Komentar Časnik.si

VEČ ...|22. 1. 2020
Težave, s katerimi se soočajo starejši in gibalno ovirani meščani Ljubljane

Nedavno je bil sin ljubljanskega župana zaradi davčnih utaj in ponarejanja listin obsojen na 2.000 eurov denarne kazni. Glede na dejstvo, da naj bi utajena denarna vsota bila »težka« okoli 60 0000 eurov, je to mala malenkost. Še zlasti, če upoštevamo, da bi enako ali višjo kazen dobila branjevka na tržnici, ki ne bi izdala računa za prodani peteršilj v znesku 70 centov. Baje nekateri ljudje že skačejo od veselja in iščejo priliko, da bi tudi oni utajili oziroma ukradli takšne vsote. Z utajeno vsoto in plačano (!) kaznijo, županov sin je v osebnem stečaju in ni jasno, ali jo bo plačal, bi namreč odlično živeli leto ali dve. Sicer pa je bilo takšno milo kazen pričakovati. Če sodišče razveljavi sodbo generalu Rupniku, je kazen županovemu sinu resnično krivična.Častni ljubljanski meščani v bran županove časti in likaTako vsaj misli skupina najuglednejših Slovencev, častnih meščanov Ljubljane, ki je izdala poziv, da se ohrani čast in lik ljubljanskega župana. Kot vse kaže gre oblikovanje Jankovićeve varde. Glede na njihovo stikanje glav na proslavi Dražgošah, je to rezultat tamkajšnjega prikritega sestanka. Revolucija teče dalje! »Najuglednejši Ljubljančani« s Kučanom na čelu namreč opozarjajo, da je Zoran Jankovič najuglednejši župan po Hribarju na čelu Ljubljane. Še Adlešič in marsikdo je pred njim, ni pa »naš«. Zato se ga ne priznavajo in ne omenjajo! Korak za obrambo ljubljanskega župana je samo predpriprava za poziv k denarni nabirki za plačilo kazni njegovega sina. Ni prav, da bo oče, ki toliko in tako enkratno dela za Ljubljano, za kar je, mimogrede bogato poplačan, poleg sramote še denarno trpel. Številka tekočega računa bo znana v najkrajšem možnem času.O tem, da je bilo v »Jankovičevem obdobju« Ljubljane veliko narejenega, ni dvoma. Ne razumem sicer, zakaj se nekateri čudijo, če nekdo za vrhunsko plačo in v tako dolgem obdobju tudi nekaj naredi. Ljudje imamo različno dioptrijo. Ob strani tudi puščamo vprašanje, koliko so lepotni popravki trajni in koliko je Ljubljana zaradi tega zadolžena. V to, koliko je župan zaradi tega osebno profitiral, se ne spuščam, ker ne vem.Starejši in gibalno ovirani stanovalci centra Ljubljane doživljajo Jankovićevo vlado kot velik terorSprašujem se, kdo ima predvsem od tega korist. Ljudje s težavami z gibanjem in invalidi gotovo ne. Za njih je vrsta objektov težko ali celo nedostopna, ker se sami ali brez pomoči bližnjih tem ne morejo približati. No, k mašam zaradi nedostopnosti cerkve, hodi čedalje manj ljudi, kar pa je tudi cilj Jankovićeve politične opcije in je vse skupaj lahko razumeti tudi kot protiversko dejavnost dejavnost.“So stvari, ki jih treba sovražiti. Po mojem mnenju je Katoliška cerkev v Sloveniji nekaj, kar moraš sovražiti,” razglaša ena najvidnejših Jankovićevih branilk.No, pustimo to ob strani, saj je versko prepričanje, ne pa protiversko prepričanje in govorjenje, strogo osebna zadeva in se javnosti, tudi glede dostopnosti cerkva, ne tiče. Bodite srečni, umazane živali, da vam jih nismo podrli, bi rekel Štromajer, ki bo naslednji častni Ljubljančan! Škoda, da so na Jankovičevo tovrstno zaslugo njegovi branilci pozabili. Ni prav, da za opozarjanje na krivice, ki jih doživlja župan, delajo nove krivice. No, saj priznavajo, da nihče ni brez napak! Žal pa niso vse enake in še manj enako usodne. Nekateri, revni in v stiski so tatovi, politični odličneži kleptomani!Ne samo, da spomladi in v jeseni, ne morejo nemoteno do svojih stanovanj, ker stalno snemajo neke reklamne filme. Še huje je in to vsakodnevno. Ker so številna parkirišča rezervirana za vladne službe in električne avtomobile, samo v zadnjem času je njihovo število naraslo, ne moremo pred hišami parkirati. Niti takrat, ko prevažamo bolne ali otroke. Gre za kratenje temeljne človekove in ustavne pravice do uporabe lastnega stanovanja!Meščani Ljubljane prvega in drugega razredaLjubljanske odličneže to ne zanima, saj jim je posebni status dal človek, ki se na moralo, pravo in ustavo požvižga. Znan je primer, kako so nekega umirajočega po eni osrednjih ljubljanskih cest na bolniškem vozičku peljali do rešilca, ki ni imel naprave za znižanje stebrička. Tudi če se stanovalci dogovorijo in v sili in neodložljivi potrebi zaradi višje sile parkirajo pred vhodom v hišo, tam ni dovoljeno parkirati. Vozniku, ki nikogar ne ovira, takoj prilepijo 80 evrov kazni! Četudi plača parkirni listek!Osebni dovoz nakupljenih življenjskih potreb je kazniv. Razen če niso županov pristaš. Potem lahko parkiraš na pločniku ali pa ti stalno rezervirajo prostor najmanj za avtobus! To in še številni grozljivi primeri so druga plat Jankovićeve ljudovlade, ki jo branijo in ščitijo njegovi častni Ljubljančani. Sedaj lahko vsak razume, zakaj je v Slovenji tako kriminalna politika do starostnikov. Ker niso pravi in niso privilegirani. Za njih, četudi po zaslugi ljubljanskega župana, oblast že poskrbi.

Težave, s katerimi se soočajo starejši in gibalno ovirani meščani Ljubljane

Nedavno je bil sin ljubljanskega župana zaradi davčnih utaj in ponarejanja listin obsojen na 2.000 eurov denarne kazni. Glede na dejstvo, da naj bi utajena denarna vsota bila »težka« okoli 60 0000 eurov, je to mala malenkost. Še zlasti, če upoštevamo, da bi enako ali višjo kazen dobila branjevka na tržnici, ki ne bi izdala računa za prodani peteršilj v znesku 70 centov. Baje nekateri ljudje že skačejo od veselja in iščejo priliko, da bi tudi oni utajili oziroma ukradli takšne vsote. Z utajeno vsoto in plačano (!) kaznijo, županov sin je v osebnem stečaju in ni jasno, ali jo bo plačal, bi namreč odlično živeli leto ali dve. Sicer pa je bilo takšno milo kazen pričakovati. Če sodišče razveljavi sodbo generalu Rupniku, je kazen županovemu sinu resnično krivična.Častni ljubljanski meščani v bran županove časti in likaTako vsaj misli skupina najuglednejših Slovencev, častnih meščanov Ljubljane, ki je izdala poziv, da se ohrani čast in lik ljubljanskega župana. Kot vse kaže gre oblikovanje Jankovićeve varde. Glede na njihovo stikanje glav na proslavi Dražgošah, je to rezultat tamkajšnjega prikritega sestanka. Revolucija teče dalje! »Najuglednejši Ljubljančani« s Kučanom na čelu namreč opozarjajo, da je Zoran Jankovič najuglednejši župan po Hribarju na čelu Ljubljane. Še Adlešič in marsikdo je pred njim, ni pa »naš«. Zato se ga ne priznavajo in ne omenjajo! Korak za obrambo ljubljanskega župana je samo predpriprava za poziv k denarni nabirki za plačilo kazni njegovega sina. Ni prav, da bo oče, ki toliko in tako enkratno dela za Ljubljano, za kar je, mimogrede bogato poplačan, poleg sramote še denarno trpel. Številka tekočega računa bo znana v najkrajšem možnem času.O tem, da je bilo v »Jankovičevem obdobju« Ljubljane veliko narejenega, ni dvoma. Ne razumem sicer, zakaj se nekateri čudijo, če nekdo za vrhunsko plačo in v tako dolgem obdobju tudi nekaj naredi. Ljudje imamo različno dioptrijo. Ob strani tudi puščamo vprašanje, koliko so lepotni popravki trajni in koliko je Ljubljana zaradi tega zadolžena. V to, koliko je župan zaradi tega osebno profitiral, se ne spuščam, ker ne vem.Starejši in gibalno ovirani stanovalci centra Ljubljane doživljajo Jankovićevo vlado kot velik terorSprašujem se, kdo ima predvsem od tega korist. Ljudje s težavami z gibanjem in invalidi gotovo ne. Za njih je vrsta objektov težko ali celo nedostopna, ker se sami ali brez pomoči bližnjih tem ne morejo približati. No, k mašam zaradi nedostopnosti cerkve, hodi čedalje manj ljudi, kar pa je tudi cilj Jankovićeve politične opcije in je vse skupaj lahko razumeti tudi kot protiversko dejavnost dejavnost.“So stvari, ki jih treba sovražiti. Po mojem mnenju je Katoliška cerkev v Sloveniji nekaj, kar moraš sovražiti,” razglaša ena najvidnejših Jankovićevih branilk.No, pustimo to ob strani, saj je versko prepričanje, ne pa protiversko prepričanje in govorjenje, strogo osebna zadeva in se javnosti, tudi glede dostopnosti cerkva, ne tiče. Bodite srečni, umazane živali, da vam jih nismo podrli, bi rekel Štromajer, ki bo naslednji častni Ljubljančan! Škoda, da so na Jankovičevo tovrstno zaslugo njegovi branilci pozabili. Ni prav, da za opozarjanje na krivice, ki jih doživlja župan, delajo nove krivice. No, saj priznavajo, da nihče ni brez napak! Žal pa niso vse enake in še manj enako usodne. Nekateri, revni in v stiski so tatovi, politični odličneži kleptomani!Ne samo, da spomladi in v jeseni, ne morejo nemoteno do svojih stanovanj, ker stalno snemajo neke reklamne filme. Še huje je in to vsakodnevno. Ker so številna parkirišča rezervirana za vladne službe in električne avtomobile, samo v zadnjem času je njihovo število naraslo, ne moremo pred hišami parkirati. Niti takrat, ko prevažamo bolne ali otroke. Gre za kratenje temeljne človekove in ustavne pravice do uporabe lastnega stanovanja!Meščani Ljubljane prvega in drugega razredaLjubljanske odličneže to ne zanima, saj jim je posebni status dal človek, ki se na moralo, pravo in ustavo požvižga. Znan je primer, kako so nekega umirajočega po eni osrednjih ljubljanskih cest na bolniškem vozičku peljali do rešilca, ki ni imel naprave za znižanje stebrička. Tudi če se stanovalci dogovorijo in v sili in neodložljivi potrebi zaradi višje sile parkirajo pred vhodom v hišo, tam ni dovoljeno parkirati. Vozniku, ki nikogar ne ovira, takoj prilepijo 80 evrov kazni! Četudi plača parkirni listek!Osebni dovoz nakupljenih življenjskih potreb je kazniv. Razen če niso županov pristaš. Potem lahko parkiraš na pločniku ali pa ti stalno rezervirajo prostor najmanj za avtobus! To in še številni grozljivi primeri so druga plat Jankovićeve ljudovlade, ki jo branijo in ščitijo njegovi častni Ljubljančani. Sedaj lahko vsak razume, zakaj je v Slovenji tako kriminalna politika do starostnikov. Ker niso pravi in niso privilegirani. Za njih, četudi po zaslugi ljubljanskega župana, oblast že poskrbi.

politikadrugorazredna temaLjubljanamestna politikamestno redarstvostarejši Zoran Janković

Komentar Časnik.si

Težave, s katerimi se soočajo starejši in gibalno ovirani meščani Ljubljane
Nedavno je bil sin ljubljanskega župana zaradi davčnih utaj in ponarejanja listin obsojen na 2.000 eurov denarne kazni. Glede na dejstvo, da naj bi utajena denarna vsota bila »težka« okoli 60 0000 eurov, je to mala malenkost. Še zlasti, če upoštevamo, da bi enako ali višjo kazen dobila branjevka na tržnici, ki ne bi izdala računa za prodani peteršilj v znesku 70 centov. Baje nekateri ljudje že skačejo od veselja in iščejo priliko, da bi tudi oni utajili oziroma ukradli takšne vsote. Z utajeno vsoto in plačano (!) kaznijo, županov sin je v osebnem stečaju in ni jasno, ali jo bo plačal, bi namreč odlično živeli leto ali dve. Sicer pa je bilo takšno milo kazen pričakovati. Če sodišče razveljavi sodbo generalu Rupniku, je kazen županovemu sinu resnično krivična.Častni ljubljanski meščani v bran županove časti in likaTako vsaj misli skupina najuglednejših Slovencev, častnih meščanov Ljubljane, ki je izdala poziv, da se ohrani čast in lik ljubljanskega župana. Kot vse kaže gre oblikovanje Jankovićeve varde. Glede na njihovo stikanje glav na proslavi Dražgošah, je to rezultat tamkajšnjega prikritega sestanka. Revolucija teče dalje! »Najuglednejši Ljubljančani« s Kučanom na čelu namreč opozarjajo, da je Zoran Jankovič najuglednejši župan po Hribarju na čelu Ljubljane. Še Adlešič in marsikdo je pred njim, ni pa »naš«. Zato se ga ne priznavajo in ne omenjajo! Korak za obrambo ljubljanskega župana je samo predpriprava za poziv k denarni nabirki za plačilo kazni njegovega sina. Ni prav, da bo oče, ki toliko in tako enkratno dela za Ljubljano, za kar je, mimogrede bogato poplačan, poleg sramote še denarno trpel. Številka tekočega računa bo znana v najkrajšem možnem času.O tem, da je bilo v »Jankovičevem obdobju« Ljubljane veliko narejenega, ni dvoma. Ne razumem sicer, zakaj se nekateri čudijo, če nekdo za vrhunsko plačo in v tako dolgem obdobju tudi nekaj naredi. Ljudje imamo različno dioptrijo. Ob strani tudi puščamo vprašanje, koliko so lepotni popravki trajni in koliko je Ljubljana zaradi tega zadolžena. V to, koliko je župan zaradi tega osebno profitiral, se ne spuščam, ker ne vem.Starejši in gibalno ovirani stanovalci centra Ljubljane doživljajo Jankovićevo vlado kot velik terorSprašujem se, kdo ima predvsem od tega korist. Ljudje s težavami z gibanjem in invalidi gotovo ne. Za njih je vrsta objektov težko ali celo nedostopna, ker se sami ali brez pomoči bližnjih tem ne morejo približati. No, k mašam zaradi nedostopnosti cerkve, hodi čedalje manj ljudi, kar pa je tudi cilj Jankovićeve politične opcije in je vse skupaj lahko razumeti tudi kot protiversko dejavnost dejavnost.“So stvari, ki jih treba sovražiti. Po mojem mnenju je Katoliška cerkev v Sloveniji nekaj, kar moraš sovražiti,” razglaša ena najvidnejših Jankovićevih branilk.No, pustimo to ob strani, saj je versko prepričanje, ne pa protiversko prepričanje in govorjenje, strogo osebna zadeva in se javnosti, tudi glede dostopnosti cerkva, ne tiče. Bodite srečni, umazane živali, da vam jih nismo podrli, bi rekel Štromajer, ki bo naslednji častni Ljubljančan! Škoda, da so na Jankovičevo tovrstno zaslugo njegovi branilci pozabili. Ni prav, da za opozarjanje na krivice, ki jih doživlja župan, delajo nove krivice. No, saj priznavajo, da nihče ni brez napak! Žal pa niso vse enake in še manj enako usodne. Nekateri, revni in v stiski so tatovi, politični odličneži kleptomani!Ne samo, da spomladi in v jeseni, ne morejo nemoteno do svojih stanovanj, ker stalno snemajo neke reklamne filme. Še huje je in to vsakodnevno. Ker so številna parkirišča rezervirana za vladne službe in električne avtomobile, samo v zadnjem času je njihovo število naraslo, ne moremo pred hišami parkirati. Niti takrat, ko prevažamo bolne ali otroke. Gre za kratenje temeljne človekove in ustavne pravice do uporabe lastnega stanovanja!Meščani Ljubljane prvega in drugega razredaLjubljanske odličneže to ne zanima, saj jim je posebni status dal človek, ki se na moralo, pravo in ustavo požvižga. Znan je primer, kako so nekega umirajočega po eni osrednjih ljubljanskih cest na bolniškem vozičku peljali do rešilca, ki ni imel naprave za znižanje stebrička. Tudi če se stanovalci dogovorijo in v sili in neodložljivi potrebi zaradi višje sile parkirajo pred vhodom v hišo, tam ni dovoljeno parkirati. Vozniku, ki nikogar ne ovira, takoj prilepijo 80 evrov kazni! Četudi plača parkirni listek!Osebni dovoz nakupljenih življenjskih potreb je kazniv. Razen če niso županov pristaš. Potem lahko parkiraš na pločniku ali pa ti stalno rezervirajo prostor najmanj za avtobus! To in še številni grozljivi primeri so druga plat Jankovićeve ljudovlade, ki jo branijo in ščitijo njegovi častni Ljubljančani. Sedaj lahko vsak razume, zakaj je v Slovenji tako kriminalna politika do starostnikov. Ker niso pravi in niso privilegirani. Za njih, četudi po zaslugi ljubljanskega župana, oblast že poskrbi.
VEČ ...|22. 1. 2020
Težave, s katerimi se soočajo starejši in gibalno ovirani meščani Ljubljane
Nedavno je bil sin ljubljanskega župana zaradi davčnih utaj in ponarejanja listin obsojen na 2.000 eurov denarne kazni. Glede na dejstvo, da naj bi utajena denarna vsota bila »težka« okoli 60 0000 eurov, je to mala malenkost. Še zlasti, če upoštevamo, da bi enako ali višjo kazen dobila branjevka na tržnici, ki ne bi izdala računa za prodani peteršilj v znesku 70 centov. Baje nekateri ljudje že skačejo od veselja in iščejo priliko, da bi tudi oni utajili oziroma ukradli takšne vsote. Z utajeno vsoto in plačano (!) kaznijo, županov sin je v osebnem stečaju in ni jasno, ali jo bo plačal, bi namreč odlično živeli leto ali dve. Sicer pa je bilo takšno milo kazen pričakovati. Če sodišče razveljavi sodbo generalu Rupniku, je kazen županovemu sinu resnično krivična.Častni ljubljanski meščani v bran županove časti in likaTako vsaj misli skupina najuglednejših Slovencev, častnih meščanov Ljubljane, ki je izdala poziv, da se ohrani čast in lik ljubljanskega župana. Kot vse kaže gre oblikovanje Jankovićeve varde. Glede na njihovo stikanje glav na proslavi Dražgošah, je to rezultat tamkajšnjega prikritega sestanka. Revolucija teče dalje! »Najuglednejši Ljubljančani« s Kučanom na čelu namreč opozarjajo, da je Zoran Jankovič najuglednejši župan po Hribarju na čelu Ljubljane. Še Adlešič in marsikdo je pred njim, ni pa »naš«. Zato se ga ne priznavajo in ne omenjajo! Korak za obrambo ljubljanskega župana je samo predpriprava za poziv k denarni nabirki za plačilo kazni njegovega sina. Ni prav, da bo oče, ki toliko in tako enkratno dela za Ljubljano, za kar je, mimogrede bogato poplačan, poleg sramote še denarno trpel. Številka tekočega računa bo znana v najkrajšem možnem času.O tem, da je bilo v »Jankovičevem obdobju« Ljubljane veliko narejenega, ni dvoma. Ne razumem sicer, zakaj se nekateri čudijo, če nekdo za vrhunsko plačo in v tako dolgem obdobju tudi nekaj naredi. Ljudje imamo različno dioptrijo. Ob strani tudi puščamo vprašanje, koliko so lepotni popravki trajni in koliko je Ljubljana zaradi tega zadolžena. V to, koliko je župan zaradi tega osebno profitiral, se ne spuščam, ker ne vem.Starejši in gibalno ovirani stanovalci centra Ljubljane doživljajo Jankovićevo vlado kot velik terorSprašujem se, kdo ima predvsem od tega korist. Ljudje s težavami z gibanjem in invalidi gotovo ne. Za njih je vrsta objektov težko ali celo nedostopna, ker se sami ali brez pomoči bližnjih tem ne morejo približati. No, k mašam zaradi nedostopnosti cerkve, hodi čedalje manj ljudi, kar pa je tudi cilj Jankovićeve politične opcije in je vse skupaj lahko razumeti tudi kot protiversko dejavnost dejavnost.“So stvari, ki jih treba sovražiti. Po mojem mnenju je Katoliška cerkev v Sloveniji nekaj, kar moraš sovražiti,” razglaša ena najvidnejših Jankovićevih branilk.No, pustimo to ob strani, saj je versko prepričanje, ne pa protiversko prepričanje in govorjenje, strogo osebna zadeva in se javnosti, tudi glede dostopnosti cerkva, ne tiče. Bodite srečni, umazane živali, da vam jih nismo podrli, bi rekel Štromajer, ki bo naslednji častni Ljubljančan! Škoda, da so na Jankovičevo tovrstno zaslugo njegovi branilci pozabili. Ni prav, da za opozarjanje na krivice, ki jih doživlja župan, delajo nove krivice. No, saj priznavajo, da nihče ni brez napak! Žal pa niso vse enake in še manj enako usodne. Nekateri, revni in v stiski so tatovi, politični odličneži kleptomani!Ne samo, da spomladi in v jeseni, ne morejo nemoteno do svojih stanovanj, ker stalno snemajo neke reklamne filme. Še huje je in to vsakodnevno. Ker so številna parkirišča rezervirana za vladne službe in električne avtomobile, samo v zadnjem času je njihovo število naraslo, ne moremo pred hišami parkirati. Niti takrat, ko prevažamo bolne ali otroke. Gre za kratenje temeljne človekove in ustavne pravice do uporabe lastnega stanovanja!Meščani Ljubljane prvega in drugega razredaLjubljanske odličneže to ne zanima, saj jim je posebni status dal človek, ki se na moralo, pravo in ustavo požvižga. Znan je primer, kako so nekega umirajočega po eni osrednjih ljubljanskih cest na bolniškem vozičku peljali do rešilca, ki ni imel naprave za znižanje stebrička. Tudi če se stanovalci dogovorijo in v sili in neodložljivi potrebi zaradi višje sile parkirajo pred vhodom v hišo, tam ni dovoljeno parkirati. Vozniku, ki nikogar ne ovira, takoj prilepijo 80 evrov kazni! Četudi plača parkirni listek!Osebni dovoz nakupljenih življenjskih potreb je kazniv. Razen če niso županov pristaš. Potem lahko parkiraš na pločniku ali pa ti stalno rezervirajo prostor najmanj za avtobus! To in še številni grozljivi primeri so druga plat Jankovićeve ljudovlade, ki jo branijo in ščitijo njegovi častni Ljubljančani. Sedaj lahko vsak razume, zakaj je v Slovenji tako kriminalna politika do starostnikov. Ker niso pravi in niso privilegirani. Za njih, četudi po zaslugi ljubljanskega župana, oblast že poskrbi.

Stane Granda

politikadrugorazredna temaLjubljanamestna politikamestno redarstvostarejši Zoran Janković

Srečanja

VEČ ...|21. 1. 2020
Splav in žalovanje po splavu v naši družbi še vedno tabu tema

Terapevtka Theresa Burke iz ZDA je zaradi svojih dolgoletnih izkušnjah dela z ženskami, ki imajo za seboj umetni splav, ustanovila duhovne vaje z imenom Rahelin vinograd. Z njimi želi pristopiti na pomoč materam in očetom, ki se soočajo s hudimi posledicami po opravljenem splavu. Ker je ta zakonsko dovoljen, staršem po splavu še vedno ni dovoljeno žalovati. Theresa Burke je zato napisala knjigo Prepovedano žalovanje, ki je nedavno izšla tudi v slovenščini. Ob tem je obiskala Slovenijo in mi smo jo povabili v naš studio.

Splav in žalovanje po splavu v naši družbi še vedno tabu tema

Terapevtka Theresa Burke iz ZDA je zaradi svojih dolgoletnih izkušnjah dela z ženskami, ki imajo za seboj umetni splav, ustanovila duhovne vaje z imenom Rahelin vinograd. Z njimi želi pristopiti na pomoč materam in očetom, ki se soočajo s hudimi posledicami po opravljenem splavu. Ker je ta zakonsko dovoljen, staršem po splavu še vedno ni dovoljeno žalovati. Theresa Burke je zato napisala knjigo Prepovedano žalovanje, ki je nedavno izšla tudi v slovenščini. Ob tem je obiskala Slovenijo in mi smo jo povabili v naš studio.

odnosidružbazdravstvosplav

Srečanja

Splav in žalovanje po splavu v naši družbi še vedno tabu tema
Terapevtka Theresa Burke iz ZDA je zaradi svojih dolgoletnih izkušnjah dela z ženskami, ki imajo za seboj umetni splav, ustanovila duhovne vaje z imenom Rahelin vinograd. Z njimi želi pristopiti na pomoč materam in očetom, ki se soočajo s hudimi posledicami po opravljenem splavu. Ker je ta zakonsko dovoljen, staršem po splavu še vedno ni dovoljeno žalovati. Theresa Burke je zato napisala knjigo Prepovedano žalovanje, ki je nedavno izšla tudi v slovenščini. Ob tem je obiskala Slovenijo in mi smo jo povabili v naš studio.
VEČ ...|21. 1. 2020
Splav in žalovanje po splavu v naši družbi še vedno tabu tema
Terapevtka Theresa Burke iz ZDA je zaradi svojih dolgoletnih izkušnjah dela z ženskami, ki imajo za seboj umetni splav, ustanovila duhovne vaje z imenom Rahelin vinograd. Z njimi želi pristopiti na pomoč materam in očetom, ki se soočajo s hudimi posledicami po opravljenem splavu. Ker je ta zakonsko dovoljen, staršem po splavu še vedno ni dovoljeno žalovati. Theresa Burke je zato napisala knjigo Prepovedano žalovanje, ki je nedavno izšla tudi v slovenščini. Ob tem je obiskala Slovenijo in mi smo jo povabili v naš studio.

Marjana Debevec

odnosidružbazdravstvosplav

Karitas

VEČ ...|19. 1. 2020
25 let Skupnosti Srečanje

Skupnost Srečanje je obeležila 25 let delovanja. O tem, zakaj je komuna za pomoč zasvojenim tudi po toliko letih še vedno dobrodošla, ste slišali v oddaji Karitas, danes ob 18.30. Z nami je bil Zvone Horvat Žnidaršič, že od samega začetka idejni in strokovni vodja programa.

25 let Skupnosti Srečanje

Skupnost Srečanje je obeležila 25 let delovanja. O tem, zakaj je komuna za pomoč zasvojenim tudi po toliko letih še vedno dobrodošla, ste slišali v oddaji Karitas, danes ob 18.30. Z nami je bil Zvone Horvat Žnidaršič, že od samega začetka idejni in strokovni vodja programa.

zasvojenostpomočdobrot

Karitas

25 let Skupnosti Srečanje
Skupnost Srečanje je obeležila 25 let delovanja. O tem, zakaj je komuna za pomoč zasvojenim tudi po toliko letih še vedno dobrodošla, ste slišali v oddaji Karitas, danes ob 18.30. Z nami je bil Zvone Horvat Žnidaršič, že od samega začetka idejni in strokovni vodja programa.
VEČ ...|19. 1. 2020
25 let Skupnosti Srečanje
Skupnost Srečanje je obeležila 25 let delovanja. O tem, zakaj je komuna za pomoč zasvojenim tudi po toliko letih še vedno dobrodošla, ste slišali v oddaji Karitas, danes ob 18.30. Z nami je bil Zvone Horvat Žnidaršič, že od samega začetka idejni in strokovni vodja programa.

Petra Stopar

zasvojenostpomočdobrot

Svetovalnica

VEČ ...|16. 1. 2020
Pomoč otrokom s pomočjo medicinske hipnoze

Psihoterapevt bo vaše težave verjetno povezal z očetom ali mamo, družinski terapevt bo morda rekel: To kar se dogaja je v kontekstu tvoje družine, hipnoza pa ima večjo moč kot vaša volja, ker ima kontakt z Vašo podzavestjo. Tako so zapisali na straneh hipnoterapije, besede pa smo izbrali, ker smo v zdravstveni Svetovalnici govorili o pomoči otrokom s pomočjo medicinske hipnoze. Naša gostja je bila pediatrinja Helena Mole, ki s hipnozo pomaga otrokom pri različnih težavah.

Pomoč otrokom s pomočjo medicinske hipnoze

Psihoterapevt bo vaše težave verjetno povezal z očetom ali mamo, družinski terapevt bo morda rekel: To kar se dogaja je v kontekstu tvoje družine, hipnoza pa ima večjo moč kot vaša volja, ker ima kontakt z Vašo podzavestjo. Tako so zapisali na straneh hipnoterapije, besede pa smo izbrali, ker smo v zdravstveni Svetovalnici govorili o pomoči otrokom s pomočjo medicinske hipnoze. Naša gostja je bila pediatrinja Helena Mole, ki s hipnozo pomaga otrokom pri različnih težavah.

svetovanjeotroci

Svetovalnica

Pomoč otrokom s pomočjo medicinske hipnoze
Psihoterapevt bo vaše težave verjetno povezal z očetom ali mamo, družinski terapevt bo morda rekel: To kar se dogaja je v kontekstu tvoje družine, hipnoza pa ima večjo moč kot vaša volja, ker ima kontakt z Vašo podzavestjo. Tako so zapisali na straneh hipnoterapije, besede pa smo izbrali, ker smo v zdravstveni Svetovalnici govorili o pomoči otrokom s pomočjo medicinske hipnoze. Naša gostja je bila pediatrinja Helena Mole, ki s hipnozo pomaga otrokom pri različnih težavah.
VEČ ...|16. 1. 2020
Pomoč otrokom s pomočjo medicinske hipnoze
Psihoterapevt bo vaše težave verjetno povezal z očetom ali mamo, družinski terapevt bo morda rekel: To kar se dogaja je v kontekstu tvoje družine, hipnoza pa ima večjo moč kot vaša volja, ker ima kontakt z Vašo podzavestjo. Tako so zapisali na straneh hipnoterapije, besede pa smo izbrali, ker smo v zdravstveni Svetovalnici govorili o pomoči otrokom s pomočjo medicinske hipnoze. Naša gostja je bila pediatrinja Helena Mole, ki s hipnozo pomaga otrokom pri različnih težavah.

Blaž Lesnik

svetovanjeotroci

Rožni venec

VEČ ...|15. 1. 2020
Častitljivi del

Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice.

Častitljivi del

Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice.

duhovnost

Rožni venec

Častitljivi del
Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice.
VEČ ...|15. 1. 2020
Častitljivi del
Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice.

Radio Ognjišče

duhovnost

Svetovalnica

VEČ ...|10. 1. 2020
Izziv časa in kako nanj odgovarja Teološka fakulteta

Z nami sta bila doktor Tomaž Erzar in doktor Tadej Stegu. Človek danes velikokrat pade pod težo bremen in išče pomoč, je vse bolj osamljen in izoliran. Teološka fakulteta s svojimi programi pomaga pri oblikovanju posameznikov, ki današnjemu človeku lahko nudijo pomoč. Prinaša tako programe psihoterapije, družinske terapije kot tudi humanitarnega in karitativnega dela.

Izziv časa in kako nanj odgovarja Teološka fakulteta

Z nami sta bila doktor Tomaž Erzar in doktor Tadej Stegu. Človek danes velikokrat pade pod težo bremen in išče pomoč, je vse bolj osamljen in izoliran. Teološka fakulteta s svojimi programi pomaga pri oblikovanju posameznikov, ki današnjemu človeku lahko nudijo pomoč. Prinaša tako programe psihoterapije, družinske terapije kot tudi humanitarnega in karitativnega dela.

izobraževanjeduhovnostdružbasvetovanje

Svetovalnica

Izziv časa in kako nanj odgovarja Teološka fakulteta
Z nami sta bila doktor Tomaž Erzar in doktor Tadej Stegu. Človek danes velikokrat pade pod težo bremen in išče pomoč, je vse bolj osamljen in izoliran. Teološka fakulteta s svojimi programi pomaga pri oblikovanju posameznikov, ki današnjemu človeku lahko nudijo pomoč. Prinaša tako programe psihoterapije, družinske terapije kot tudi humanitarnega in karitativnega dela.
VEČ ...|10. 1. 2020
Izziv časa in kako nanj odgovarja Teološka fakulteta
Z nami sta bila doktor Tomaž Erzar in doktor Tadej Stegu. Človek danes velikokrat pade pod težo bremen in išče pomoč, je vse bolj osamljen in izoliran. Teološka fakulteta s svojimi programi pomaga pri oblikovanju posameznikov, ki današnjemu človeku lahko nudijo pomoč. Prinaša tako programe psihoterapije, družinske terapije kot tudi humanitarnega in karitativnega dela.

Tanja Dominko

izobraževanjeduhovnostdružbasvetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|9. 1. 2020
Otroci s posebnimi potrebami

Kaj pomeni “biti samostojen”, se verjetno prvič zavemo, ko smo odvisni od pomoči drugega. V današnji Svetovalnici je bil z nami Dušan Kaplan iz društva Polžek.

Otroci s posebnimi potrebami

Kaj pomeni “biti samostojen”, se verjetno prvič zavemo, ko smo odvisni od pomoči drugega. V današnji Svetovalnici je bil z nami Dušan Kaplan iz društva Polžek.

svetovanjeotrocizdravstvovzgoja

Svetovalnica

Otroci s posebnimi potrebami
Kaj pomeni “biti samostojen”, se verjetno prvič zavemo, ko smo odvisni od pomoči drugega. V današnji Svetovalnici je bil z nami Dušan Kaplan iz društva Polžek.
VEČ ...|9. 1. 2020
Otroci s posebnimi potrebami
Kaj pomeni “biti samostojen”, se verjetno prvič zavemo, ko smo odvisni od pomoči drugega. V današnji Svetovalnici je bil z nami Dušan Kaplan iz društva Polžek.

Tanja Dominko

svetovanjeotrocizdravstvovzgoja

Pojdite in učite

VEČ ...|5. 1. 2020
Trikraljevska koledniška akcija

Sklenila se je letošnja Trikraljevska koledniška akcija, ki vsako leto znova predstavlja obuditev lepe tradicije in zelo konkretno pomoč pri delu slovenskih misijonarjv. Spoznali smo sadove minulega leta in upanje za uspeh pravkar minulega romanja kolednikov.

Trikraljevska koledniška akcija

Sklenila se je letošnja Trikraljevska koledniška akcija, ki vsako leto znova predstavlja obuditev lepe tradicije in zelo konkretno pomoč pri delu slovenskih misijonarjv. Spoznali smo sadove minulega leta in upanje za uspeh pravkar minulega romanja kolednikov.

družbaduhovnostmisijonikolednikiTrikraljevska akcijaMisijonsko središče

Pojdite in učite

Trikraljevska koledniška akcija
Sklenila se je letošnja Trikraljevska koledniška akcija, ki vsako leto znova predstavlja obuditev lepe tradicije in zelo konkretno pomoč pri delu slovenskih misijonarjv. Spoznali smo sadove minulega leta in upanje za uspeh pravkar minulega romanja kolednikov.
VEČ ...|5. 1. 2020
Trikraljevska koledniška akcija
Sklenila se je letošnja Trikraljevska koledniška akcija, ki vsako leto znova predstavlja obuditev lepe tradicije in zelo konkretno pomoč pri delu slovenskih misijonarjv. Spoznali smo sadove minulega leta in upanje za uspeh pravkar minulega romanja kolednikov.

Jure Sešek

družbaduhovnostmisijonikolednikiTrikraljevska akcijaMisijonsko središče

Rožni venec

VEČ ...|4. 1. 2020
Veseli del

Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice. Molitev je vodil murskosoboški škof Peter Štumpf.

Veseli del

Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice. Molitev je vodil murskosoboški škof Peter Štumpf.

duhovnost

Rožni venec

Veseli del
Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice. Molitev je vodil murskosoboški škof Peter Štumpf.
VEČ ...|4. 1. 2020
Veseli del
Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice. Molitev je vodil murskosoboški škof Peter Štumpf.

Radio Ognjišče

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|3. 1. 2020
Veseli del

Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice.

Veseli del

Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice.

duhovnost

Rožni venec

Veseli del
Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice.
VEČ ...|3. 1. 2020
Veseli del
Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice.

Radio Ognjišče

duhovnost

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|2. 1. 2020
Skupina prijateljev, pomoči potrebnim po vsem svetu, postavlja strehe

Iztok Čančula je pred več kot četrt stoletja vodil projekt obnove in priprave radijskih prostorov Radia Ognjišče. S skupino prijateljev pa je v zadnjih nekaj letih v 12-ih državah sveta postavil strehe številnim pomoči potrebnim. Dobrodelni projekt, družbena odgovornost, človekoljubna aktivnost, so vsebine pogovora z njim.

Skupina prijateljev, pomoči potrebnim po vsem svetu, postavlja strehe

Iztok Čančula je pred več kot četrt stoletja vodil projekt obnove in priprave radijskih prostorov Radia Ognjišče. S skupino prijateljev pa je v zadnjih nekaj letih v 12-ih državah sveta postavil strehe številnim pomoči potrebnim. Dobrodelni projekt, družbena odgovornost, človekoljubna aktivnost, so vsebine pogovora z njim.

družbaduhovnostizobraževanjepogovorpodjetnostinovativnost

Ni meje za dobre ideje

Skupina prijateljev, pomoči potrebnim po vsem svetu, postavlja strehe
Iztok Čančula je pred več kot četrt stoletja vodil projekt obnove in priprave radijskih prostorov Radia Ognjišče. S skupino prijateljev pa je v zadnjih nekaj letih v 12-ih državah sveta postavil strehe številnim pomoči potrebnim. Dobrodelni projekt, družbena odgovornost, človekoljubna aktivnost, so vsebine pogovora z njim.
VEČ ...|2. 1. 2020
Skupina prijateljev, pomoči potrebnim po vsem svetu, postavlja strehe
Iztok Čančula je pred več kot četrt stoletja vodil projekt obnove in priprave radijskih prostorov Radia Ognjišče. S skupino prijateljev pa je v zadnjih nekaj letih v 12-ih državah sveta postavil strehe številnim pomoči potrebnim. Dobrodelni projekt, družbena odgovornost, človekoljubna aktivnost, so vsebine pogovora z njim.

Nataša Ličen

družbaduhovnostizobraževanjepogovorpodjetnostinovativnost

Rožni venec

VEČ ...|1. 1. 2020
Veseli del

Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice.

Veseli del

Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice.

duhovnost

Rožni venec

Veseli del
Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice.
VEČ ...|1. 1. 2020
Veseli del
Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice.

Radio Ognjišče

duhovnost

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|29. 12. 2019
Cerkvene božične teme in pogovor s Thereso Burke

Na nedeljo Svete Družine smo v oddaji Iz Življenja vesoljne Cerkve predvajali pogovor s terapevtko Thereso Burke iz ZDA, ki je ustanovila duhovne vaje z imenom Rahelin vinograd. Z njimi želi pristopiti na pomoč materam in očetom, ki se soočajo s hudimi posledicami po opravljenem splavu.

Cerkvene božične teme in pogovor s Thereso Burke

Na nedeljo Svete Družine smo v oddaji Iz Življenja vesoljne Cerkve predvajali pogovor s terapevtko Thereso Burke iz ZDA, ki je ustanovila duhovne vaje z imenom Rahelin vinograd. Z njimi želi pristopiti na pomoč materam in očetom, ki se soočajo s hudimi posledicami po opravljenem splavu.

svetcerkevsplavbožič

Iz življenja vesoljne Cerkve

Cerkvene božične teme in pogovor s Thereso Burke
Na nedeljo Svete Družine smo v oddaji Iz Življenja vesoljne Cerkve predvajali pogovor s terapevtko Thereso Burke iz ZDA, ki je ustanovila duhovne vaje z imenom Rahelin vinograd. Z njimi želi pristopiti na pomoč materam in očetom, ki se soočajo s hudimi posledicami po opravljenem splavu.
VEČ ...|29. 12. 2019
Cerkvene božične teme in pogovor s Thereso Burke
Na nedeljo Svete Družine smo v oddaji Iz Življenja vesoljne Cerkve predvajali pogovor s terapevtko Thereso Burke iz ZDA, ki je ustanovila duhovne vaje z imenom Rahelin vinograd. Z njimi želi pristopiti na pomoč materam in očetom, ki se soočajo s hudimi posledicami po opravljenem splavu.

Marta JerebičJože Bartolj

svetcerkevsplavbožič

Pojdite in učite

VEČ ...|15. 12. 2019
Ukrajina

Zazrli smo se na misijonske poljane in s pomočjo Misijonskih obzorij pogledali v Ukrajino in v zgodovino. Spomnili smo se stote obletnice rojstva misijonarja Jožka Kramarja

Ukrajina

Zazrli smo se na misijonske poljane in s pomočjo Misijonskih obzorij pogledali v Ukrajino in v zgodovino. Spomnili smo se stote obletnice rojstva misijonarja Jožka Kramarja

misijoniduhovnostpogovordružba

Pojdite in učite

Ukrajina
Zazrli smo se na misijonske poljane in s pomočjo Misijonskih obzorij pogledali v Ukrajino in v zgodovino. Spomnili smo se stote obletnice rojstva misijonarja Jožka Kramarja
VEČ ...|15. 12. 2019
Ukrajina
Zazrli smo se na misijonske poljane in s pomočjo Misijonskih obzorij pogledali v Ukrajino in v zgodovino. Spomnili smo se stote obletnice rojstva misijonarja Jožka Kramarja

Jure Sešek

misijoniduhovnostpogovordružba

Karitas

VEČ ...|15. 12. 2019
Župnijska karitas Grobelno

V oddaji Karitas ste slišali pogovor z voditeljico Župnijske karitas Grobelno Katjo Kropec. Kaj ji pomeni to delo in kakšno pomoč nudijo prostovoljci ljudem v stiski?

Župnijska karitas Grobelno

V oddaji Karitas ste slišali pogovor z voditeljico Župnijske karitas Grobelno Katjo Kropec. Kaj ji pomeni to delo in kakšno pomoč nudijo prostovoljci ljudem v stiski?

družbapogovorkaritas

Karitas

Župnijska karitas Grobelno
V oddaji Karitas ste slišali pogovor z voditeljico Župnijske karitas Grobelno Katjo Kropec. Kaj ji pomeni to delo in kakšno pomoč nudijo prostovoljci ljudem v stiski?
VEČ ...|15. 12. 2019
Župnijska karitas Grobelno
V oddaji Karitas ste slišali pogovor z voditeljico Župnijske karitas Grobelno Katjo Kropec. Kaj ji pomeni to delo in kakšno pomoč nudijo prostovoljci ljudem v stiski?

Petra Stopar

družbapogovorkaritas

Rožni venec

VEČ ...|14. 12. 2019
Veseli del

Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice. Molitev je vodil murskosoboški škof Peter Štumpf.

Veseli del

Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice. Molitev je vodil murskosoboški škof Peter Štumpf.

duhovnost

Rožni venec

Veseli del
Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice. Molitev je vodil murskosoboški škof Peter Štumpf.
VEČ ...|14. 12. 2019
Veseli del
Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice. Molitev je vodil murskosoboški škof Peter Štumpf.

Radio Ognjišče

duhovnost

Sobotna iskrica

VEČ ...|7. 12. 2019
Adventna Mavrica, Hrestač in Dvorišče Romane Krajnčan

Sv. Miklavž v naš studio prihaja z drobno zamudo. Poslušalcem Sobotne iskrice je namreč prinesel čudovita darila. S pomočjo Mavrice, med drugim, družabno igro in ogled Božične zgodbe v živalskem vrtu v Ljubljani, s pomočjo ljubljanske Opere in Baleta pa kup vstopnic za ogled decembrske uspešnice vseh sezon Hrestača. Vabljeni k poslušanju in sodelovanju. Posebna Sobotna iskrica je to!

Adventna Mavrica, Hrestač in Dvorišče Romane Krajnčan

Sv. Miklavž v naš studio prihaja z drobno zamudo. Poslušalcem Sobotne iskrice je namreč prinesel čudovita darila. S pomočjo Mavrice, med drugim, družabno igro in ogled Božične zgodbe v živalskem vrtu v Ljubljani, s pomočjo ljubljanske Opere in Baleta pa kup vstopnic za ogled decembrske uspešnice vseh sezon Hrestača. Vabljeni k poslušanju in sodelovanju. Posebna Sobotna iskrica je to!

družbaduhovnostmladiotrocivzgoja

Sobotna iskrica

Adventna Mavrica, Hrestač in Dvorišče Romane Krajnčan
Sv. Miklavž v naš studio prihaja z drobno zamudo. Poslušalcem Sobotne iskrice je namreč prinesel čudovita darila. S pomočjo Mavrice, med drugim, družabno igro in ogled Božične zgodbe v živalskem vrtu v Ljubljani, s pomočjo ljubljanske Opere in Baleta pa kup vstopnic za ogled decembrske uspešnice vseh sezon Hrestača. Vabljeni k poslušanju in sodelovanju. Posebna Sobotna iskrica je to!
VEČ ...|7. 12. 2019
Adventna Mavrica, Hrestač in Dvorišče Romane Krajnčan
Sv. Miklavž v naš studio prihaja z drobno zamudo. Poslušalcem Sobotne iskrice je namreč prinesel čudovita darila. S pomočjo Mavrice, med drugim, družabno igro in ogled Božične zgodbe v živalskem vrtu v Ljubljani, s pomočjo ljubljanske Opere in Baleta pa kup vstopnic za ogled decembrske uspešnice vseh sezon Hrestača. Vabljeni k poslušanju in sodelovanju. Posebna Sobotna iskrica je to!

Jure Sešek

družbaduhovnostmladiotrocivzgoja

Via positiva

VEČ ...|5. 12. 2019
Obdajmo se z ljudmi, ki verjamejo v nas in nas spodbujajo

Miklavž naj prinese več izpolnitve, pomiritve, spodbude in več volje za polnejše življenje. V oddaji Via positiva smo s Polono Kisovec, avtorico dveh knjig, prva govori o ločitvi, je pravljična zgodba v pomoč otrokom ločenih staršev, v drugi knjigi pa nas povabi, da odklopimo srečo in vklopimo življenje, govorili o iskanju zadovoljstva, pristnejšem stiku s seboj in svojimi hotenji. Ni preprosto, je pa vredno delati na sebi, pravi marketinška strokovnjakinja, ki predvsem očara z iskrenostjo.

Obdajmo se z ljudmi, ki verjamejo v nas in nas spodbujajo

Miklavž naj prinese več izpolnitve, pomiritve, spodbude in več volje za polnejše življenje. V oddaji Via positiva smo s Polono Kisovec, avtorico dveh knjig, prva govori o ločitvi, je pravljična zgodba v pomoč otrokom ločenih staršev, v drugi knjigi pa nas povabi, da odklopimo srečo in vklopimo življenje, govorili o iskanju zadovoljstva, pristnejšem stiku s seboj in svojimi hotenji. Ni preprosto, je pa vredno delati na sebi, pravi marketinška strokovnjakinja, ki predvsem očara z iskrenostjo.

družbaizobraževanjekulturaodnosiotrocipogovorsvetovanjevzgojamarketing

Via positiva

Obdajmo se z ljudmi, ki verjamejo v nas in nas spodbujajo
Miklavž naj prinese več izpolnitve, pomiritve, spodbude in več volje za polnejše življenje. V oddaji Via positiva smo s Polono Kisovec, avtorico dveh knjig, prva govori o ločitvi, je pravljična zgodba v pomoč otrokom ločenih staršev, v drugi knjigi pa nas povabi, da odklopimo srečo in vklopimo življenje, govorili o iskanju zadovoljstva, pristnejšem stiku s seboj in svojimi hotenji. Ni preprosto, je pa vredno delati na sebi, pravi marketinška strokovnjakinja, ki predvsem očara z iskrenostjo.
VEČ ...|5. 12. 2019
Obdajmo se z ljudmi, ki verjamejo v nas in nas spodbujajo
Miklavž naj prinese več izpolnitve, pomiritve, spodbude in več volje za polnejše življenje. V oddaji Via positiva smo s Polono Kisovec, avtorico dveh knjig, prva govori o ločitvi, je pravljična zgodba v pomoč otrokom ločenih staršev, v drugi knjigi pa nas povabi, da odklopimo srečo in vklopimo življenje, govorili o iskanju zadovoljstva, pristnejšem stiku s seboj in svojimi hotenji. Ni preprosto, je pa vredno delati na sebi, pravi marketinška strokovnjakinja, ki predvsem očara z iskrenostjo.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekulturaodnosiotrocipogovorsvetovanjevzgojamarketing

Komentar Domovina.je

VEČ ...|4. 12. 2019
Tolerantnost na visokih obratih

Minuli knjižni sejem v Ljubljani je postregel z več žalostnimi posebnostmi. Že pred njim se je slovenska javnost ukvarjala, kot se temu grdo reče, z babjim ravsom. Zakuhali sta ga dve, od rdeče zvezde prežeti dami, Makarovičeva in Slabšakova. Običajno ju vidimo v vlogi zagovornic socialistične preteklosti, s tem pa indirektno socialne pravičnosti, enakosti in delitve dobrin. No, pa se jima je zataknilo prav pri dobrinah. Kot običajno vsem iz tega antikapitalističnega bazena.A višek kulturniške zabave je uspelo LGTB-jevskim aktivistom, ki so s hrbti in branjem protestirali zoper najbolj izpostavljenega slovenskega Freudovca, mag. Vodeba. A, zadeva se ni končala z miroljubnim protestom. Zagovorniki strpnosti in tolerantnosti so podivjali do te mere, da je organizator moral poklicati na pomoč, kar modre angele. Vodeb je tako s Freudom dobival iz minute v minuto žive dokaze, da imata z učiteljem prav. V svoji naturalistični maniri, ki je pri vsej sodobni kulturološki zmedenosti zdravilna, se ni pustil motiti pri razlagi Ojdipovega kompleksa, ki se lahko razreši samo v heteroseksualnem razmerju. LGTB-ejevci so mu naredili odlično reklamo za knjigo in upati smemo, da bodo tudi zaradi te knjige biološki fantje hoteli postati možje in biološke ženske, žene. Da feministično lezbična in gejevska ideologija, po teoriji spola postaja vse bolj agresivna, je že nekaj časa jasno.Kaj pa so parade ponosa drugega kakor javno manifestiranje identitetnih problemov? A Bog ne daj, da kakšen župan tega ne dovoli, ali celo kakšna država, kot je katoliško zagamana Poljska, te vrste marše prepove. Sodobna tolerantnost se meri po toleranci do parad ponosa. Od slovenskega knjižnega sejma naprej bi veljalo to politično korektnost zbrisati z dnevnega reda svetovne javnosti. Če ti ljudje ne prenesejo niti knjige, ki je tudi drugačna kot so drugačni oni, po tem je sleherno drugačnost potrebno prepovedati in zatirati. Vsaka drugačnost je pač samo drugačnost. In v demokratični družbi bi naj mirno sobivale.Dve področji iz seznama politične korektnosti me že dolgo motita, ker jima ne zmorem pripisati logičnosti. Če je nacizem izvajal holokavst nad Judi in istospolnimi osebami, zaradi tega ne eni, ne drugi ne morejo imeti bianko menice, da se jih ne sme kritizirati in nasprotovati njihovemu početju. Judovska politika v Izraelu in še kje, je umazana, a če to poveš, si lahko prištet med antisemite. In ko Vodeb pove, kaj si misli o feministkah in LGTB-ejevcih, je homofob in vse kar je temu podobnega. Nikjer še nisem zasledil, da se kristjanov ne sme kritično presojati, ker so nad njimi izvajali holokavste vsi, od Nerona do sodobne Sirije.Pred leti sem se ves mesec posvetil študiju pojava homoseksualnosti, ker je tudi znotraj teoloških vrst mogoče zaslediti vse mogoče. Poleg tega sem imel primere, da so me ljudje vprašali, kaj naj naredijo, ker njihova spolna identiteta ni bila jasno artikulirana. Poznam tudi istospolno usmerjene osebe, ki so blizu cerkvi ali celo njeni sodelavci. S slednjimi nisem imel nobenih osebnih težav. Pri prvih pa sem svetoval naj naredijo vse, kar lahko, da se bodo v svoji koži počutili to, kar menijo, da so. Vsi vemo, da so ljudje, ki se ne doživljajo in dojemajo kot večina, ki je heteroseksualna. To pa še ne pomeni, da je potrebno iz tega stalno ustvarjati družbeni problem in ga manifestirati pod krinko boja za enake pravice. Še najmanj pa gre za dokaze napredne in odprte družbe, kot so nam to do letošnjega knjižnega sejma dopovedovali aktivisti LGTB.Napredna družba je lahko samo tista, ki gre naprej, ki bo preživela, ki bo dovolj vitalna. Žal pa to iz istospolnih opredelitev ne izhaja. Takšna družba nima prihodnosti, ker je napovedala vojno biologiji. Brez biologije pa tudi ni ne kulture, ne družbe. In pri vsej tej zgodbi je zanimivo, da so danes največji antifroidovci tisti, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zagovarjali seksualno revolucijo v najbolj seksitični maniri. Od takratnega Rousseaujevskega klica nazaj k naravi, smo danes pristali pri klicu, »sola« kultura. Noben ekstremen in noben enostranski poudarek v zgodovini antropologije ni predstavljal napredka in razvoja, pač pa regres. Vsiljevanje kakršnekoli ideologije v vrtce in šole predstavlja zavestno pohabljanje generacij.Nismo se še opomogli od komunistične pohabljenosti pa nam potomci vrednostnega nihilizma in relativizma vsiljujejo teorijo spola kot civilizacijski dosežek.Knjižni sejem je postregel tudi s podatkom, da vedno manj Slovencev bere, da na sejmu še ni bilo tako malo ljudi. To nas lahko skrbi, ker je sodobna tehnologija, ki diktira bralno kulturo, bistveno bolj površna in poplitvena, kot je knjiga. Manj knjige in več ideologije. Več ideologije, manj demokracije in tolerantnosti. Manj demokracije, več nasilja in avtokracije.LGTB-ejevski aktivizem s teorijo spola je zajezdil družbo v trenutku njene šibkosti in zbeganosti, njene moralne neodpornosti. Vodebova svarila so ključna. Kdor jih niti tolerira ne, že ve zakaj.

Tolerantnost na visokih obratih

Minuli knjižni sejem v Ljubljani je postregel z več žalostnimi posebnostmi. Že pred njim se je slovenska javnost ukvarjala, kot se temu grdo reče, z babjim ravsom. Zakuhali sta ga dve, od rdeče zvezde prežeti dami, Makarovičeva in Slabšakova. Običajno ju vidimo v vlogi zagovornic socialistične preteklosti, s tem pa indirektno socialne pravičnosti, enakosti in delitve dobrin. No, pa se jima je zataknilo prav pri dobrinah. Kot običajno vsem iz tega antikapitalističnega bazena.A višek kulturniške zabave je uspelo LGTB-jevskim aktivistom, ki so s hrbti in branjem protestirali zoper najbolj izpostavljenega slovenskega Freudovca, mag. Vodeba. A, zadeva se ni končala z miroljubnim protestom. Zagovorniki strpnosti in tolerantnosti so podivjali do te mere, da je organizator moral poklicati na pomoč, kar modre angele. Vodeb je tako s Freudom dobival iz minute v minuto žive dokaze, da imata z učiteljem prav. V svoji naturalistični maniri, ki je pri vsej sodobni kulturološki zmedenosti zdravilna, se ni pustil motiti pri razlagi Ojdipovega kompleksa, ki se lahko razreši samo v heteroseksualnem razmerju. LGTB-ejevci so mu naredili odlično reklamo za knjigo in upati smemo, da bodo tudi zaradi te knjige biološki fantje hoteli postati možje in biološke ženske, žene. Da feministično lezbična in gejevska ideologija, po teoriji spola postaja vse bolj agresivna, je že nekaj časa jasno.Kaj pa so parade ponosa drugega kakor javno manifestiranje identitetnih problemov? A Bog ne daj, da kakšen župan tega ne dovoli, ali celo kakšna država, kot je katoliško zagamana Poljska, te vrste marše prepove. Sodobna tolerantnost se meri po toleranci do parad ponosa. Od slovenskega knjižnega sejma naprej bi veljalo to politično korektnost zbrisati z dnevnega reda svetovne javnosti. Če ti ljudje ne prenesejo niti knjige, ki je tudi drugačna kot so drugačni oni, po tem je sleherno drugačnost potrebno prepovedati in zatirati. Vsaka drugačnost je pač samo drugačnost. In v demokratični družbi bi naj mirno sobivale.Dve področji iz seznama politične korektnosti me že dolgo motita, ker jima ne zmorem pripisati logičnosti. Če je nacizem izvajal holokavst nad Judi in istospolnimi osebami, zaradi tega ne eni, ne drugi ne morejo imeti bianko menice, da se jih ne sme kritizirati in nasprotovati njihovemu početju. Judovska politika v Izraelu in še kje, je umazana, a če to poveš, si lahko prištet med antisemite. In ko Vodeb pove, kaj si misli o feministkah in LGTB-ejevcih, je homofob in vse kar je temu podobnega. Nikjer še nisem zasledil, da se kristjanov ne sme kritično presojati, ker so nad njimi izvajali holokavste vsi, od Nerona do sodobne Sirije.Pred leti sem se ves mesec posvetil študiju pojava homoseksualnosti, ker je tudi znotraj teoloških vrst mogoče zaslediti vse mogoče. Poleg tega sem imel primere, da so me ljudje vprašali, kaj naj naredijo, ker njihova spolna identiteta ni bila jasno artikulirana. Poznam tudi istospolno usmerjene osebe, ki so blizu cerkvi ali celo njeni sodelavci. S slednjimi nisem imel nobenih osebnih težav. Pri prvih pa sem svetoval naj naredijo vse, kar lahko, da se bodo v svoji koži počutili to, kar menijo, da so. Vsi vemo, da so ljudje, ki se ne doživljajo in dojemajo kot večina, ki je heteroseksualna. To pa še ne pomeni, da je potrebno iz tega stalno ustvarjati družbeni problem in ga manifestirati pod krinko boja za enake pravice. Še najmanj pa gre za dokaze napredne in odprte družbe, kot so nam to do letošnjega knjižnega sejma dopovedovali aktivisti LGTB.Napredna družba je lahko samo tista, ki gre naprej, ki bo preživela, ki bo dovolj vitalna. Žal pa to iz istospolnih opredelitev ne izhaja. Takšna družba nima prihodnosti, ker je napovedala vojno biologiji. Brez biologije pa tudi ni ne kulture, ne družbe. In pri vsej tej zgodbi je zanimivo, da so danes največji antifroidovci tisti, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zagovarjali seksualno revolucijo v najbolj seksitični maniri. Od takratnega Rousseaujevskega klica nazaj k naravi, smo danes pristali pri klicu, »sola« kultura. Noben ekstremen in noben enostranski poudarek v zgodovini antropologije ni predstavljal napredka in razvoja, pač pa regres. Vsiljevanje kakršnekoli ideologije v vrtce in šole predstavlja zavestno pohabljanje generacij.Nismo se še opomogli od komunistične pohabljenosti pa nam potomci vrednostnega nihilizma in relativizma vsiljujejo teorijo spola kot civilizacijski dosežek.Knjižni sejem je postregel tudi s podatkom, da vedno manj Slovencev bere, da na sejmu še ni bilo tako malo ljudi. To nas lahko skrbi, ker je sodobna tehnologija, ki diktira bralno kulturo, bistveno bolj površna in poplitvena, kot je knjiga. Manj knjige in več ideologije. Več ideologije, manj demokracije in tolerantnosti. Manj demokracije, več nasilja in avtokracije.LGTB-ejevski aktivizem s teorijo spola je zajezdil družbo v trenutku njene šibkosti in zbeganosti, njene moralne neodpornosti. Vodebova svarila so ključna. Kdor jih niti tolerira ne, že ve zakaj.

časnikkomentarslovenijapolitikalgbtinfo

Komentar Domovina.je

Tolerantnost na visokih obratih
Minuli knjižni sejem v Ljubljani je postregel z več žalostnimi posebnostmi. Že pred njim se je slovenska javnost ukvarjala, kot se temu grdo reče, z babjim ravsom. Zakuhali sta ga dve, od rdeče zvezde prežeti dami, Makarovičeva in Slabšakova. Običajno ju vidimo v vlogi zagovornic socialistične preteklosti, s tem pa indirektno socialne pravičnosti, enakosti in delitve dobrin. No, pa se jima je zataknilo prav pri dobrinah. Kot običajno vsem iz tega antikapitalističnega bazena.A višek kulturniške zabave je uspelo LGTB-jevskim aktivistom, ki so s hrbti in branjem protestirali zoper najbolj izpostavljenega slovenskega Freudovca, mag. Vodeba. A, zadeva se ni končala z miroljubnim protestom. Zagovorniki strpnosti in tolerantnosti so podivjali do te mere, da je organizator moral poklicati na pomoč, kar modre angele. Vodeb je tako s Freudom dobival iz minute v minuto žive dokaze, da imata z učiteljem prav. V svoji naturalistični maniri, ki je pri vsej sodobni kulturološki zmedenosti zdravilna, se ni pustil motiti pri razlagi Ojdipovega kompleksa, ki se lahko razreši samo v heteroseksualnem razmerju. LGTB-ejevci so mu naredili odlično reklamo za knjigo in upati smemo, da bodo tudi zaradi te knjige biološki fantje hoteli postati možje in biološke ženske, žene. Da feministično lezbična in gejevska ideologija, po teoriji spola postaja vse bolj agresivna, je že nekaj časa jasno.Kaj pa so parade ponosa drugega kakor javno manifestiranje identitetnih problemov? A Bog ne daj, da kakšen župan tega ne dovoli, ali celo kakšna država, kot je katoliško zagamana Poljska, te vrste marše prepove. Sodobna tolerantnost se meri po toleranci do parad ponosa. Od slovenskega knjižnega sejma naprej bi veljalo to politično korektnost zbrisati z dnevnega reda svetovne javnosti. Če ti ljudje ne prenesejo niti knjige, ki je tudi drugačna kot so drugačni oni, po tem je sleherno drugačnost potrebno prepovedati in zatirati. Vsaka drugačnost je pač samo drugačnost. In v demokratični družbi bi naj mirno sobivale.Dve področji iz seznama politične korektnosti me že dolgo motita, ker jima ne zmorem pripisati logičnosti. Če je nacizem izvajal holokavst nad Judi in istospolnimi osebami, zaradi tega ne eni, ne drugi ne morejo imeti bianko menice, da se jih ne sme kritizirati in nasprotovati njihovemu početju. Judovska politika v Izraelu in še kje, je umazana, a če to poveš, si lahko prištet med antisemite. In ko Vodeb pove, kaj si misli o feministkah in LGTB-ejevcih, je homofob in vse kar je temu podobnega. Nikjer še nisem zasledil, da se kristjanov ne sme kritično presojati, ker so nad njimi izvajali holokavste vsi, od Nerona do sodobne Sirije.Pred leti sem se ves mesec posvetil študiju pojava homoseksualnosti, ker je tudi znotraj teoloških vrst mogoče zaslediti vse mogoče. Poleg tega sem imel primere, da so me ljudje vprašali, kaj naj naredijo, ker njihova spolna identiteta ni bila jasno artikulirana. Poznam tudi istospolno usmerjene osebe, ki so blizu cerkvi ali celo njeni sodelavci. S slednjimi nisem imel nobenih osebnih težav. Pri prvih pa sem svetoval naj naredijo vse, kar lahko, da se bodo v svoji koži počutili to, kar menijo, da so. Vsi vemo, da so ljudje, ki se ne doživljajo in dojemajo kot večina, ki je heteroseksualna. To pa še ne pomeni, da je potrebno iz tega stalno ustvarjati družbeni problem in ga manifestirati pod krinko boja za enake pravice. Še najmanj pa gre za dokaze napredne in odprte družbe, kot so nam to do letošnjega knjižnega sejma dopovedovali aktivisti LGTB.Napredna družba je lahko samo tista, ki gre naprej, ki bo preživela, ki bo dovolj vitalna. Žal pa to iz istospolnih opredelitev ne izhaja. Takšna družba nima prihodnosti, ker je napovedala vojno biologiji. Brez biologije pa tudi ni ne kulture, ne družbe. In pri vsej tej zgodbi je zanimivo, da so danes največji antifroidovci tisti, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zagovarjali seksualno revolucijo v najbolj seksitični maniri. Od takratnega Rousseaujevskega klica nazaj k naravi, smo danes pristali pri klicu, »sola« kultura. Noben ekstremen in noben enostranski poudarek v zgodovini antropologije ni predstavljal napredka in razvoja, pač pa regres. Vsiljevanje kakršnekoli ideologije v vrtce in šole predstavlja zavestno pohabljanje generacij.Nismo se še opomogli od komunistične pohabljenosti pa nam potomci vrednostnega nihilizma in relativizma vsiljujejo teorijo spola kot civilizacijski dosežek.Knjižni sejem je postregel tudi s podatkom, da vedno manj Slovencev bere, da na sejmu še ni bilo tako malo ljudi. To nas lahko skrbi, ker je sodobna tehnologija, ki diktira bralno kulturo, bistveno bolj površna in poplitvena, kot je knjiga. Manj knjige in več ideologije. Več ideologije, manj demokracije in tolerantnosti. Manj demokracije, več nasilja in avtokracije.LGTB-ejevski aktivizem s teorijo spola je zajezdil družbo v trenutku njene šibkosti in zbeganosti, njene moralne neodpornosti. Vodebova svarila so ključna. Kdor jih niti tolerira ne, že ve zakaj.
VEČ ...|4. 12. 2019
Tolerantnost na visokih obratih
Minuli knjižni sejem v Ljubljani je postregel z več žalostnimi posebnostmi. Že pred njim se je slovenska javnost ukvarjala, kot se temu grdo reče, z babjim ravsom. Zakuhali sta ga dve, od rdeče zvezde prežeti dami, Makarovičeva in Slabšakova. Običajno ju vidimo v vlogi zagovornic socialistične preteklosti, s tem pa indirektno socialne pravičnosti, enakosti in delitve dobrin. No, pa se jima je zataknilo prav pri dobrinah. Kot običajno vsem iz tega antikapitalističnega bazena.A višek kulturniške zabave je uspelo LGTB-jevskim aktivistom, ki so s hrbti in branjem protestirali zoper najbolj izpostavljenega slovenskega Freudovca, mag. Vodeba. A, zadeva se ni končala z miroljubnim protestom. Zagovorniki strpnosti in tolerantnosti so podivjali do te mere, da je organizator moral poklicati na pomoč, kar modre angele. Vodeb je tako s Freudom dobival iz minute v minuto žive dokaze, da imata z učiteljem prav. V svoji naturalistični maniri, ki je pri vsej sodobni kulturološki zmedenosti zdravilna, se ni pustil motiti pri razlagi Ojdipovega kompleksa, ki se lahko razreši samo v heteroseksualnem razmerju. LGTB-ejevci so mu naredili odlično reklamo za knjigo in upati smemo, da bodo tudi zaradi te knjige biološki fantje hoteli postati možje in biološke ženske, žene. Da feministično lezbična in gejevska ideologija, po teoriji spola postaja vse bolj agresivna, je že nekaj časa jasno.Kaj pa so parade ponosa drugega kakor javno manifestiranje identitetnih problemov? A Bog ne daj, da kakšen župan tega ne dovoli, ali celo kakšna država, kot je katoliško zagamana Poljska, te vrste marše prepove. Sodobna tolerantnost se meri po toleranci do parad ponosa. Od slovenskega knjižnega sejma naprej bi veljalo to politično korektnost zbrisati z dnevnega reda svetovne javnosti. Če ti ljudje ne prenesejo niti knjige, ki je tudi drugačna kot so drugačni oni, po tem je sleherno drugačnost potrebno prepovedati in zatirati. Vsaka drugačnost je pač samo drugačnost. In v demokratični družbi bi naj mirno sobivale.Dve področji iz seznama politične korektnosti me že dolgo motita, ker jima ne zmorem pripisati logičnosti. Če je nacizem izvajal holokavst nad Judi in istospolnimi osebami, zaradi tega ne eni, ne drugi ne morejo imeti bianko menice, da se jih ne sme kritizirati in nasprotovati njihovemu početju. Judovska politika v Izraelu in še kje, je umazana, a če to poveš, si lahko prištet med antisemite. In ko Vodeb pove, kaj si misli o feministkah in LGTB-ejevcih, je homofob in vse kar je temu podobnega. Nikjer še nisem zasledil, da se kristjanov ne sme kritično presojati, ker so nad njimi izvajali holokavste vsi, od Nerona do sodobne Sirije.Pred leti sem se ves mesec posvetil študiju pojava homoseksualnosti, ker je tudi znotraj teoloških vrst mogoče zaslediti vse mogoče. Poleg tega sem imel primere, da so me ljudje vprašali, kaj naj naredijo, ker njihova spolna identiteta ni bila jasno artikulirana. Poznam tudi istospolno usmerjene osebe, ki so blizu cerkvi ali celo njeni sodelavci. S slednjimi nisem imel nobenih osebnih težav. Pri prvih pa sem svetoval naj naredijo vse, kar lahko, da se bodo v svoji koži počutili to, kar menijo, da so. Vsi vemo, da so ljudje, ki se ne doživljajo in dojemajo kot večina, ki je heteroseksualna. To pa še ne pomeni, da je potrebno iz tega stalno ustvarjati družbeni problem in ga manifestirati pod krinko boja za enake pravice. Še najmanj pa gre za dokaze napredne in odprte družbe, kot so nam to do letošnjega knjižnega sejma dopovedovali aktivisti LGTB.Napredna družba je lahko samo tista, ki gre naprej, ki bo preživela, ki bo dovolj vitalna. Žal pa to iz istospolnih opredelitev ne izhaja. Takšna družba nima prihodnosti, ker je napovedala vojno biologiji. Brez biologije pa tudi ni ne kulture, ne družbe. In pri vsej tej zgodbi je zanimivo, da so danes največji antifroidovci tisti, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zagovarjali seksualno revolucijo v najbolj seksitični maniri. Od takratnega Rousseaujevskega klica nazaj k naravi, smo danes pristali pri klicu, »sola« kultura. Noben ekstremen in noben enostranski poudarek v zgodovini antropologije ni predstavljal napredka in razvoja, pač pa regres. Vsiljevanje kakršnekoli ideologije v vrtce in šole predstavlja zavestno pohabljanje generacij.Nismo se še opomogli od komunistične pohabljenosti pa nam potomci vrednostnega nihilizma in relativizma vsiljujejo teorijo spola kot civilizacijski dosežek.Knjižni sejem je postregel tudi s podatkom, da vedno manj Slovencev bere, da na sejmu še ni bilo tako malo ljudi. To nas lahko skrbi, ker je sodobna tehnologija, ki diktira bralno kulturo, bistveno bolj površna in poplitvena, kot je knjiga. Manj knjige in več ideologije. Več ideologije, manj demokracije in tolerantnosti. Manj demokracije, več nasilja in avtokracije.LGTB-ejevski aktivizem s teorijo spola je zajezdil družbo v trenutku njene šibkosti in zbeganosti, njene moralne neodpornosti. Vodebova svarila so ključna. Kdor jih niti tolerira ne, že ve zakaj.

Dr. Ivan Štuhec

časnikkomentarslovenijapolitikalgbtinfo

Svetovalnica

VEČ ...|27. 11. 2019
Pomoč pri odvisnostih

Z nami je bil terapevt Drago Sukić iz Zavoda Pelikan, ki nudi pomoč pri odvisnostih.

Pomoč pri odvisnostih

Z nami je bil terapevt Drago Sukić iz Zavoda Pelikan, ki nudi pomoč pri odvisnostih.

družbasvetovanjevzgojazdravstvo

Svetovalnica

Pomoč pri odvisnostih
Z nami je bil terapevt Drago Sukić iz Zavoda Pelikan, ki nudi pomoč pri odvisnostih.
VEČ ...|27. 11. 2019
Pomoč pri odvisnostih
Z nami je bil terapevt Drago Sukić iz Zavoda Pelikan, ki nudi pomoč pri odvisnostih.

Blaž Lesnik

družbasvetovanjevzgojazdravstvo

Naš pogled

VEČ ...|19. 11. 2019
Tone Gorjup: Ob 60. obletnici smrti škofa Gregorija Rožmana spoznavamo njegovo celovitejšo podobo

Lahko ga resnično cenimo, saj se je tudi v času delitev in vojne z velikim srcem neutrudno razdajal vsem pomoči potrebnim. Pri tem je ostal zvest slovenstvu in škofovskemu poslanstvu. A za nekatere še naprej ostaja izdajalec in nasprotnik revolucije.

Tone Gorjup: Ob 60. obletnici smrti škofa Gregorija Rožmana spoznavamo njegovo celovitejšo podobo

Lahko ga resnično cenimo, saj se je tudi v času delitev in vojne z velikim srcem neutrudno razdajal vsem pomoči potrebnim. Pri tem je ostal zvest slovenstvu in škofovskemu poslanstvu. A za nekatere še naprej ostaja izdajalec in nasprotnik revolucije.

komentar

Naš pogled

Tone Gorjup: Ob 60. obletnici smrti škofa Gregorija Rožmana spoznavamo njegovo celovitejšo podobo
Lahko ga resnično cenimo, saj se je tudi v času delitev in vojne z velikim srcem neutrudno razdajal vsem pomoči potrebnim. Pri tem je ostal zvest slovenstvu in škofovskemu poslanstvu. A za nekatere še naprej ostaja izdajalec in nasprotnik revolucije.
VEČ ...|19. 11. 2019
Tone Gorjup: Ob 60. obletnici smrti škofa Gregorija Rožmana spoznavamo njegovo celovitejšo podobo
Lahko ga resnično cenimo, saj se je tudi v času delitev in vojne z velikim srcem neutrudno razdajal vsem pomoči potrebnim. Pri tem je ostal zvest slovenstvu in škofovskemu poslanstvu. A za nekatere še naprej ostaja izdajalec in nasprotnik revolucije.

Tone Gorjup

komentar

Karitas

VEČ ...|17. 11. 2019
Pomoč zasvojenim

Gost oddaje Karitas je bil strokovni vodja programa Skupnost Srečanje Zvonko Horvat Žnidaršič. Skupnost Srečanje je program za pomoč zasvojenim in njihovim svojcem, sogovornika smo vprašali o preventivnih aktivnostih boja proti odvisnosti.

Pomoč zasvojenim

Gost oddaje Karitas je bil strokovni vodja programa Skupnost Srečanje Zvonko Horvat Žnidaršič. Skupnost Srečanje je program za pomoč zasvojenim in njihovim svojcem, sogovornika smo vprašali o preventivnih aktivnostih boja proti odvisnosti.

pomoč

Karitas

Pomoč zasvojenim
Gost oddaje Karitas je bil strokovni vodja programa Skupnost Srečanje Zvonko Horvat Žnidaršič. Skupnost Srečanje je program za pomoč zasvojenim in njihovim svojcem, sogovornika smo vprašali o preventivnih aktivnostih boja proti odvisnosti.
VEČ ...|17. 11. 2019
Pomoč zasvojenim
Gost oddaje Karitas je bil strokovni vodja programa Skupnost Srečanje Zvonko Horvat Žnidaršič. Skupnost Srečanje je program za pomoč zasvojenim in njihovim svojcem, sogovornika smo vprašali o preventivnih aktivnostih boja proti odvisnosti.

Petra Stopar

pomoč

Rožni venec

VEČ ...|16. 11. 2019
Veseli del

Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice.

Veseli del

Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice.

duhovnost

Rožni venec

Veseli del
Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice.
VEČ ...|16. 11. 2019
Veseli del
Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice.

Radio Ognjišče

duhovnost

Petkov večer

VEČ ...|15. 11. 2019
Cerkvena glasba in sveta Cecilija

Glasba je zvesti spremljevalec našega življenja, mnogim pa tudi pomoč in opora. Cerkvena glasba pa naj bi imela v sebi še kaj več. Pred godom zavetnice cerkvenih glasbenikov in pevcev, svete Cecilije, v Petkovem večeru nekaj razmišljanja o njej ter o glasbi, pa seveda mnogo dobre glasbe ...

Cerkvena glasba in sveta Cecilija

Glasba je zvesti spremljevalec našega življenja, mnogim pa tudi pomoč in opora. Cerkvena glasba pa naj bi imela v sebi še kaj več. Pred godom zavetnice cerkvenih glasbenikov in pevcev, svete Cecilije, v Petkovem večeru nekaj razmišljanja o njej ter o glasbi, pa seveda mnogo dobre glasbe ...

glasbapetjeCecilija

Petkov večer

Cerkvena glasba in sveta Cecilija
Glasba je zvesti spremljevalec našega življenja, mnogim pa tudi pomoč in opora. Cerkvena glasba pa naj bi imela v sebi še kaj več. Pred godom zavetnice cerkvenih glasbenikov in pevcev, svete Cecilije, v Petkovem večeru nekaj razmišljanja o njej ter o glasbi, pa seveda mnogo dobre glasbe ...
VEČ ...|15. 11. 2019
Cerkvena glasba in sveta Cecilija
Glasba je zvesti spremljevalec našega življenja, mnogim pa tudi pomoč in opora. Cerkvena glasba pa naj bi imela v sebi še kaj več. Pred godom zavetnice cerkvenih glasbenikov in pevcev, svete Cecilije, v Petkovem večeru nekaj razmišljanja o njej ter o glasbi, pa seveda mnogo dobre glasbe ...

Marjan Bunič

glasbapetjeCecilija

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|13. 11. 2019
Preste

Naredimo bolj gosto testo, pripravljeno z vodo. Iz trakov spletemo preste in jih damo počivati. Nato jih za nekaj sekud pomočimo v vrelo vodo, postavimo na pekač, posujemo s soljo in spečemo.

Preste

Naredimo bolj gosto testo, pripravljeno z vodo. Iz trakov spletemo preste in jih damo počivati. Nato jih za nekaj sekud pomočimo v vrelo vodo, postavimo na pekač, posujemo s soljo in spečemo.

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Preste
Naredimo bolj gosto testo, pripravljeno z vodo. Iz trakov spletemo preste in jih damo počivati. Nato jih za nekaj sekud pomočimo v vrelo vodo, postavimo na pekač, posujemo s soljo in spečemo.
VEČ ...|13. 11. 2019
Preste
Naredimo bolj gosto testo, pripravljeno z vodo. Iz trakov spletemo preste in jih damo počivati. Nato jih za nekaj sekud pomočimo v vrelo vodo, postavimo na pekač, posujemo s soljo in spečemo.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Za življenje

VEČ ...|9. 11. 2019
Delamo z otrokom in ne za otroka

Otrok noče spati, odklanja hrano, zjutraj noče v vrtec, ne uboga, ne sliši prošenj po pomoči pri hišnih opravilih in kako z ljubosumjem pri skoraj tridesetih letih, so bila izhodišča za pogovor s specialnim pedagogom Markom Juhantom.

Delamo z otrokom in ne za otroka

Otrok noče spati, odklanja hrano, zjutraj noče v vrtec, ne uboga, ne sliši prošenj po pomoči pri hišnih opravilih in kako z ljubosumjem pri skoraj tridesetih letih, so bila izhodišča za pogovor s specialnim pedagogom Markom Juhantom.

družbaizobraževanjekulturamladiodnosiotrocipogovorsvetovanjevzgoja

Za življenje

Delamo z otrokom in ne za otroka
Otrok noče spati, odklanja hrano, zjutraj noče v vrtec, ne uboga, ne sliši prošenj po pomoči pri hišnih opravilih in kako z ljubosumjem pri skoraj tridesetih letih, so bila izhodišča za pogovor s specialnim pedagogom Markom Juhantom.
VEČ ...|9. 11. 2019
Delamo z otrokom in ne za otroka
Otrok noče spati, odklanja hrano, zjutraj noče v vrtec, ne uboga, ne sliši prošenj po pomoči pri hišnih opravilih in kako z ljubosumjem pri skoraj tridesetih letih, so bila izhodišča za pogovor s specialnim pedagogom Markom Juhantom.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekulturamladiodnosiotrocipogovorsvetovanjevzgoja

Rožni venec

VEČ ...|7. 11. 2019
Svetli del

Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice.

Svetli del

Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice.

duhovnost

Rožni venec

Svetli del
Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice.
VEČ ...|7. 11. 2019
Svetli del
Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice.

Radio Ognjišče

duhovnost

Sveta maša

VEČ ...|4. 11. 2019
Sv. maša iz stolnice sv. Janeza Krstnika v Mariboru

Sv. mašo je daroval duhovni pomočnik Janez Vagner. Med obredom smo slišali misli božje služabnice Cvetane Priol.

Sv. maša iz stolnice sv. Janeza Krstnika v Mariboru

Sv. mašo je daroval duhovni pomočnik Janez Vagner. Med obredom smo slišali misli božje služabnice Cvetane Priol.

duhovnost

Sveta maša

Sv. maša iz stolnice sv. Janeza Krstnika v Mariboru
Sv. mašo je daroval duhovni pomočnik Janez Vagner. Med obredom smo slišali misli božje služabnice Cvetane Priol.
VEČ ...|4. 11. 2019
Sv. maša iz stolnice sv. Janeza Krstnika v Mariboru
Sv. mašo je daroval duhovni pomočnik Janez Vagner. Med obredom smo slišali misli božje služabnice Cvetane Priol.

Radio Ognjišče

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|3. 11. 2019
Častitljivi del

Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice.

Častitljivi del

Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice.

duhovnost

Rožni venec

Častitljivi del
Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice.
VEČ ...|3. 11. 2019
Častitljivi del
Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice.

Radio Ognjišče

duhovnost

Karitas

VEČ ...|3. 11. 2019
Teden Karitas 2019

Od 24. novembra do 1. decembra bo potekal Teden Karitas, geslo katerega bo Dobro iz vsakega srca. Glavne dogodke in aktivnosti nam je predstavila sodelavka Slovenske karitas Mojca Kepic.

Teden Karitas 2019

Od 24. novembra do 1. decembra bo potekal Teden Karitas, geslo katerega bo Dobro iz vsakega srca. Glavne dogodke in aktivnosti nam je predstavila sodelavka Slovenske karitas Mojca Kepic.

pogovorduhovnostpomoč

Karitas

Teden Karitas 2019
Od 24. novembra do 1. decembra bo potekal Teden Karitas, geslo katerega bo Dobro iz vsakega srca. Glavne dogodke in aktivnosti nam je predstavila sodelavka Slovenske karitas Mojca Kepic.
VEČ ...|3. 11. 2019
Teden Karitas 2019
Od 24. novembra do 1. decembra bo potekal Teden Karitas, geslo katerega bo Dobro iz vsakega srca. Glavne dogodke in aktivnosti nam je predstavila sodelavka Slovenske karitas Mojca Kepic.

Petra Stopar

pogovorduhovnostpomoč

Doživetja narave

VEČ ...|1. 11. 2019
Kakšne oblike je vesolje?

V kozmološki nadaljevanki smo se vprašali, ali je vesolje smotrno, lepo, harmonično in ali v njem ni naključij. Bolj kot odgovore smo prava vprašanja o tej temi iskali s pomočjo gosta: s filozofom dr. Markom Uršičem smo govorili o filozofiji astronomije.

Kakšne oblike je vesolje?

V kozmološki nadaljevanki smo se vprašali, ali je vesolje smotrno, lepo, harmonično in ali v njem ni naključij. Bolj kot odgovore smo prava vprašanja o tej temi iskali s pomočjo gosta: s filozofom dr. Markom Uršičem smo govorili o filozofiji astronomije.

vesoljenaravakozmologijafilozofijaastronomija

Doživetja narave

Kakšne oblike je vesolje?
V kozmološki nadaljevanki smo se vprašali, ali je vesolje smotrno, lepo, harmonično in ali v njem ni naključij. Bolj kot odgovore smo prava vprašanja o tej temi iskali s pomočjo gosta: s filozofom dr. Markom Uršičem smo govorili o filozofiji astronomije.
VEČ ...|1. 11. 2019
Kakšne oblike je vesolje?
V kozmološki nadaljevanki smo se vprašali, ali je vesolje smotrno, lepo, harmonično in ali v njem ni naključij. Bolj kot odgovore smo prava vprašanja o tej temi iskali s pomočjo gosta: s filozofom dr. Markom Uršičem smo govorili o filozofiji astronomije.

Blaž Lesnik

vesoljenaravakozmologijafilozofijaastronomija

Ritem srca

VEČ ...|30. 10. 2019
Nova misijonska pesem in prvi del predstavitve Dove nagrad 2019

V oddaji smo premierno zavrteli misijonsko pesem Poslani v svet, misijonsko pesem duhovnika, jezuita, pomočnika v župniji Žiri in podravnatelja Akademskega kolegija Marka Pavliča, ki jo je napisal kot odgovor na razpis Misijonskega središča Slovenije. Ta je ob papeževi posvetitvi letošnjega oktobra za misijonski mesec pripravila razpis za misijonsko glasbo oz. glasbo, ki spodbuja in izžareva misijonskega duha. Več o pesmi in priložnosti za katero je pesem nastala pa nam je Marko zaupal v pogovoru. Drug del oddaje pa je tokrat prinesel pogled k letošnjih Dove Awards, nagrada, ki že 50 let prinašajo priznanje najboljšim avtorjem in izvajalcem sodobne krščanske glasbe v ZDA.

V oddaji smo zavrteli: ESPÉ - Na krídlach lásky , Marko Pavlič - Poslani v svet, Lauren Daigle - Rescue, MercyMe - Almost Home, TobyMac - The Elements, TobyMac - Scars.

Nova misijonska pesem in prvi del predstavitve Dove nagrad 2019

V oddaji smo premierno zavrteli misijonsko pesem Poslani v svet, misijonsko pesem duhovnika, jezuita, pomočnika v župniji Žiri in podravnatelja Akademskega kolegija Marka Pavliča, ki jo je napisal kot odgovor na razpis Misijonskega središča Slovenije. Ta je ob papeževi posvetitvi letošnjega oktobra za misijonski mesec pripravila razpis za misijonsko glasbo oz. glasbo, ki spodbuja in izžareva misijonskega duha. Več o pesmi in priložnosti za katero je pesem nastala pa nam je Marko zaupal v pogovoru. Drug del oddaje pa je tokrat prinesel pogled k letošnjih Dove Awards, nagrada, ki že 50 let prinašajo priznanje najboljšim avtorjem in izvajalcem sodobne krščanske glasbe v ZDA.

V oddaji smo zavrteli: ESPÉ - Na krídlach lásky , Marko Pavlič - Poslani v svet, Lauren Daigle - Rescue, MercyMe - Almost Home, TobyMac - The Elements, TobyMac - Scars.

glasbasodobna krščanska glasbaduhovnostfestivalslovaškaDove Awards 2019misijoni

Ritem srca

Nova misijonska pesem in prvi del predstavitve Dove nagrad 2019
V oddaji smo premierno zavrteli misijonsko pesem Poslani v svet, misijonsko pesem duhovnika, jezuita, pomočnika v župniji Žiri in podravnatelja Akademskega kolegija Marka Pavliča, ki jo je napisal kot odgovor na razpis Misijonskega središča Slovenije. Ta je ob papeževi posvetitvi letošnjega oktobra za misijonski mesec pripravila razpis za misijonsko glasbo oz. glasbo, ki spodbuja in izžareva misijonskega duha. Več o pesmi in priložnosti za katero je pesem nastala pa nam je Marko zaupal v pogovoru. Drug del oddaje pa je tokrat prinesel pogled k letošnjih Dove Awards, nagrada, ki že 50 let prinašajo priznanje najboljšim avtorjem in izvajalcem sodobne krščanske glasbe v ZDA.

V oddaji smo zavrteli: ESPÉ - Na krídlach lásky , Marko Pavlič - Poslani v svet, Lauren Daigle - Rescue, MercyMe - Almost Home, TobyMac - The Elements, TobyMac - Scars.
VEČ ...|30. 10. 2019
Nova misijonska pesem in prvi del predstavitve Dove nagrad 2019
V oddaji smo premierno zavrteli misijonsko pesem Poslani v svet, misijonsko pesem duhovnika, jezuita, pomočnika v župniji Žiri in podravnatelja Akademskega kolegija Marka Pavliča, ki jo je napisal kot odgovor na razpis Misijonskega središča Slovenije. Ta je ob papeževi posvetitvi letošnjega oktobra za misijonski mesec pripravila razpis za misijonsko glasbo oz. glasbo, ki spodbuja in izžareva misijonskega duha. Več o pesmi in priložnosti za katero je pesem nastala pa nam je Marko zaupal v pogovoru. Drug del oddaje pa je tokrat prinesel pogled k letošnjih Dove Awards, nagrada, ki že 50 let prinašajo priznanje najboljšim avtorjem in izvajalcem sodobne krščanske glasbe v ZDA.

V oddaji smo zavrteli: ESPÉ - Na krídlach lásky , Marko Pavlič - Poslani v svet, Lauren Daigle - Rescue, MercyMe - Almost Home, TobyMac - The Elements, TobyMac - Scars.

Tadej VindišJure SešekAndrej Jerman

glasbasodobna krščanska glasbaduhovnostfestivalslovaškaDove Awards 2019misijoni

O klasiki drugače

VEČ ...|27. 10. 2019
Tri Marijine pesmi in Salve Regina, Antonia Vivaldija.

Predstavili smo tri Marijine pesmi (Naj ti zvijem, Mati mila, O, Brezmadežna, O, Devica, pomočnica) , v drugem delu pa poslušali še dve uglasbitvi besedila Salve Regina, skladatelja Antonia Vivaldija.

Tri Marijine pesmi in Salve Regina, Antonia Vivaldija.

Predstavili smo tri Marijine pesmi (Naj ti zvijem, Mati mila, O, Brezmadežna, O, Devica, pomočnica) , v drugem delu pa poslušali še dve uglasbitvi besedila Salve Regina, skladatelja Antonia Vivaldija.

glasbakulturaduhovnost

O klasiki drugače

Tri Marijine pesmi in Salve Regina, Antonia Vivaldija.
Predstavili smo tri Marijine pesmi (Naj ti zvijem, Mati mila, O, Brezmadežna, O, Devica, pomočnica) , v drugem delu pa poslušali še dve uglasbitvi besedila Salve Regina, skladatelja Antonia Vivaldija.
VEČ ...|27. 10. 2019
Tri Marijine pesmi in Salve Regina, Antonia Vivaldija.
Predstavili smo tri Marijine pesmi (Naj ti zvijem, Mati mila, O, Brezmadežna, O, Devica, pomočnica) , v drugem delu pa poslušali še dve uglasbitvi besedila Salve Regina, skladatelja Antonia Vivaldija.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

glasbakulturaduhovnost

Komentar Časnik.si

VEČ ...|23. 10. 2019
Drnovšek podtikal videz demokracije, Kučan sistematično naskakoval državo

Kdo in kdaj si je za Slovenijo izmislil sintagmo o zgodbi o uspehu, je naloga zgodovinarjev in mogoče še koga. Ko o njej danes razmišljamo iz časovne distance, dobiva ne samo pravo vsebino, ampak tudi ime za veliko samoprevaro Slovencev. Pod njo smo skoraj dve desetletji, nekako do konca prve Janševe vlade, razumeli gospodarsko in politično preobrazbo totalitaristične Slovenije s tipično socialistično ekonomijo v demokratično in ekonomsko uspešno državo. Z prstom smo kazali na neuspešne nekdanje socialistične države in si domišljali o naši superiornosti. Sedaj so že vse pred nami!Zasluge za zgodbo o uspehu so povezovali z »vladanjem« Janeza Drnovška. Na videz politično okoren in naiven mož je bil vse prej kot to. S svojo igrano ležernostjo in navidezno nezainteresiranostjo za dnevno politiko ter nekonfliktnostjo je prikrival največji rop v slovenski zgodovini. Pri tem so mu nemalo pomagali tudi nekateri pomladniki, ki jih je stalno usmerjal proti Janši, »princu teme«. Njihova vloga pri Depali vasi, je postala trajen in usoden madež slovenskih pomladnih naivnežev. Vse bolj mi prihaja v spomin izjava Lidije Šentjurc na dan volitev za člana predsedstva proti Marku Bulcu: »Ne poznam Drnovška osebno. Sem pa ga dala preveriti in je zanesljivo naš človek!«Med tem, ko nam je Drnovšek spretno podtikal videz demokracije, je Milan Kučan sistematično in izjemno premišljeno naskakoval državo. Zanj je bila zgodba o uspehu predvsem čudežen način političnega preživetja nekdanje komunistične elite in njene preobrazbo v kapitalistično. Pri tem je bil izjemno uspešen tudi zaradi vrhunskih predpriprav še iz obdobja pred osamosvojitvijo, ko so komunisti spoznali, da se jim bliža oblastni zlom. Blagor tistim, ki bodo čez leta in desetletja dokazali, kako so to delali mednarodno povezani. Preveč je meddržavne medpartijske podobnosti, da bi bil to slučaj!Potem, ko so s pomočjo bank, ki so trajno ekonomsko orožje starih totalitarnih političnih sil uničili številna podjetja, ki niso bila sposobna tehnološkega napredka ali pa niso imeli ljudi za njihov prevzem, denar pa speljali v tujino, so nas začeli intenzivno ropati preko zdravstva in zadnja leta to poteka preko sociale. To smer je izjemno spretno utiril prof. dr. Ivan Svetlik kot minister za delo oziroma socialo, ki je začel ropati slovensko revščino. Spomnimo se tragičnih trenutkov, ko so stari in onemogli ljudje odhajali iz varovanih domov, ker so jim hoteli zapleniti desetletja pristradane nepremičnine. Za socialo bo verjetno na vrsti energija, ki je praktično že vsa v rokah nekdanjih komunistov. Energetska revščina ni izmišljotina!Zadnje vlade načrtnega razslojevanja Slovencev niti ne prikrivajo več. Ugotovili so, da smo Slovenci tako naivni in tako požrtni, da si lahko vse privoščijo. Z novo davčno reformo bodo dali plesnive drobtine revežem, bogate pa še bolj obogatili. Pri tem se sklicujejo na nujno zvišanje plač za strokovnjake, da ne bodo odhajali v tujino. Seveda ne gre za resnične strokovnjake, ampak njihove »strokovnjake« za rop in krajo. Želijo, da vse poteka zakonito, kot je potekalo odpisovanje kreditov Jankovićevim podjetjem.Dnevno lahko poslušamo, koliko je v Sloveniji revežev in kako njihovo število narašča. Analizirajte samo naraščanje cen, zlasti tistih, ki jih nadzira država. Demokracijo se najuspešneje uničuje z ustvarjalnim ropanjem revežev, ki postajajo vse dovzetnejši za manipulacije levice. Zadnje povišanje plač in pokojnin so izrabili za rop, ki je po vsoti nekajkrat večji kot milostno in skrajno žaljivo podeljene drobtine z bogatinove mize. Kot vse kaže, bodo to politiko stopnjevali. Dokler bodo mogli, bodo molzli predvsem reveže in nemočne starostnike. Ti, ki jim je dragocen vsak trenutek, saj na dolgo življenje ne morejo računati, so jim najbolj primerno orodje.Nedavno so vzklikali na Prešernovem trgu: »Rešimo Slovenijo!« Če se slovenska demokratična politika ne bo resno in učinkovito zganila, ne bo samo ostala na naslednjih parlamentarnih volitvah pod volilnim pragom, ampak bo tudi izginila iz slovenske zgodovine. Ne sme se zgoditi, da bo geslo naslednjega zborovanja: »Usmilite se Slovenije in Slovencev! Na kolenih vas prosimo!« Zadnje geslo »Milost, milost!« bo začetek konca. Ob takem tempu se bo to zgodilo že pred tridesetletnico slovenske osamosvojitve!

Drnovšek podtikal videz demokracije, Kučan sistematično naskakoval državo

Kdo in kdaj si je za Slovenijo izmislil sintagmo o zgodbi o uspehu, je naloga zgodovinarjev in mogoče še koga. Ko o njej danes razmišljamo iz časovne distance, dobiva ne samo pravo vsebino, ampak tudi ime za veliko samoprevaro Slovencev. Pod njo smo skoraj dve desetletji, nekako do konca prve Janševe vlade, razumeli gospodarsko in politično preobrazbo totalitaristične Slovenije s tipično socialistično ekonomijo v demokratično in ekonomsko uspešno državo. Z prstom smo kazali na neuspešne nekdanje socialistične države in si domišljali o naši superiornosti. Sedaj so že vse pred nami!Zasluge za zgodbo o uspehu so povezovali z »vladanjem« Janeza Drnovška. Na videz politično okoren in naiven mož je bil vse prej kot to. S svojo igrano ležernostjo in navidezno nezainteresiranostjo za dnevno politiko ter nekonfliktnostjo je prikrival največji rop v slovenski zgodovini. Pri tem so mu nemalo pomagali tudi nekateri pomladniki, ki jih je stalno usmerjal proti Janši, »princu teme«. Njihova vloga pri Depali vasi, je postala trajen in usoden madež slovenskih pomladnih naivnežev. Vse bolj mi prihaja v spomin izjava Lidije Šentjurc na dan volitev za člana predsedstva proti Marku Bulcu: »Ne poznam Drnovška osebno. Sem pa ga dala preveriti in je zanesljivo naš človek!«Med tem, ko nam je Drnovšek spretno podtikal videz demokracije, je Milan Kučan sistematično in izjemno premišljeno naskakoval državo. Zanj je bila zgodba o uspehu predvsem čudežen način političnega preživetja nekdanje komunistične elite in njene preobrazbo v kapitalistično. Pri tem je bil izjemno uspešen tudi zaradi vrhunskih predpriprav še iz obdobja pred osamosvojitvijo, ko so komunisti spoznali, da se jim bliža oblastni zlom. Blagor tistim, ki bodo čez leta in desetletja dokazali, kako so to delali mednarodno povezani. Preveč je meddržavne medpartijske podobnosti, da bi bil to slučaj!Potem, ko so s pomočjo bank, ki so trajno ekonomsko orožje starih totalitarnih političnih sil uničili številna podjetja, ki niso bila sposobna tehnološkega napredka ali pa niso imeli ljudi za njihov prevzem, denar pa speljali v tujino, so nas začeli intenzivno ropati preko zdravstva in zadnja leta to poteka preko sociale. To smer je izjemno spretno utiril prof. dr. Ivan Svetlik kot minister za delo oziroma socialo, ki je začel ropati slovensko revščino. Spomnimo se tragičnih trenutkov, ko so stari in onemogli ljudje odhajali iz varovanih domov, ker so jim hoteli zapleniti desetletja pristradane nepremičnine. Za socialo bo verjetno na vrsti energija, ki je praktično že vsa v rokah nekdanjih komunistov. Energetska revščina ni izmišljotina!Zadnje vlade načrtnega razslojevanja Slovencev niti ne prikrivajo več. Ugotovili so, da smo Slovenci tako naivni in tako požrtni, da si lahko vse privoščijo. Z novo davčno reformo bodo dali plesnive drobtine revežem, bogate pa še bolj obogatili. Pri tem se sklicujejo na nujno zvišanje plač za strokovnjake, da ne bodo odhajali v tujino. Seveda ne gre za resnične strokovnjake, ampak njihove »strokovnjake« za rop in krajo. Želijo, da vse poteka zakonito, kot je potekalo odpisovanje kreditov Jankovićevim podjetjem.Dnevno lahko poslušamo, koliko je v Sloveniji revežev in kako njihovo število narašča. Analizirajte samo naraščanje cen, zlasti tistih, ki jih nadzira država. Demokracijo se najuspešneje uničuje z ustvarjalnim ropanjem revežev, ki postajajo vse dovzetnejši za manipulacije levice. Zadnje povišanje plač in pokojnin so izrabili za rop, ki je po vsoti nekajkrat večji kot milostno in skrajno žaljivo podeljene drobtine z bogatinove mize. Kot vse kaže, bodo to politiko stopnjevali. Dokler bodo mogli, bodo molzli predvsem reveže in nemočne starostnike. Ti, ki jim je dragocen vsak trenutek, saj na dolgo življenje ne morejo računati, so jim najbolj primerno orodje.Nedavno so vzklikali na Prešernovem trgu: »Rešimo Slovenijo!« Če se slovenska demokratična politika ne bo resno in učinkovito zganila, ne bo samo ostala na naslednjih parlamentarnih volitvah pod volilnim pragom, ampak bo tudi izginila iz slovenske zgodovine. Ne sme se zgoditi, da bo geslo naslednjega zborovanja: »Usmilite se Slovenije in Slovencev! Na kolenih vas prosimo!« Zadnje geslo »Milost, milost!« bo začetek konca. Ob takem tempu se bo to zgodilo že pred tridesetletnico slovenske osamosvojitve!

časnikkomentarslovenijapolitikainfo

Komentar Časnik.si

Drnovšek podtikal videz demokracije, Kučan sistematično naskakoval državo
Kdo in kdaj si je za Slovenijo izmislil sintagmo o zgodbi o uspehu, je naloga zgodovinarjev in mogoče še koga. Ko o njej danes razmišljamo iz časovne distance, dobiva ne samo pravo vsebino, ampak tudi ime za veliko samoprevaro Slovencev. Pod njo smo skoraj dve desetletji, nekako do konca prve Janševe vlade, razumeli gospodarsko in politično preobrazbo totalitaristične Slovenije s tipično socialistično ekonomijo v demokratično in ekonomsko uspešno državo. Z prstom smo kazali na neuspešne nekdanje socialistične države in si domišljali o naši superiornosti. Sedaj so že vse pred nami!Zasluge za zgodbo o uspehu so povezovali z »vladanjem« Janeza Drnovška. Na videz politično okoren in naiven mož je bil vse prej kot to. S svojo igrano ležernostjo in navidezno nezainteresiranostjo za dnevno politiko ter nekonfliktnostjo je prikrival največji rop v slovenski zgodovini. Pri tem so mu nemalo pomagali tudi nekateri pomladniki, ki jih je stalno usmerjal proti Janši, »princu teme«. Njihova vloga pri Depali vasi, je postala trajen in usoden madež slovenskih pomladnih naivnežev. Vse bolj mi prihaja v spomin izjava Lidije Šentjurc na dan volitev za člana predsedstva proti Marku Bulcu: »Ne poznam Drnovška osebno. Sem pa ga dala preveriti in je zanesljivo naš človek!«Med tem, ko nam je Drnovšek spretno podtikal videz demokracije, je Milan Kučan sistematično in izjemno premišljeno naskakoval državo. Zanj je bila zgodba o uspehu predvsem čudežen način političnega preživetja nekdanje komunistične elite in njene preobrazbo v kapitalistično. Pri tem je bil izjemno uspešen tudi zaradi vrhunskih predpriprav še iz obdobja pred osamosvojitvijo, ko so komunisti spoznali, da se jim bliža oblastni zlom. Blagor tistim, ki bodo čez leta in desetletja dokazali, kako so to delali mednarodno povezani. Preveč je meddržavne medpartijske podobnosti, da bi bil to slučaj!Potem, ko so s pomočjo bank, ki so trajno ekonomsko orožje starih totalitarnih političnih sil uničili številna podjetja, ki niso bila sposobna tehnološkega napredka ali pa niso imeli ljudi za njihov prevzem, denar pa speljali v tujino, so nas začeli intenzivno ropati preko zdravstva in zadnja leta to poteka preko sociale. To smer je izjemno spretno utiril prof. dr. Ivan Svetlik kot minister za delo oziroma socialo, ki je začel ropati slovensko revščino. Spomnimo se tragičnih trenutkov, ko so stari in onemogli ljudje odhajali iz varovanih domov, ker so jim hoteli zapleniti desetletja pristradane nepremičnine. Za socialo bo verjetno na vrsti energija, ki je praktično že vsa v rokah nekdanjih komunistov. Energetska revščina ni izmišljotina!Zadnje vlade načrtnega razslojevanja Slovencev niti ne prikrivajo več. Ugotovili so, da smo Slovenci tako naivni in tako požrtni, da si lahko vse privoščijo. Z novo davčno reformo bodo dali plesnive drobtine revežem, bogate pa še bolj obogatili. Pri tem se sklicujejo na nujno zvišanje plač za strokovnjake, da ne bodo odhajali v tujino. Seveda ne gre za resnične strokovnjake, ampak njihove »strokovnjake« za rop in krajo. Želijo, da vse poteka zakonito, kot je potekalo odpisovanje kreditov Jankovićevim podjetjem.Dnevno lahko poslušamo, koliko je v Sloveniji revežev in kako njihovo število narašča. Analizirajte samo naraščanje cen, zlasti tistih, ki jih nadzira država. Demokracijo se najuspešneje uničuje z ustvarjalnim ropanjem revežev, ki postajajo vse dovzetnejši za manipulacije levice. Zadnje povišanje plač in pokojnin so izrabili za rop, ki je po vsoti nekajkrat večji kot milostno in skrajno žaljivo podeljene drobtine z bogatinove mize. Kot vse kaže, bodo to politiko stopnjevali. Dokler bodo mogli, bodo molzli predvsem reveže in nemočne starostnike. Ti, ki jim je dragocen vsak trenutek, saj na dolgo življenje ne morejo računati, so jim najbolj primerno orodje.Nedavno so vzklikali na Prešernovem trgu: »Rešimo Slovenijo!« Če se slovenska demokratična politika ne bo resno in učinkovito zganila, ne bo samo ostala na naslednjih parlamentarnih volitvah pod volilnim pragom, ampak bo tudi izginila iz slovenske zgodovine. Ne sme se zgoditi, da bo geslo naslednjega zborovanja: »Usmilite se Slovenije in Slovencev! Na kolenih vas prosimo!« Zadnje geslo »Milost, milost!« bo začetek konca. Ob takem tempu se bo to zgodilo že pred tridesetletnico slovenske osamosvojitve!
VEČ ...|23. 10. 2019
Drnovšek podtikal videz demokracije, Kučan sistematično naskakoval državo
Kdo in kdaj si je za Slovenijo izmislil sintagmo o zgodbi o uspehu, je naloga zgodovinarjev in mogoče še koga. Ko o njej danes razmišljamo iz časovne distance, dobiva ne samo pravo vsebino, ampak tudi ime za veliko samoprevaro Slovencev. Pod njo smo skoraj dve desetletji, nekako do konca prve Janševe vlade, razumeli gospodarsko in politično preobrazbo totalitaristične Slovenije s tipično socialistično ekonomijo v demokratično in ekonomsko uspešno državo. Z prstom smo kazali na neuspešne nekdanje socialistične države in si domišljali o naši superiornosti. Sedaj so že vse pred nami!Zasluge za zgodbo o uspehu so povezovali z »vladanjem« Janeza Drnovška. Na videz politično okoren in naiven mož je bil vse prej kot to. S svojo igrano ležernostjo in navidezno nezainteresiranostjo za dnevno politiko ter nekonfliktnostjo je prikrival največji rop v slovenski zgodovini. Pri tem so mu nemalo pomagali tudi nekateri pomladniki, ki jih je stalno usmerjal proti Janši, »princu teme«. Njihova vloga pri Depali vasi, je postala trajen in usoden madež slovenskih pomladnih naivnežev. Vse bolj mi prihaja v spomin izjava Lidije Šentjurc na dan volitev za člana predsedstva proti Marku Bulcu: »Ne poznam Drnovška osebno. Sem pa ga dala preveriti in je zanesljivo naš človek!«Med tem, ko nam je Drnovšek spretno podtikal videz demokracije, je Milan Kučan sistematično in izjemno premišljeno naskakoval državo. Zanj je bila zgodba o uspehu predvsem čudežen način političnega preživetja nekdanje komunistične elite in njene preobrazbo v kapitalistično. Pri tem je bil izjemno uspešen tudi zaradi vrhunskih predpriprav še iz obdobja pred osamosvojitvijo, ko so komunisti spoznali, da se jim bliža oblastni zlom. Blagor tistim, ki bodo čez leta in desetletja dokazali, kako so to delali mednarodno povezani. Preveč je meddržavne medpartijske podobnosti, da bi bil to slučaj!Potem, ko so s pomočjo bank, ki so trajno ekonomsko orožje starih totalitarnih političnih sil uničili številna podjetja, ki niso bila sposobna tehnološkega napredka ali pa niso imeli ljudi za njihov prevzem, denar pa speljali v tujino, so nas začeli intenzivno ropati preko zdravstva in zadnja leta to poteka preko sociale. To smer je izjemno spretno utiril prof. dr. Ivan Svetlik kot minister za delo oziroma socialo, ki je začel ropati slovensko revščino. Spomnimo se tragičnih trenutkov, ko so stari in onemogli ljudje odhajali iz varovanih domov, ker so jim hoteli zapleniti desetletja pristradane nepremičnine. Za socialo bo verjetno na vrsti energija, ki je praktično že vsa v rokah nekdanjih komunistov. Energetska revščina ni izmišljotina!Zadnje vlade načrtnega razslojevanja Slovencev niti ne prikrivajo več. Ugotovili so, da smo Slovenci tako naivni in tako požrtni, da si lahko vse privoščijo. Z novo davčno reformo bodo dali plesnive drobtine revežem, bogate pa še bolj obogatili. Pri tem se sklicujejo na nujno zvišanje plač za strokovnjake, da ne bodo odhajali v tujino. Seveda ne gre za resnične strokovnjake, ampak njihove »strokovnjake« za rop in krajo. Želijo, da vse poteka zakonito, kot je potekalo odpisovanje kreditov Jankovićevim podjetjem.Dnevno lahko poslušamo, koliko je v Sloveniji revežev in kako njihovo število narašča. Analizirajte samo naraščanje cen, zlasti tistih, ki jih nadzira država. Demokracijo se najuspešneje uničuje z ustvarjalnim ropanjem revežev, ki postajajo vse dovzetnejši za manipulacije levice. Zadnje povišanje plač in pokojnin so izrabili za rop, ki je po vsoti nekajkrat večji kot milostno in skrajno žaljivo podeljene drobtine z bogatinove mize. Kot vse kaže, bodo to politiko stopnjevali. Dokler bodo mogli, bodo molzli predvsem reveže in nemočne starostnike. Ti, ki jim je dragocen vsak trenutek, saj na dolgo življenje ne morejo računati, so jim najbolj primerno orodje.Nedavno so vzklikali na Prešernovem trgu: »Rešimo Slovenijo!« Če se slovenska demokratična politika ne bo resno in učinkovito zganila, ne bo samo ostala na naslednjih parlamentarnih volitvah pod volilnim pragom, ampak bo tudi izginila iz slovenske zgodovine. Ne sme se zgoditi, da bo geslo naslednjega zborovanja: »Usmilite se Slovenije in Slovencev! Na kolenih vas prosimo!« Zadnje geslo »Milost, milost!« bo začetek konca. Ob takem tempu se bo to zgodilo že pred tridesetletnico slovenske osamosvojitve!

dr. Stane Granda

časnikkomentarslovenijapolitikainfo

Modrost v očeh

VEČ ...|22. 10. 2019
Motnje spanja v starosti

Naša gostja je bila psihologinja in terapevtka medicinske hipnoze Boni Pajntar Plut, ki je predstavila različne načine pomoči; od zeliščnih pripravkov, higiene spanja do medicinske hipnoze.

Motnje spanja v starosti

Naša gostja je bila psihologinja in terapevtka medicinske hipnoze Boni Pajntar Plut, ki je predstavila različne načine pomoči; od zeliščnih pripravkov, higiene spanja do medicinske hipnoze.

spanjestarostnespečnostmedicinska hipnozamotnje spanjasvetovanje

Modrost v očeh

Motnje spanja v starosti
Naša gostja je bila psihologinja in terapevtka medicinske hipnoze Boni Pajntar Plut, ki je predstavila različne načine pomoči; od zeliščnih pripravkov, higiene spanja do medicinske hipnoze.
VEČ ...|22. 10. 2019
Motnje spanja v starosti
Naša gostja je bila psihologinja in terapevtka medicinske hipnoze Boni Pajntar Plut, ki je predstavila različne načine pomoči; od zeliščnih pripravkov, higiene spanja do medicinske hipnoze.

Damijana Medved

spanjestarostnespečnostmedicinska hipnozamotnje spanjasvetovanje

Radijska kateheza

VEČ ...|19. 10. 2019
Z rožnim vencem nad raka

S pomočjo svetopisemskega odlomka (Mt 15, 21-28) smo z msgr. Mirom Šlibarjem razmišljali o veri kanaanske matere in pomenu vztrajne molitve. V katehezi tudi več pričevanj o moči molitve rožnega venca.

Z rožnim vencem nad raka

S pomočjo svetopisemskega odlomka (Mt 15, 21-28) smo z msgr. Mirom Šlibarjem razmišljali o veri kanaanske matere in pomenu vztrajne molitve. V katehezi tudi več pričevanj o moči molitve rožnega venca.

duhovnostrožni venecrakmolitevbolezenbolniki

Radijska kateheza

Z rožnim vencem nad raka
S pomočjo svetopisemskega odlomka (Mt 15, 21-28) smo z msgr. Mirom Šlibarjem razmišljali o veri kanaanske matere in pomenu vztrajne molitve. V katehezi tudi več pričevanj o moči molitve rožnega venca.
VEČ ...|19. 10. 2019
Z rožnim vencem nad raka
S pomočjo svetopisemskega odlomka (Mt 15, 21-28) smo z msgr. Mirom Šlibarjem razmišljali o veri kanaanske matere in pomenu vztrajne molitve. V katehezi tudi več pričevanj o moči molitve rožnega venca.

Damijana Medved

duhovnostrožni venecrakmolitevbolezenbolniki

Rožni venec

VEČ ...|12. 10. 2019
Veseli del

Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice.

Veseli del

Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice.

duhovnost

Rožni venec

Veseli del
Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice.
VEČ ...|12. 10. 2019
Veseli del
Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice.

Radio Ognjišče

duhovnost

Karitas

VEČ ...|6. 10. 2019
Seminarji Karitas

Vsako leto imajo prostovoljci in sodelavci Karitas priložnost, da se srečajo na izobraževanjih, namenjenih prav njim. Tam si izmenjajo izkušnje in kujejo načrte za naprej. Kakšen bo poudarek letošnjih seminarjev Karitas, nam je povedala Helena Zevnik Rozman.

Seminarji Karitas

Vsako leto imajo prostovoljci in sodelavci Karitas priložnost, da se srečajo na izobraževanjih, namenjenih prav njim. Tam si izmenjajo izkušnje in kujejo načrte za naprej. Kakšen bo poudarek letošnjih seminarjev Karitas, nam je povedala Helena Zevnik Rozman.

družbapomoč

Karitas

Seminarji Karitas
Vsako leto imajo prostovoljci in sodelavci Karitas priložnost, da se srečajo na izobraževanjih, namenjenih prav njim. Tam si izmenjajo izkušnje in kujejo načrte za naprej. Kakšen bo poudarek letošnjih seminarjev Karitas, nam je povedala Helena Zevnik Rozman.
VEČ ...|6. 10. 2019
Seminarji Karitas
Vsako leto imajo prostovoljci in sodelavci Karitas priložnost, da se srečajo na izobraževanjih, namenjenih prav njim. Tam si izmenjajo izkušnje in kujejo načrte za naprej. Kakšen bo poudarek letošnjih seminarjev Karitas, nam je povedala Helena Zevnik Rozman.

Petra Stopar

družbapomoč

Sveta maša

VEČ ...|30. 9. 2019
Sv. maša iz stolnice sv. Janeza Krstnika v Mariboru

Sv. mašo je daroval duhovni pomočnik Janez Vagner. Na orgle je igrala Lučka Fortek.

Sv. maša iz stolnice sv. Janeza Krstnika v Mariboru

Sv. mašo je daroval duhovni pomočnik Janez Vagner. Na orgle je igrala Lučka Fortek.

duhovnost

Sveta maša

Sv. maša iz stolnice sv. Janeza Krstnika v Mariboru
Sv. mašo je daroval duhovni pomočnik Janez Vagner. Na orgle je igrala Lučka Fortek.
VEČ ...|30. 9. 2019
Sv. maša iz stolnice sv. Janeza Krstnika v Mariboru
Sv. mašo je daroval duhovni pomočnik Janez Vagner. Na orgle je igrala Lučka Fortek.

Radio Ognjišče

duhovnost

Sveta maša

VEČ ...|25. 9. 2019
Sv. maša iz stolnice sv. Janeza Krstnika v Mariboru

Maševal je duhovni pomočnik v župniji MB Tezno, zlatomašnik Anton Štekl. Na orgle igrala in pela je Ana Muri.

Sv. maša iz stolnice sv. Janeza Krstnika v Mariboru

Maševal je duhovni pomočnik v župniji MB Tezno, zlatomašnik Anton Štekl. Na orgle igrala in pela je Ana Muri.

duhovnost

Sveta maša

Sv. maša iz stolnice sv. Janeza Krstnika v Mariboru
Maševal je duhovni pomočnik v župniji MB Tezno, zlatomašnik Anton Štekl. Na orgle igrala in pela je Ana Muri.
VEČ ...|25. 9. 2019
Sv. maša iz stolnice sv. Janeza Krstnika v Mariboru
Maševal je duhovni pomočnik v župniji MB Tezno, zlatomašnik Anton Štekl. Na orgle igrala in pela je Ana Muri.

Radio Ognjišče

duhovnost

Duhovna misel

VEČ ...|24. 9. 2019
Ponudba ... in obljuba pomoči.

Jaz sem trta, vi mladike. Kdor ostane v meni in jaz v njem, ta rodi obilo sadu; kajti brez mene ne morete ničesar storiti. (Jn 15,5)

Ponudba ... in obljuba pomoči.

Jaz sem trta, vi mladike. Kdor ostane v meni in jaz v njem, ta rodi obilo sadu; kajti brez mene ne morete ničesar storiti. (Jn 15,5)

duhovnost

Duhovna misel

Ponudba ... in obljuba pomoči.
Jaz sem trta, vi mladike. Kdor ostane v meni in jaz v njem, ta rodi obilo sadu; kajti brez mene ne morete ničesar storiti. (Jn 15,5)
VEČ ...|24. 9. 2019
Ponudba ... in obljuba pomoči.
Jaz sem trta, vi mladike. Kdor ostane v meni in jaz v njem, ta rodi obilo sadu; kajti brez mene ne morete ničesar storiti. (Jn 15,5)

Gregor Čušin

duhovnost

Sveta maša

VEČ ...|20. 9. 2019
Sv. maša iz stolnice sv. Janeza Krstnika v Mariboru

Sveto mašo je daroval duhovni pomočnik Janez Vagner. Orglal je Jože Podgrajšek.

Sv. maša iz stolnice sv. Janeza Krstnika v Mariboru

Sveto mašo je daroval duhovni pomočnik Janez Vagner. Orglal je Jože Podgrajšek.

duhovnost

Sveta maša

Sv. maša iz stolnice sv. Janeza Krstnika v Mariboru
Sveto mašo je daroval duhovni pomočnik Janez Vagner. Orglal je Jože Podgrajšek.
VEČ ...|20. 9. 2019
Sv. maša iz stolnice sv. Janeza Krstnika v Mariboru
Sveto mašo je daroval duhovni pomočnik Janez Vagner. Orglal je Jože Podgrajšek.

Radio Ognjišče

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|16. 9. 2019
Veseli del

Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice.

Veseli del

Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice.

duhovnost

Rožni venec

Veseli del
Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice.
VEČ ...|16. 9. 2019
Veseli del
Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice.

Radio Ognjišče

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|12. 9. 2019
Svetli del

Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice.

Svetli del

Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice.

duhovnost

Rožni venec

Svetli del
Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice.
VEČ ...|12. 9. 2019
Svetli del
Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice.

Radio Ognjišče

duhovnost

Sveta maša

VEČ ...|6. 9. 2019
Sv. maša iz stolnice sv. Janeza Krstnika v Mariboru

Iz mariborske stolnice sv. Janeza Krstnika smo prenašali delavniško sveto mašo, ki jo je daroval duhovni pomočnik v stolni župniji Janez Vagner, na orgle je igral Jože Podgrajšek.

Sv. maša iz stolnice sv. Janeza Krstnika v Mariboru

Iz mariborske stolnice sv. Janeza Krstnika smo prenašali delavniško sveto mašo, ki jo je daroval duhovni pomočnik v stolni župniji Janez Vagner, na orgle je igral Jože Podgrajšek.

duhovnost

Sveta maša

Sv. maša iz stolnice sv. Janeza Krstnika v Mariboru
Iz mariborske stolnice sv. Janeza Krstnika smo prenašali delavniško sveto mašo, ki jo je daroval duhovni pomočnik v stolni župniji Janez Vagner, na orgle je igral Jože Podgrajšek.
VEČ ...|6. 9. 2019
Sv. maša iz stolnice sv. Janeza Krstnika v Mariboru
Iz mariborske stolnice sv. Janeza Krstnika smo prenašali delavniško sveto mašo, ki jo je daroval duhovni pomočnik v stolni župniji Janez Vagner, na orgle je igral Jože Podgrajšek.

Radio Ognjišče

duhovnost

Dogodki

VEČ ...|5. 9. 2019
Od Marije k Mariji 2019

Jutranje javljanje po sveti maši pri Mariji Pomočnici na Rakovniku v Ljubljani.

Od Marije k Mariji 2019

Jutranje javljanje po sveti maši pri Mariji Pomočnici na Rakovniku v Ljubljani.

kolesarjenje 2019

Dogodki

Od Marije k Mariji 2019
Jutranje javljanje po sveti maši pri Mariji Pomočnici na Rakovniku v Ljubljani.
VEČ ...|5. 9. 2019
Od Marije k Mariji 2019
Jutranje javljanje po sveti maši pri Mariji Pomočnici na Rakovniku v Ljubljani.

Jure Sešek

kolesarjenje 2019

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|29. 8. 2019
Sejem Agra (zadnji sejemski dan)

V Gornji Radgoni se bo danes odvijal zadnji sejemski dan letošnje AGRE. Mateja Jaklič direktorica marketinga Pomurskega sejma pravi, da se obeta veliko zanimivega saj je današnji dan tudi dan ekološkega kmetijstva, dan pridelovalcev zelenjave in dan semenarjev. Že čez dobro uro se bo odvijal Posvet ekoloških kmetov: Biodiverziteta kulturnih rastlin in novi poslovni izzivi v ekološki pridelavi, popoldne pa med drugimi vabi k udeležbi zanimiva delavnica: Kaj lahko sami storimo za zdravje: konoplja kot pomočnik v podivjanem svetu.

Sejem Agra (zadnji sejemski dan)

V Gornji Radgoni se bo danes odvijal zadnji sejemski dan letošnje AGRE. Mateja Jaklič direktorica marketinga Pomurskega sejma pravi, da se obeta veliko zanimivega saj je današnji dan tudi dan ekološkega kmetijstva, dan pridelovalcev zelenjave in dan semenarjev. Že čez dobro uro se bo odvijal Posvet ekoloških kmetov: Biodiverziteta kulturnih rastlin in novi poslovni izzivi v ekološki pridelavi, popoldne pa med drugimi vabi k udeležbi zanimiva delavnica: Kaj lahko sami storimo za zdravje: konoplja kot pomočnik v podivjanem svetu.

kmetijstvoizobraževanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Sejem Agra (zadnji sejemski dan)
V Gornji Radgoni se bo danes odvijal zadnji sejemski dan letošnje AGRE. Mateja Jaklič direktorica marketinga Pomurskega sejma pravi, da se obeta veliko zanimivega saj je današnji dan tudi dan ekološkega kmetijstva, dan pridelovalcev zelenjave in dan semenarjev. Že čez dobro uro se bo odvijal Posvet ekoloških kmetov: Biodiverziteta kulturnih rastlin in novi poslovni izzivi v ekološki pridelavi, popoldne pa med drugimi vabi k udeležbi zanimiva delavnica: Kaj lahko sami storimo za zdravje: konoplja kot pomočnik v podivjanem svetu.
VEČ ...|29. 8. 2019
Sejem Agra (zadnji sejemski dan)
V Gornji Radgoni se bo danes odvijal zadnji sejemski dan letošnje AGRE. Mateja Jaklič direktorica marketinga Pomurskega sejma pravi, da se obeta veliko zanimivega saj je današnji dan tudi dan ekološkega kmetijstva, dan pridelovalcev zelenjave in dan semenarjev. Že čez dobro uro se bo odvijal Posvet ekoloških kmetov: Biodiverziteta kulturnih rastlin in novi poslovni izzivi v ekološki pridelavi, popoldne pa med drugimi vabi k udeležbi zanimiva delavnica: Kaj lahko sami storimo za zdravje: konoplja kot pomočnik v podivjanem svetu.

Robert Božič

kmetijstvoizobraževanje

Pojdite in učite

VEČ ...|18. 8. 2019
Klic po pomoči iz Zakrpatja (2. del)

V oddaji smo ponovno gostili s. Jožico Sterle, ki deluje v Ukrajini. Znova je prišla s prošnjo in zahvalami iz Zakrpatja.

Klic po pomoči iz Zakrpatja (2. del)

V oddaji smo ponovno gostili s. Jožico Sterle, ki deluje v Ukrajini. Znova je prišla s prošnjo in zahvalami iz Zakrpatja.

družbaduhovnostmisijoniUkrajinaJožica Strle

Pojdite in učite

Klic po pomoči iz Zakrpatja (2. del)
V oddaji smo ponovno gostili s. Jožico Sterle, ki deluje v Ukrajini. Znova je prišla s prošnjo in zahvalami iz Zakrpatja.
VEČ ...|18. 8. 2019
Klic po pomoči iz Zakrpatja (2. del)
V oddaji smo ponovno gostili s. Jožico Sterle, ki deluje v Ukrajini. Znova je prišla s prošnjo in zahvalami iz Zakrpatja.

Jure Sešek

družbaduhovnostmisijoniUkrajinaJožica Strle

Karitas

VEČ ...|18. 8. 2019
Akcija Za srce Afrike

Pomoč iz Slovenije dnevno lajša življenje 250.000 ljudem v srcu Afrike. Na kakšen način lahko pomagate revnim in podhranjenim na črni celini, ste slišali v tokratni oddaji Karitas.

Akcija Za srce Afrike

Pomoč iz Slovenije dnevno lajša življenje 250.000 ljudem v srcu Afrike. Na kakšen način lahko pomagate revnim in podhranjenim na črni celini, ste slišali v tokratni oddaji Karitas.

odnosipomočafrika

Karitas

Akcija Za srce Afrike
Pomoč iz Slovenije dnevno lajša življenje 250.000 ljudem v srcu Afrike. Na kakšen način lahko pomagate revnim in podhranjenim na črni celini, ste slišali v tokratni oddaji Karitas.
VEČ ...|18. 8. 2019
Akcija Za srce Afrike
Pomoč iz Slovenije dnevno lajša življenje 250.000 ljudem v srcu Afrike. Na kakšen način lahko pomagate revnim in podhranjenim na črni celini, ste slišali v tokratni oddaji Karitas.

Petra Stopar

odnosipomočafrika

Rožni venec

VEČ ...|17. 8. 2019
Veseli del

Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice.

Veseli del

Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice.

duhovnost

Rožni venec

Veseli del
Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice.
VEČ ...|17. 8. 2019
Veseli del
Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice.

Radio Ognjišče

duhovnost

Priporočamo
|
Aktualno

Sol in luč

VEČ ...|21. 1. 2020
Whitney Kuniholm: Bistvenih sto.

Za nami je nedelja Svetega pisma in v tokratni oddaji Sol in luč smo poslušali nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Bistvenih sto v kateri avtor, Whitney Kuniholm z izrazito sodobnim, ter mestoma tudi humornim pristopom odkriva ozadja odlomkov, ki so aktualni v vseh časih. Knjiga je izšla pri Svetopisemski družbi Slovenije (2014).

Whitney Kuniholm: Bistvenih sto.

Za nami je nedelja Svetega pisma in v tokratni oddaji Sol in luč smo poslušali nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Bistvenih sto v kateri avtor, Whitney Kuniholm z izrazito sodobnim, ter mestoma tudi humornim pristopom odkriva ozadja odlomkov, ki so aktualni v vseh časih. Knjiga je izšla pri Svetopisemski družbi Slovenije (2014).

Tadej Sadar

družbaduhovnostodnosi

Za življenje

VEČ ...|25. 1. 2020
Sprejmi sebe

Prisluhnite oddaji Za življenje v kateri je z nami Karel Gržan in je govoril o sprejetju samega sebe.

Sprejmi sebe

Prisluhnite oddaji Za življenje v kateri je z nami Karel Gržan in je govoril o sprejetju samega sebe.

Mateja Feltrin Novljan

družbaodnosipogovorvzgoja

Duhovna misel

VEČ ...|25. 1. 2020
Kje so meje?

Rekel jim je: Pojdite po vsem svetu in oznanite evangelij vsemu stvarstvu!(Mr 16, 15)

Kje so meje?

Rekel jim je: Pojdite po vsem svetu in oznanite evangelij vsemu stvarstvu!(Mr 16, 15)

Gregor Čušin

duhovnost

Pogovor o

VEČ ...|22. 1. 2020
Politika o pestrem aktualnem dogajanju

Povabili smo predstavnike političnih strank SDS, LMŠ, NSi in DeSUS. Nas čaka rekonstrukcija vlade, je manjšinska vlada dovolj trdna, nas čakajo predčasne volitve in katere reforme bi morala izpeljati vlada, so vprašanja, ki smo si jih zastavili v tokratnem Pogovoru o. Vabilu sta se odzvala poslanca SDS in NSi Danijel Krivec in Jožef Horvat, stranki LMŠ in DeSUS nam sogovornika nista zagotovili. Politično dogajanje je komentiral tudi sodelavec Inštituta za politični menedžment Alem Maksuti.

Politika o pestrem aktualnem dogajanju

Povabili smo predstavnike političnih strank SDS, LMŠ, NSi in DeSUS. Nas čaka rekonstrukcija vlade, je manjšinska vlada dovolj trdna, nas čakajo predčasne volitve in katere reforme bi morala izpeljati vlada, so vprašanja, ki smo si jih zastavili v tokratnem Pogovoru o. Vabilu sta se odzvala poslanca SDS in NSi Danijel Krivec in Jožef Horvat, stranki LMŠ in DeSUS nam sogovornika nista zagotovili. Politično dogajanje je komentiral tudi sodelavec Inštituta za politični menedžment Alem Maksuti.

Alen Salihović

volitvepolitikainfodesuslmšnsisdsipm

Globine

VEČ ...|14. 1. 2020
O dveh poteh v Svetem pismu

V tretjo sezono oddaje Globine smo vstopili s knjigo vseh knjig. Skozi Staro zavezo se vijeta dve poti (pot pravičnega in krivičnika) in zasledimo ju tudi v psalmih. Biblicist dr. Alan Tedeško nam je približal dvojčka (psalm 50 in 51), v katerih se srečamo z Božjo pravičnostjo in usmiljenjem.

O dveh poteh v Svetem pismu

V tretjo sezono oddaje Globine smo vstopili s knjigo vseh knjig. Skozi Staro zavezo se vijeta dve poti (pot pravičnega in krivičnika) in zasledimo ju tudi v psalmih. Biblicist dr. Alan Tedeško nam je približal dvojčka (psalm 50 in 51), v katerih se srečamo z Božjo pravičnostjo in usmiljenjem.

Blaž Lesnik

duhovnostsveto pismopsalmieksegezadve potipravičnostusmiljenje

Radijska kateheza

VEČ ...|25. 1. 2020
Milan Knep: sekularizacija in vloga katehetskih simpozijev

Zakaj bi nekdo sploh še dal krstiti svojega otroka, kaj botruje tako hudi sekularizaciji in kako katehetski simpozij že 50 let pomaga pri vzgoji slovenskih katehetov odgovarja član Slovenskega katehetskega urada duhovnik Milan Knep.

Milan Knep: sekularizacija in vloga katehetskih simpozijev

Zakaj bi nekdo sploh še dal krstiti svojega otroka, kaj botruje tako hudi sekularizaciji in kako katehetski simpozij že 50 let pomaga pri vzgoji slovenskih katehetov odgovarja član Slovenskega katehetskega urada duhovnik Milan Knep.

Silvestra Sadar

duhovnostizobraževanjevzgoja

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|25. 1. 2020
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 25. 1.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 25. 1.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Naš gost

VEČ ...|25. 1. 2020
Benjamin Žnidaršič

V sobotnem popoldnevu bo naš gost Benjamin Žnidaršič, pesnik, slikar in podjetnik. V Podcerkvi v Loški dolini je ustanovil zavod Ars viva, ki je preplet sodobnih tehnologij in kulturne dediščine. Leta 1986 je po padcu z drevesa ostal tetraplegik in življenje se mu je korenito spremenilo. Čeprav je sprva mislil, da na slabše, sedaj ugotavlja, da na boljše.

Benjamin Žnidaršič

V sobotnem popoldnevu bo naš gost Benjamin Žnidaršič, pesnik, slikar in podjetnik. V Podcerkvi v Loški dolini je ustanovil zavod Ars viva, ki je preplet sodobnih tehnologij in kulturne dediščine. Leta 1986 je po padcu z drevesa ostal tetraplegik in življenje se mu je korenito spremenilo. Čeprav je sprva mislil, da na slabše, sedaj ugotavlja, da na boljše.

Damijana Medved

Benjamin ŽnidaršičZavod Ars VivaPodcerkevinvalidnostustvarjalnost

Za življenje

VEČ ...|25. 1. 2020
Sprejmi sebe

Prisluhnite oddaji Za življenje v kateri je z nami Karel Gržan in je govoril o sprejetju samega sebe.

Sprejmi sebe

Prisluhnite oddaji Za življenje v kateri je z nami Karel Gržan in je govoril o sprejetju samega sebe.

Mateja Feltrin Novljan

družbaodnosipogovorvzgoja

Spominjamo se

VEČ ...|25. 1. 2020
Spominjamo se dne 25. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 25. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup