To Happiness; Alessia Cara - A Little More; Jessie Ware – Sam;
VEČ ...|18. 7. 2018
Melodije morja in sonca 2018
Predstavljene skladbe: Lea Sirk - Moj profil; Proteus – Odklop; Manca Špik – Kjer pomol poljubi morje; Steffy – Pa sem šla; MILA – Jaz bi šla naprej; Kacey Musgraves - High Horse; Lauren Daigle - You Say; James Arthur - You Deserve Better; Lenny Kravitz – Low; Cam - Road To Happiness; Alessia Cara - A Little More; Jessie Ware – Sam;

Marjan BuničŽiga BuničJan Gerl

mladiglasba

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|13. 7. 2018
Blejski sir, zgodba o uspehu lokalnega povezovanja

V ozadju vse bolj prepoznavne uspešne zgodbe blagovne znamke Blejski sir je sodelovanje in združevanje ljudi lokalnega območja Bleda in Gorij. Dvajset kmetov je vstopilo v skupno zgodbo domače tradicije in znanja sirarjev. Predstavil jo je Jože Mulej, predsednik Kmetijsko gozdarske zadruge Gozd Bled.

Blejski sir, zgodba o uspehu lokalnega povezovanja

V ozadju vse bolj prepoznavne uspešne zgodbe blagovne znamke Blejski sir je sodelovanje in združevanje ljudi lokalnega območja Bleda in Gorij. Dvajset kmetov je vstopilo v skupno zgodbo domače tradicije in znanja sirarjev. Predstavil jo je Jože Mulej, predsednik Kmetijsko gozdarske zadruge Gozd Bled.

izročiloizobraževanjeinovacije

Ni meje za dobre ideje

Blejski sir, zgodba o uspehu lokalnega povezovanja
V ozadju vse bolj prepoznavne uspešne zgodbe blagovne znamke Blejski sir je sodelovanje in združevanje ljudi lokalnega območja Bleda in Gorij. Dvajset kmetov je vstopilo v skupno zgodbo domače tradicije in znanja sirarjev. Predstavil jo je Jože Mulej, predsednik Kmetijsko gozdarske zadruge Gozd Bled.
VEČ ...|13. 7. 2018
Blejski sir, zgodba o uspehu lokalnega povezovanja
V ozadju vse bolj prepoznavne uspešne zgodbe blagovne znamke Blejski sir je sodelovanje in združevanje ljudi lokalnega območja Bleda in Gorij. Dvajset kmetov je vstopilo v skupno zgodbo domače tradicije in znanja sirarjev. Predstavil jo je Jože Mulej, predsednik Kmetijsko gozdarske zadruge Gozd Bled.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjeinovacije

Svetovalnica

VEČ ...|26. 6. 2018
Kuhajmo s sestro Nikolino

Kako narediti čokoladni obliv, pehtranovo potico, ribezovo marmelado, limonin sirup, potico iz črne mete ... ali je treba vodo pri kuhanju špinače zavreči, dodajanje arome k marmeladi, kako konzervirati grah v slanici - ste v tokratni oddaji Svetovalnica vprašali sestro Nikolino. Prisluhnite njenim odgovorom.

Kuhajmo s sestro Nikolino

Kako narediti čokoladni obliv, pehtranovo potico, ribezovo marmelado, limonin sirup, potico iz črne mete ... ali je treba vodo pri kuhanju špinače zavreči, dodajanje arome k marmeladi, kako konzervirati grah v slanici - ste v tokratni oddaji Svetovalnica vprašali sestro Nikolino. Prisluhnite njenim odgovorom.

izobraževanjesvetovanje

Svetovalnica

Kuhajmo s sestro Nikolino
Kako narediti čokoladni obliv, pehtranovo potico, ribezovo marmelado, limonin sirup, potico iz črne mete ... ali je treba vodo pri kuhanju špinače zavreči, dodajanje arome k marmeladi, kako konzervirati grah v slanici - ste v tokratni oddaji Svetovalnica vprašali sestro Nikolino. Prisluhnite njenim odgovorom.
VEČ ...|26. 6. 2018
Kuhajmo s sestro Nikolino
Kako narediti čokoladni obliv, pehtranovo potico, ribezovo marmelado, limonin sirup, potico iz črne mete ... ali je treba vodo pri kuhanju špinače zavreči, dodajanje arome k marmeladi, kako konzervirati grah v slanici - ste v tokratni oddaji Svetovalnica vprašali sestro Nikolino. Prisluhnite njenim odgovorom.

Matjaž Merljak

izobraževanjesvetovanje

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|10. 6. 2018
Francesco Patton o razmerah v Sveti deželi

Pogovor s kustosom Svete dežele p. Francescom Pattonom. Z njim smo se pogovarjali o razmerah v Jeruzalemu, Betlehemu pa tudi v Gazi.

Francesco Patton o razmerah v Sveti deželi

Pogovor s kustosom Svete dežele p. Francescom Pattonom. Z njim smo se pogovarjali o razmerah v Jeruzalemu, Betlehemu pa tudi v Gazi.

duhovnostSveta deželaFrancesco Patton

Iz življenja vesoljne Cerkve

Francesco Patton o razmerah v Sveti deželi
Pogovor s kustosom Svete dežele p. Francescom Pattonom. Z njim smo se pogovarjali o razmerah v Jeruzalemu, Betlehemu pa tudi v Gazi.
VEČ ...|10. 6. 2018
Francesco Patton o razmerah v Sveti deželi
Pogovor s kustosom Svete dežele p. Francescom Pattonom. Z njim smo se pogovarjali o razmerah v Jeruzalemu, Betlehemu pa tudi v Gazi.

Marta JerebičMarjana Debevec

duhovnostSveta deželaFrancesco Patton

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|24. 4. 2018
Kulinarična dediščina

Franc Jezeršek je prejemnik nagrade za življenjsko delo na področju kulinarične dediščine, ki je v Sloveniji zelo bogata in se je v zadnjem času vse bolj zavedamo. Od suhomesnih proizvodov, potice, močnatih jedi, sirov, juh smo raznovrstni in geografsko pestri. V Sloveniji imamo 24 kulinaričnih regij.

Kulinarična dediščina

Franc Jezeršek je prejemnik nagrade za življenjsko delo na področju kulinarične dediščine, ki je v Sloveniji zelo bogata in se je v zadnjem času vse bolj zavedamo. Od suhomesnih proizvodov, potice, močnatih jedi, sirov, juh smo raznovrstni in geografsko pestri. V Sloveniji imamo 24 kulinaričnih regij.

Kulturaizobraževanje

Zakladi naše dediščine

Kulinarična dediščina
Franc Jezeršek je prejemnik nagrade za življenjsko delo na področju kulinarične dediščine, ki je v Sloveniji zelo bogata in se je v zadnjem času vse bolj zavedamo. Od suhomesnih proizvodov, potice, močnatih jedi, sirov, juh smo raznovrstni in geografsko pestri. V Sloveniji imamo 24 kulinaričnih regij.
VEČ ...|24. 4. 2018
Kulinarična dediščina
Franc Jezeršek je prejemnik nagrade za življenjsko delo na področju kulinarične dediščine, ki je v Sloveniji zelo bogata in se je v zadnjem času vse bolj zavedamo. Od suhomesnih proizvodov, potice, močnatih jedi, sirov, juh smo raznovrstni in geografsko pestri. V Sloveniji imamo 24 kulinaričnih regij.

Nataša Ličen

Kulturaizobraževanje

Gradimo odprto družbo

VEČ ...|15. 4. 2018
Bližnji vzhod: sedem let pozneje. Sirija še vedno potrebuje mir.

V oddaji smo posredovali izjavo za javnost Evropskega Jezuitskega združenja za begunce o sirskem konfliktu, ki je vstopil v osmo leto.

Bližnji vzhod: sedem let pozneje. Sirija še vedno potrebuje mir.

V oddaji smo posredovali izjavo za javnost Evropskega Jezuitskega združenja za begunce o sirskem konfliktu, ki je vstopil v osmo leto.

infobeguncisirija

Gradimo odprto družbo

Bližnji vzhod: sedem let pozneje. Sirija še vedno potrebuje mir.
V oddaji smo posredovali izjavo za javnost Evropskega Jezuitskega združenja za begunce o sirskem konfliktu, ki je vstopil v osmo leto.
VEČ ...|15. 4. 2018
Bližnji vzhod: sedem let pozneje. Sirija še vedno potrebuje mir.
V oddaji smo posredovali izjavo za javnost Evropskega Jezuitskega združenja za begunce o sirskem konfliktu, ki je vstopil v osmo leto.

Matjaž Merljak

infobeguncisirija

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|4. 3. 2018
Preizkušnje kristjanov po svetu

Oddajo smo tokrat posvetili raznim preizkušnjam, ki jih kristjani preživljajo po vsem svetu. Spomnili se bomo Sirije, preganjanih kristjanov v Pakistanu in Nigeriji ter spregovorili o raziskavi spolnih zlorab v Čilu.

Preizkušnje kristjanov po svetu

Oddajo smo tokrat posvetili raznim preizkušnjam, ki jih kristjani preživljajo po vsem svetu. Spomnili se bomo Sirije, preganjanih kristjanov v Pakistanu in Nigeriji ter spregovorili o raziskavi spolnih zlorab v Čilu.

duhovnostkristjanipreganjanje

Iz življenja vesoljne Cerkve

Preizkušnje kristjanov po svetu
Oddajo smo tokrat posvetili raznim preizkušnjam, ki jih kristjani preživljajo po vsem svetu. Spomnili se bomo Sirije, preganjanih kristjanov v Pakistanu in Nigeriji ter spregovorili o raziskavi spolnih zlorab v Čilu.
VEČ ...|4. 3. 2018
Preizkušnje kristjanov po svetu
Oddajo smo tokrat posvetili raznim preizkušnjam, ki jih kristjani preživljajo po vsem svetu. Spomnili se bomo Sirije, preganjanih kristjanov v Pakistanu in Nigeriji ter spregovorili o raziskavi spolnih zlorab v Čilu.

Marta JerebičMarjana Debevec

duhovnostkristjanipreganjanje

A štekaš?

VEČ ...|28. 2. 2018
Izvajalci o Emi 2018

Predstavljene pesmi: Gedore - Da pozabiva; Marko Tolja - Tišina; Lea Sirk – Hvala, ne; BQL – Ptica; Nuška Drašček – Ne zapusti me zdaj; Lara Kadis – Zdaj sem tu; Proper – Ukraden cvet; INA SHAI - Glow; Indigo – Vesna; Gregor Ravnik – Zdaj je čas; Amaya - Concrete; Raiven – Daleč stran; Ermal Meta & Fabrizio Moro - Non mi avete fatto niente; Ellie Goulding – Vincent

Izvajalci o Emi 2018

Predstavljene pesmi: Gedore - Da pozabiva; Marko Tolja - Tišina; Lea Sirk – Hvala, ne; BQL – Ptica; Nuška Drašček – Ne zapusti me zdaj; Lara Kadis – Zdaj sem tu; Proper – Ukraden cvet; INA SHAI - Glow; Indigo – Vesna; Gregor Ravnik – Zdaj je čas; Amaya - Concrete; Raiven – Daleč stran; Ermal Meta & Fabrizio Moro - Non mi avete fatto niente; Ellie Goulding – Vincent

mladiglasbaema

A štekaš?

Izvajalci o Emi 2018
Predstavljene pesmi: Gedore - Da pozabiva; Marko Tolja - Tišina; Lea Sirk – Hvala, ne; BQL – Ptica; Nuška Drašček – Ne zapusti me zdaj; Lara Kadis – Zdaj sem tu; Proper – Ukraden cvet; INA SHAI - Glow; Indigo – Vesna; Gregor Ravnik – Zdaj je čas; Amaya - Concrete; Raiven – Daleč stran; Ermal Meta & Fabrizio Moro - Non mi avete fatto niente; Ellie Goulding – Vincent
VEČ ...|28. 2. 2018
Izvajalci o Emi 2018
Predstavljene pesmi: Gedore - Da pozabiva; Marko Tolja - Tišina; Lea Sirk – Hvala, ne; BQL – Ptica; Nuška Drašček – Ne zapusti me zdaj; Lara Kadis – Zdaj sem tu; Proper – Ukraden cvet; INA SHAI - Glow; Indigo – Vesna; Gregor Ravnik – Zdaj je čas; Amaya - Concrete; Raiven – Daleč stran; Ermal Meta & Fabrizio Moro - Non mi avete fatto niente; Ellie Goulding – Vincent

Marjan BuničŽiga BuničJan Gerl

mladiglasbaema

Priporočamo
|
Aktualno

Naš gost

VEČ ...|9. 11. 2019
Draga Gelt

Folklora, gledališče, poučevanje slovenščine, popis dosežkov Slovencev v Avstraliji, slikanje, pisanje pesmi - vse to so dejavnosti Drage Gelt iz Melbourna v Avstraliji, ki smo jo predstavili tokrat. Rodila se je v Setnikarjevi družini na Dobrovi pri Ljubljani kot osma hčerka. Po končanem učiteljišču v Ljubljani zanjo ni bilo službe, saj ni bila primerna kandidatka. Življenje jo je najprej popeljalo v Nemčijo, od tam pa v Avstralijo. Takoj se je vključila v kulturno delo in učila v slovenski šoli, ustanovila folklorno skupino ter sodelovala pri dramski skupini v verskem središču v Kew-ju.

Draga Gelt

Folklora, gledališče, poučevanje slovenščine, popis dosežkov Slovencev v Avstraliji, slikanje, pisanje pesmi - vse to so dejavnosti Drage Gelt iz Melbourna v Avstraliji, ki smo jo predstavili tokrat. Rodila se je v Setnikarjevi družini na Dobrovi pri Ljubljani kot osma hčerka. Po končanem učiteljišču v Ljubljani zanjo ni bilo službe, saj ni bila primerna kandidatka. Življenje jo je najprej popeljalo v Nemčijo, od tam pa v Avstralijo. Takoj se je vključila v kulturno delo in učila v slovenski šoli, ustanovila folklorno skupino ter sodelovala pri dramski skupini v verskem središču v Kew-ju.

Matjaž Merljak

pogovorrojaki

Doživetja narave

VEČ ...|8. 11. 2019
Pogovor s predsednikom slovenske planinske organizacije Jožetom Rovanom

Letošnja planinska sezona je bila ena boljših v zadnjem desetletju. Kaj vse prinaša povečano število obiskovalcev v naše gore, kakšni so glavni izzivi osrednje slovenske planinske organizacije in kako jih vidi njen predsednik ste slišali v pogovoru z Jožetom Rovanom.

Pogovor s predsednikom slovenske planinske organizacije Jožetom Rovanom

Letošnja planinska sezona je bila ena boljših v zadnjem desetletju. Kaj vse prinaša povečano število obiskovalcev v naše gore, kakšni so glavni izzivi osrednje slovenske planinske organizacije in kako jih vidi njen predsednik ste slišali v pogovoru z Jožetom Rovanom.

Blaž Lesnik

naravapogovor

Duhovna misel

VEČ ...|13. 11. 2019
A le eden

Eden izmed njih pa se je vrnil, ko je videl, da je ozdravljen, in je z velikim glasom slavil Boga; in padel je na obraz pred njegove noge ter se mu zahvaljeval: in ta je bil Samarijan. (Lk17, 15-16)

A le eden

Eden izmed njih pa se je vrnil, ko je videl, da je ozdravljen, in je z velikim glasom slavil Boga; in padel je na obraz pred njegove noge ter se mu zahvaljeval: in ta je bil Samarijan. (Lk17, 15-16)

Gregor Čušin

duhovnost

Moja zgodba

VEČ ...|10. 11. 2019
Razstava Po sili vojak II

V oddaji Moja zgodba smo gostili soavtorico razstave Po sili vojak drugi del - Prisino mobilizirani Gorenjci in Korošci v nemški vojski 1943 - 1945 dr. Moniko Kokalj Kočevar. Omenjena rastava je do 8. marca prihodnje leto na ogled v Gorenjskem muzeju v Kranju. Prisluhnete lahko predstavitvi razstave, kaj je na njej moč videti, kdo so ostali avtorji, kje so zbirali gradivo ...

Razstava Po sili vojak II

V oddaji Moja zgodba smo gostili soavtorico razstave Po sili vojak drugi del - Prisino mobilizirani Gorenjci in Korošci v nemški vojski 1943 - 1945 dr. Moniko Kokalj Kočevar. Omenjena rastava je do 8. marca prihodnje leto na ogled v Gorenjskem muzeju v Kranju. Prisluhnete lahko predstavitvi razstave, kaj je na njej moč videti, kdo so ostali avtorji, kje so zbirali gradivo ...

Jože Bartolj

Monika Kokalj Kočevar

Svetovalnica

VEČ ...|12. 11. 2019
Bonton

Tokrat je bil v oddaji spet na sporedu bonton z našo redno gostjo Bojano Košnik Čuk. Začeli smo s kulturo vedenja v parkih, v nadaljevanju pa smo k sodelovanju povabili tudi poslušalce in poslušalke.

Bonton

Tokrat je bil v oddaji spet na sporedu bonton z našo redno gostjo Bojano Košnik Čuk. Začeli smo s kulturo vedenja v parkih, v nadaljevanju pa smo k sodelovanju povabili tudi poslušalce in poslušalke.

Marjan Bunič

svetovanje

Bim bam bom

VEČ ...|13. 11. 2019
Bim bam bom dne 13. 11.

Bim bam bom dne 13. 11.

Jure Sešek

Duhovna misel

VEČ ...|13. 11. 2019
A le eden

Eden izmed njih pa se je vrnil, ko je videl, da je ozdravljen, in je z velikim glasom slavil Boga; in padel je na obraz pred njegove noge ter se mu zahvaljeval: in ta je bil Samarijan. (Lk17, 15-16)

A le eden

Eden izmed njih pa se je vrnil, ko je videl, da je ozdravljen, in je z velikim glasom slavil Boga; in padel je na obraz pred njegove noge ter se mu zahvaljeval: in ta je bil Samarijan. (Lk17, 15-16)

Gregor Čušin

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|13. 11. 2019
Častitljivi del

Molili so radijski sodelavci.

Častitljivi del

Molili so radijski sodelavci.

Radio Ognjišče

duhovnost

Svetnik dneva

VEČ ...|13. 11. 2019
Sv. Stanislav Kostka

Sv. Stanislav Kostka

Jure Sešek

duhovnost

Za nasmeh

VEČ ...|13. 11. 2019
Humor je kot dobra začimba: v pravi meri ga lahko dodamo prav vsaki jedi.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Humor je kot dobra začimba: v pravi meri ga lahko dodamo prav vsaki jedi.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče