Rožni venec

VEČ ...|21. 10. 2020
Častitljivi del dne 21.10.

Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice.

Častitljivi del dne 21.10.

Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice.

Rožni venec

Častitljivi del dne 21.10.
Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice.
VEČ ...|21. 10. 2020
Častitljivi del dne 21.10.
Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice.

Radio Ognjišče

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|19. 10. 2020
Finančna pomoč v prireji govejega mesa za obdobje od 1. junija do 30. septembra

Odlok je podlaga za izplačilo nadomestila upravičencem v sektorjugovejega mesa, ki so utrpeli izpad dohodka zaradi znižanja odkupnihcen živine, znižanja ekonomičnosti reje, ter nižanja neto dodanevrednosti pri reji goved. Zato je predvidena finančna pomoč vvišini 100 evrov za žival oddano v klavnico, kar je enako, kot jeveljalo spomladi v prvem svežnju korona ukrepov.

Finančna pomoč v prireji govejega mesa za obdobje od 1. junija do 30. septembra

Odlok je podlaga za izplačilo nadomestila upravičencem v sektorjugovejega mesa, ki so utrpeli izpad dohodka zaradi znižanja odkupnihcen živine, znižanja ekonomičnosti reje, ter nižanja neto dodanevrednosti pri reji goved. Zato je predvidena finančna pomoč vvišini 100 evrov za žival oddano v klavnico, kar je enako, kot jeveljalo spomladi v prvem svežnju korona ukrepov.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Finančna pomoč v prireji govejega mesa za obdobje od 1. junija do 30. septembra
Odlok je podlaga za izplačilo nadomestila upravičencem v sektorjugovejega mesa, ki so utrpeli izpad dohodka zaradi znižanja odkupnihcen živine, znižanja ekonomičnosti reje, ter nižanja neto dodanevrednosti pri reji goved. Zato je predvidena finančna pomoč vvišini 100 evrov za žival oddano v klavnico, kar je enako, kot jeveljalo spomladi v prvem svežnju korona ukrepov.
VEČ ...|19. 10. 2020
Finančna pomoč v prireji govejega mesa za obdobje od 1. junija do 30. septembra
Odlok je podlaga za izplačilo nadomestila upravičencem v sektorjugovejega mesa, ki so utrpeli izpad dohodka zaradi znižanja odkupnihcen živine, znižanja ekonomičnosti reje, ter nižanja neto dodanevrednosti pri reji goved. Zato je predvidena finančna pomoč vvišini 100 evrov za žival oddano v klavnico, kar je enako, kot jeveljalo spomladi v prvem svežnju korona ukrepov.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

O klasiki drugače

VEČ ...|18. 10. 2020
Marijine pesmi in okteti lesne industrije

Mati moja, venec pletem, je le ena od cerkvenih zborovskih pesmi, ki smo jih predstavili ob 21h. V drugem delu pa so priredbe slovenskih narodnih zazvenele s pomočjo izbranih oktetov lesne industrije. Pred desetletji so se srečevali na srečanjih, leta 1975 pa izdali tudi ploščo, s pomočjo katere smo tkali drugo polovico naše oddaje O klasiki drugače.

Marijine pesmi in okteti lesne industrije

Mati moja, venec pletem, je le ena od cerkvenih zborovskih pesmi, ki smo jih predstavili ob 21h. V drugem delu pa so priredbe slovenskih narodnih zazvenele s pomočjo izbranih oktetov lesne industrije. Pred desetletji so se srečevali na srečanjih, leta 1975 pa izdali tudi ploščo, s pomočjo katere smo tkali drugo polovico naše oddaje O klasiki drugače.

duhovnostglasba

O klasiki drugače

Marijine pesmi in okteti lesne industrije

Mati moja, venec pletem, je le ena od cerkvenih zborovskih pesmi, ki smo jih predstavili ob 21h. V drugem delu pa so priredbe slovenskih narodnih zazvenele s pomočjo izbranih oktetov lesne industrije. Pred desetletji so se srečevali na srečanjih, leta 1975 pa izdali tudi ploščo, s pomočjo katere smo tkali drugo polovico naše oddaje O klasiki drugače.

VEČ ...|18. 10. 2020
Marijine pesmi in okteti lesne industrije

Mati moja, venec pletem, je le ena od cerkvenih zborovskih pesmi, ki smo jih predstavili ob 21h. V drugem delu pa so priredbe slovenskih narodnih zazvenele s pomočjo izbranih oktetov lesne industrije. Pred desetletji so se srečevali na srečanjih, leta 1975 pa izdali tudi ploščo, s pomočjo katere smo tkali drugo polovico naše oddaje O klasiki drugače.

Tadej Sadardr. Tadej JakopičJure Sešek

duhovnostglasba

Karitas

VEČ ...|18. 10. 2020
Revščina in trgovina z ljudmi

17. oktober je svetovni dan boja proti revščini, 18. oktober pa evropski dan boja proti trgovini z ljudmi. O najnovejših razmerah in aktivnostih za pomoč na obeh področjih smo govorili z generalnim tajnikom Slovenske karitas Petrom Tomažičem.

Revščina in trgovina z ljudmi

17. oktober je svetovni dan boja proti revščini, 18. oktober pa evropski dan boja proti trgovini z ljudmi. O najnovejših razmerah in aktivnostih za pomoč na obeh področjih smo govorili z generalnim tajnikom Slovenske karitas Petrom Tomažičem.

družbapogovorpomočdobrota

Karitas

Revščina in trgovina z ljudmi

17. oktober je svetovni dan boja proti revščini, 18. oktober pa evropski dan boja proti trgovini z ljudmi. O najnovejših razmerah in aktivnostih za pomoč na obeh področjih smo govorili z generalnim tajnikom Slovenske karitas Petrom Tomažičem.

VEČ ...|18. 10. 2020
Revščina in trgovina z ljudmi

17. oktober je svetovni dan boja proti revščini, 18. oktober pa evropski dan boja proti trgovini z ljudmi. O najnovejših razmerah in aktivnostih za pomoč na obeh področjih smo govorili z generalnim tajnikom Slovenske karitas Petrom Tomažičem.

Petra Stopar

družbapogovorpomočdobrota

Rožni venec

VEČ ...|17. 10. 2020
Veseli del dne 17.10.

Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice.

Veseli del dne 17.10.

Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice.

Rožni venec

Veseli del dne 17.10.
Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice.
VEČ ...|17. 10. 2020
Veseli del dne 17.10.
Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice.

Radio Ognjišče

Sol in luč

VEČ ...|13. 10. 2020
Admiral McRaven: Njegova življenjska vodila. Nadaljevanje.

Admiral ameriške vojske, William McRaven je študentom je govoril obpodelitvi diplom. Njegovapreprosta pravila so lahko marsikomu v pomoč pri premagovanjuživljenjskih težav.  William McRaven, rojen leta 1955 je sicer diplomiral iz novinarstva. Po diplomi naUniverzi v Teksasu v Austinu je opravil usposabljanje v specialnienoti vojne mornarice imenovane tudi Tjulnji. In prav s pomočjorazličnih nalog s tega izjemno napornega usposabljanja je mladimdiplomantom skušal razložiti kako je mogoče najti smisel in močza vztrajanje v življenju.

Admiral McRaven: Njegova življenjska vodila. Nadaljevanje.

Admiral ameriške vojske, William McRaven je študentom je govoril obpodelitvi diplom. Njegovapreprosta pravila so lahko marsikomu v pomoč pri premagovanjuživljenjskih težav.  William McRaven, rojen leta 1955 je sicer diplomiral iz novinarstva. Po diplomi naUniverzi v Teksasu v Austinu je opravil usposabljanje v specialnienoti vojne mornarice imenovane tudi Tjulnji. In prav s pomočjorazličnih nalog s tega izjemno napornega usposabljanja je mladimdiplomantom skušal razložiti kako je mogoče najti smisel in močza vztrajanje v življenju.

mladidružbaodnosivzgoja

Sol in luč

Admiral McRaven: Njegova življenjska vodila. Nadaljevanje.

Admiral ameriške vojske, William McRaven je študentom je govoril obpodelitvi diplom. Njegovapreprosta pravila so lahko marsikomu v pomoč pri premagovanjuživljenjskih težav.  William McRaven, rojen leta 1955 je sicer diplomiral iz novinarstva. Po diplomi naUniverzi v Teksasu v Austinu je opravil usposabljanje v specialnienoti vojne mornarice imenovane tudi Tjulnji. In prav s pomočjorazličnih nalog s tega izjemno napornega usposabljanja je mladimdiplomantom skušal razložiti kako je mogoče najti smisel in močza vztrajanje v življenju.

VEČ ...|13. 10. 2020
Admiral McRaven: Njegova življenjska vodila. Nadaljevanje.

Admiral ameriške vojske, William McRaven je študentom je govoril obpodelitvi diplom. Njegovapreprosta pravila so lahko marsikomu v pomoč pri premagovanjuživljenjskih težav.  William McRaven, rojen leta 1955 je sicer diplomiral iz novinarstva. Po diplomi naUniverzi v Teksasu v Austinu je opravil usposabljanje v specialnienoti vojne mornarice imenovane tudi Tjulnji. In prav s pomočjorazličnih nalog s tega izjemno napornega usposabljanja je mladimdiplomantom skušal razložiti kako je mogoče najti smisel in močza vztrajanje v življenju.

Tadej Sadar

mladidružbaodnosivzgoja

Informativni prispevki

VEČ ...|12. 10. 2020
Pridiga nadškofa Alojzija Cvikla ob 30-letnici Nadškofijska karitas Maribor

Nadškofijska karitas Maribor je v 30 letih svojega delovanjapomagala že več tisoč ljudem in glede na to, da je novikoronavirus še poglobil stiske, ne kaže, da jim bo kmalu zmanjkalodela. Pomoč v obliki hrane, oblačil ali psihosocialne pomočinudijo letno okoli 22.000 ljudem, je ob obletnici povedal predsednikBranko Maček. Za prehojeno pot in s prošnjo za naprej so sepopoldne v mariborski stolnici zbrali pri zahvalni sveti maši.Slovesno somaševanje je vodil nadškof Alojzij Cvikl, ki je tudipredsednik Slovenske karitas. V pridigi je spomnil, da so ljudjepotrebni pomoči pogosto spregledani ter se navezal na današnjicovid čas.

Pridiga nadškofa Alojzija Cvikla ob 30-letnici Nadškofijska karitas Maribor

Nadškofijska karitas Maribor je v 30 letih svojega delovanjapomagala že več tisoč ljudem in glede na to, da je novikoronavirus še poglobil stiske, ne kaže, da jim bo kmalu zmanjkalodela. Pomoč v obliki hrane, oblačil ali psihosocialne pomočinudijo letno okoli 22.000 ljudem, je ob obletnici povedal predsednikBranko Maček. Za prehojeno pot in s prošnjo za naprej so sepopoldne v mariborski stolnici zbrali pri zahvalni sveti maši.Slovesno somaševanje je vodil nadškof Alojzij Cvikl, ki je tudipredsednik Slovenske karitas. V pridigi je spomnil, da so ljudjepotrebni pomoči pogosto spregledani ter se navezal na današnjicovid čas.

koronaviruskaritaspomoč

Informativni prispevki

Pridiga nadškofa Alojzija Cvikla ob 30-letnici Nadškofijska karitas Maribor

Nadškofijska karitas Maribor je v 30 letih svojega delovanjapomagala že več tisoč ljudem in glede na to, da je novikoronavirus še poglobil stiske, ne kaže, da jim bo kmalu zmanjkalodela. Pomoč v obliki hrane, oblačil ali psihosocialne pomočinudijo letno okoli 22.000 ljudem, je ob obletnici povedal predsednikBranko Maček. Za prehojeno pot in s prošnjo za naprej so sepopoldne v mariborski stolnici zbrali pri zahvalni sveti maši.Slovesno somaševanje je vodil nadškof Alojzij Cvikl, ki je tudipredsednik Slovenske karitas. V pridigi je spomnil, da so ljudjepotrebni pomoči pogosto spregledani ter se navezal na današnjicovid čas.

VEČ ...|12. 10. 2020
Pridiga nadškofa Alojzija Cvikla ob 30-letnici Nadškofijska karitas Maribor

Nadškofijska karitas Maribor je v 30 letih svojega delovanjapomagala že več tisoč ljudem in glede na to, da je novikoronavirus še poglobil stiske, ne kaže, da jim bo kmalu zmanjkalodela. Pomoč v obliki hrane, oblačil ali psihosocialne pomočinudijo letno okoli 22.000 ljudem, je ob obletnici povedal predsednikBranko Maček. Za prehojeno pot in s prošnjo za naprej so sepopoldne v mariborski stolnici zbrali pri zahvalni sveti maši.Slovesno somaševanje je vodil nadškof Alojzij Cvikl, ki je tudipredsednik Slovenske karitas. V pridigi je spomnil, da so ljudjepotrebni pomoči pogosto spregledani ter se navezal na današnjicovid čas.

Alen Salihović

koronaviruskaritaspomoč

Svetovalnica

VEČ ...|8. 10. 2020
Društvo za terapijo s pomočjo živali

V Svetovalnici smo tokrat predstavili Slovensko društvo za terapijo s pomočjo živali – Ambasadorji nasmeha. Ob tednu otroka smo spregovorili tudi o tem, kako lahko živali pomagajo otroku pri različnih stiskah in kako otroci izgubijo denimo strah pred psom. Društvo sicer pogosto riše nasmehe tudi na obraze starejših, kako, nam je povedala naša gostja Urša Ivanovič.

Društvo za terapijo s pomočjo živali

V Svetovalnici smo tokrat predstavili Slovensko društvo za terapijo s pomočjo živali – Ambasadorji nasmeha. Ob tednu otroka smo spregovorili tudi o tem, kako lahko živali pomagajo otroku pri različnih stiskah in kako otroci izgubijo denimo strah pred psom. Društvo sicer pogosto riše nasmehe tudi na obraze starejših, kako, nam je povedala naša gostja Urša Ivanovič.

svetovanjeotrocimladi

Svetovalnica

Društvo za terapijo s pomočjo živali
V Svetovalnici smo tokrat predstavili Slovensko društvo za terapijo s pomočjo živali – Ambasadorji nasmeha. Ob tednu otroka smo spregovorili tudi o tem, kako lahko živali pomagajo otroku pri različnih stiskah in kako otroci izgubijo denimo strah pred psom. Društvo sicer pogosto riše nasmehe tudi na obraze starejših, kako, nam je povedala naša gostja Urša Ivanovič.
VEČ ...|8. 10. 2020
Društvo za terapijo s pomočjo živali
V Svetovalnici smo tokrat predstavili Slovensko društvo za terapijo s pomočjo živali – Ambasadorji nasmeha. Ob tednu otroka smo spregovorili tudi o tem, kako lahko živali pomagajo otroku pri različnih stiskah in kako otroci izgubijo denimo strah pred psom. Društvo sicer pogosto riše nasmehe tudi na obraze starejših, kako, nam je povedala naša gostja Urša Ivanovič.

Tanja Dominko

svetovanjeotrocimladi

Via positiva

VEČ ...|8. 10. 2020
Za igranje na podzemni Londona številčno zelo konkurenčna avdicija, na kateri je uspel Omar Naber

V stresnih časih negotovosti imajo lahko pomembno vlogo glasbeniki. S pesmijo spodbujajo, da ne pozabimo na prijatelje, dobrosrčnost, prijazno besedo, lepo gesto, nasmeh, pomoč mimoidočemu. Nekoč je na bankomatu našel denar, ni ga obdržal, naredil je kot se mu je tisti trenutek zdelo prav. Nastopal je na številnih dobrodelnih koncertih, nekoč je na enem od njih združil po desetletju molka očeta in sina, ni mu tuje povabiti brezdomca na kavo in še bi lahko naštevali. Glasbenik, pevec, o katerem mislimo, da vemo veliko, nas je zanimala predvsem njegova človeška plat. Omar Naber.

Za igranje na podzemni Londona številčno zelo konkurenčna avdicija, na kateri je uspel Omar Naber

V stresnih časih negotovosti imajo lahko pomembno vlogo glasbeniki. S pesmijo spodbujajo, da ne pozabimo na prijatelje, dobrosrčnost, prijazno besedo, lepo gesto, nasmeh, pomoč mimoidočemu. Nekoč je na bankomatu našel denar, ni ga obdržal, naredil je kot se mu je tisti trenutek zdelo prav. Nastopal je na številnih dobrodelnih koncertih, nekoč je na enem od njih združil po desetletju molka očeta in sina, ni mu tuje povabiti brezdomca na kavo in še bi lahko naštevali. Glasbenik, pevec, o katerem mislimo, da vemo veliko, nas je zanimala predvsem njegova človeška plat. Omar Naber.

družbaglasbamladiodnosipogovorglasba

Via positiva

Za igranje na podzemni Londona številčno zelo konkurenčna avdicija, na kateri je uspel Omar Naber
V stresnih časih negotovosti imajo lahko pomembno vlogo glasbeniki. S pesmijo spodbujajo, da ne pozabimo na prijatelje, dobrosrčnost, prijazno besedo, lepo gesto, nasmeh, pomoč mimoidočemu. Nekoč je na bankomatu našel denar, ni ga obdržal, naredil je kot se mu je tisti trenutek zdelo prav. Nastopal je na številnih dobrodelnih koncertih, nekoč je na enem od njih združil po desetletju molka očeta in sina, ni mu tuje povabiti brezdomca na kavo in še bi lahko naštevali. Glasbenik, pevec, o katerem mislimo, da vemo veliko, nas je zanimala predvsem njegova človeška plat. Omar Naber.
VEČ ...|8. 10. 2020
Za igranje na podzemni Londona številčno zelo konkurenčna avdicija, na kateri je uspel Omar Naber
V stresnih časih negotovosti imajo lahko pomembno vlogo glasbeniki. S pesmijo spodbujajo, da ne pozabimo na prijatelje, dobrosrčnost, prijazno besedo, lepo gesto, nasmeh, pomoč mimoidočemu. Nekoč je na bankomatu našel denar, ni ga obdržal, naredil je kot se mu je tisti trenutek zdelo prav. Nastopal je na številnih dobrodelnih koncertih, nekoč je na enem od njih združil po desetletju molka očeta in sina, ni mu tuje povabiti brezdomca na kavo in še bi lahko naštevali. Glasbenik, pevec, o katerem mislimo, da vemo veliko, nas je zanimala predvsem njegova človeška plat. Omar Naber.

Nataša Ličen

družbaglasbamladiodnosipogovorglasba

Informativni prispevki

VEČ ...|8. 10. 2020
Balažic v pobudi za rušenje vlade vidi apetite po evropskem denarju

V javnosti odmeva pobuda vodij LMŠ, SD, Levice in SAB, ki želijo s pomočjo ekonomista Jožeta P. Damijana zrušiti vlado Janeza Janše. Njihov namen je oblikovanje alternativne vlade, ki jo podpirajo pretežno levo usmerjeni politiki in akademiki, med njimi Spomenka Hribar, Pavel Gantar, Boris A. Novak, Niko Toš in Slavoj Žižek. Po besedah vodje miselnega vozlišča Fokus 2031 Marka Balažica gre pri podpornikih za ljudi, ki ne morejo preko osebnih travm, glavno vezivo pa je sovraštvo proti Janezu Janši.

Balažic v pobudi za rušenje vlade vidi apetite po evropskem denarju

V javnosti odmeva pobuda vodij LMŠ, SD, Levice in SAB, ki želijo s pomočjo ekonomista Jožeta P. Damijana zrušiti vlado Janeza Janše. Njihov namen je oblikovanje alternativne vlade, ki jo podpirajo pretežno levo usmerjeni politiki in akademiki, med njimi Spomenka Hribar, Pavel Gantar, Boris A. Novak, Niko Toš in Slavoj Žižek. Po besedah vodje miselnega vozlišča Fokus 2031 Marka Balažica gre pri podpornikih za ljudi, ki ne morejo preko osebnih travm, glavno vezivo pa je sovraštvo proti Janezu Janši.

družba

Informativni prispevki

Balažic v pobudi za rušenje vlade vidi apetite po evropskem denarju
V javnosti odmeva pobuda vodij LMŠ, SD, Levice in SAB, ki želijo s pomočjo ekonomista Jožeta P. Damijana zrušiti vlado Janeza Janše. Njihov namen je oblikovanje alternativne vlade, ki jo podpirajo pretežno levo usmerjeni politiki in akademiki, med njimi Spomenka Hribar, Pavel Gantar, Boris A. Novak, Niko Toš in Slavoj Žižek. Po besedah vodje miselnega vozlišča Fokus 2031 Marka Balažica gre pri podpornikih za ljudi, ki ne morejo preko osebnih travm, glavno vezivo pa je sovraštvo proti Janezu Janši.
VEČ ...|8. 10. 2020
Balažic v pobudi za rušenje vlade vidi apetite po evropskem denarju
V javnosti odmeva pobuda vodij LMŠ, SD, Levice in SAB, ki želijo s pomočjo ekonomista Jožeta P. Damijana zrušiti vlado Janeza Janše. Njihov namen je oblikovanje alternativne vlade, ki jo podpirajo pretežno levo usmerjeni politiki in akademiki, med njimi Spomenka Hribar, Pavel Gantar, Boris A. Novak, Niko Toš in Slavoj Žižek. Po besedah vodje miselnega vozlišča Fokus 2031 Marka Balažica gre pri podpornikih za ljudi, ki ne morejo preko osebnih travm, glavno vezivo pa je sovraštvo proti Janezu Janši.

Alen Salihović

družba

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|8. 10. 2020
Lučka za kakovostnejši spanec

Skupina primorskih dijakov je razvijala idejo v pomoč boljšega spanca. Zavedajo se težav, ki jih imajo s spanjem, spijo premalo in pogosto ne najbolje. Poglobili so se v rešitve in razvili posebno lučko, ki so jo opisali Marija, Franc, Ivana, Karin in Maja.

Lučka za kakovostnejši spanec

Skupina primorskih dijakov je razvijala idejo v pomoč boljšega spanca. Zavedajo se težav, ki jih imajo s spanjem, spijo premalo in pogosto ne najbolje. Poglobili so se v rešitve in razvili posebno lučko, ki so jo opisali Marija, Franc, Ivana, Karin in Maja.

inovativnostdružbapodjetništvomladi

Ni meje za dobre ideje

Lučka za kakovostnejši spanec
Skupina primorskih dijakov je razvijala idejo v pomoč boljšega spanca. Zavedajo se težav, ki jih imajo s spanjem, spijo premalo in pogosto ne najbolje. Poglobili so se v rešitve in razvili posebno lučko, ki so jo opisali Marija, Franc, Ivana, Karin in Maja.
VEČ ...|8. 10. 2020
Lučka za kakovostnejši spanec
Skupina primorskih dijakov je razvijala idejo v pomoč boljšega spanca. Zavedajo se težav, ki jih imajo s spanjem, spijo premalo in pogosto ne najbolje. Poglobili so se v rešitve in razvili posebno lučko, ki so jo opisali Marija, Franc, Ivana, Karin in Maja.

Nataša Ličen

inovativnostdružbapodjetništvomladi

Karitas

VEČ ...|4. 10. 2020
Seminar Karitas 2020

Helena Zevnik Rozman je predstavila temo letošnjega seminarja Karitas, ki se osredotoča na pomen zagovorništva ranljivih skupin v družbi. Slišali ste tudi kratko anketo nekaj udeležencev seminarja v Veržeju.

Seminar Karitas 2020

Helena Zevnik Rozman je predstavila temo letošnjega seminarja Karitas, ki se osredotoča na pomen zagovorništva ranljivih skupin v družbi. Slišali ste tudi kratko anketo nekaj udeležencev seminarja v Veržeju.

duhovnostpomočdobrota

Karitas

Seminar Karitas 2020
Helena Zevnik Rozman je predstavila temo letošnjega seminarja Karitas, ki se osredotoča na pomen zagovorništva ranljivih skupin v družbi. Slišali ste tudi kratko anketo nekaj udeležencev seminarja v Veržeju.
VEČ ...|4. 10. 2020
Seminar Karitas 2020
Helena Zevnik Rozman je predstavila temo letošnjega seminarja Karitas, ki se osredotoča na pomen zagovorništva ranljivih skupin v družbi. Slišali ste tudi kratko anketo nekaj udeležencev seminarja v Veržeju.

Petra Stopar

duhovnostpomočdobrota

Sveta maša

VEČ ...|29. 9. 2020
Sv. maša iz stolne cerkve sv. Janeza Krstnika v Mariboru dne 29. 9.

Sv. mašo je daroval duhovni pomočnik Anton Štekl. Z igranjem je ljudsko petje spremljal organist Jože Podgrajšek.

Sv. maša iz stolne cerkve sv. Janeza Krstnika v Mariboru dne 29. 9.

Sv. mašo je daroval duhovni pomočnik Anton Štekl. Z igranjem je ljudsko petje spremljal organist Jože Podgrajšek.

duhovnost

Sveta maša

Sv. maša iz stolne cerkve sv. Janeza Krstnika v Mariboru dne 29. 9.
Sv. mašo je daroval duhovni pomočnik Anton Štekl. Z igranjem je ljudsko petje spremljal organist Jože Podgrajšek.
VEČ ...|29. 9. 2020
Sv. maša iz stolne cerkve sv. Janeza Krstnika v Mariboru dne 29. 9.
Sv. mašo je daroval duhovni pomočnik Anton Štekl. Z igranjem je ljudsko petje spremljal organist Jože Podgrajšek.

Radio Ognjišče

duhovnost

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|28. 9. 2020
Paradižnikova mezga

Očiščen in opran paradižnik narežemo in damo v kozico, na dnu naj bo malo olja. Kuhamo in vmes dodamo vejice peteršilja, zelene in bazilike. Če je zelo vodena mezga, s pomočjo cedilke poberemo tekočino. Spasiramo in solimo po okusu (mora biti precej slano). Nalagamo v ogrete steklenice in kozarce ter počasi ohlajamo. Shranimo v kleti in prva dva tedna smo posebej pozorni, če se začenja kvariti.

Paradižnikova mezga

Očiščen in opran paradižnik narežemo in damo v kozico, na dnu naj bo malo olja. Kuhamo in vmes dodamo vejice peteršilja, zelene in bazilike. Če je zelo vodena mezga, s pomočjo cedilke poberemo tekočino. Spasiramo in solimo po okusu (mora biti precej slano). Nalagamo v ogrete steklenice in kozarce ter počasi ohlajamo. Shranimo v kleti in prva dva tedna smo posebej pozorni, če se začenja kvariti.

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Paradižnikova mezga
Očiščen in opran paradižnik narežemo in damo v kozico, na dnu naj bo malo olja. Kuhamo in vmes dodamo vejice peteršilja, zelene in bazilike. Če je zelo vodena mezga, s pomočjo cedilke poberemo tekočino. Spasiramo in solimo po okusu (mora biti precej slano). Nalagamo v ogrete steklenice in kozarce ter počasi ohlajamo. Shranimo v kleti in prva dva tedna smo posebej pozorni, če se začenja kvariti.
VEČ ...|28. 9. 2020
Paradižnikova mezga
Očiščen in opran paradižnik narežemo in damo v kozico, na dnu naj bo malo olja. Kuhamo in vmes dodamo vejice peteršilja, zelene in bazilike. Če je zelo vodena mezga, s pomočjo cedilke poberemo tekočino. Spasiramo in solimo po okusu (mora biti precej slano). Nalagamo v ogrete steklenice in kozarce ter počasi ohlajamo. Shranimo v kleti in prva dva tedna smo posebej pozorni, če se začenja kvariti.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Pojdite in učite

VEČ ...|27. 9. 2020
Kdo so misionarji

Skozi oddajo bomo s pomočjo izbranih pesmi izvedeli kdo so misionarji. Vabljeni k poslušanju.

Kdo so misionarji

Skozi oddajo bomo s pomočjo izbranih pesmi izvedeli kdo so misionarji. Vabljeni k poslušanju.

duhovnostdružba

Pojdite in učite

Kdo so misionarji
Skozi oddajo bomo s pomočjo izbranih pesmi izvedeli kdo so misionarji. Vabljeni k poslušanju.
VEČ ...|27. 9. 2020
Kdo so misionarji
Skozi oddajo bomo s pomočjo izbranih pesmi izvedeli kdo so misionarji. Vabljeni k poslušanju.

Jure Sešek

duhovnostdružba

Sveta maša

VEČ ...|22. 9. 2020
Sv. maša iz stolne cerkve sv. Janeza Krstnika v Mariboru dne 22. 9.

Sv. mašo je daroval duhovni pomočnik Anton Štekl. Z igranjem je ljudsko petje spremljal organist Jože Podgrajšek.

Sv. maša iz stolne cerkve sv. Janeza Krstnika v Mariboru dne 22. 9.

Sv. mašo je daroval duhovni pomočnik Anton Štekl. Z igranjem je ljudsko petje spremljal organist Jože Podgrajšek.

duhovnost

Sveta maša

Sv. maša iz stolne cerkve sv. Janeza Krstnika v Mariboru dne 22. 9.

Sv. mašo je daroval duhovni pomočnik Anton Štekl. Z igranjem je ljudsko petje spremljal organist Jože Podgrajšek.

VEČ ...|22. 9. 2020
Sv. maša iz stolne cerkve sv. Janeza Krstnika v Mariboru dne 22. 9.

Sv. mašo je daroval duhovni pomočnik Anton Štekl. Z igranjem je ljudsko petje spremljal organist Jože Podgrajšek.

Radio Ognjišče

duhovnost

Karitas

VEČ ...|20. 9. 2020
Župnijska karitas Mirna Peč

V oddaji smo predstavili pomoč prostovoljcev Župnijske karitas Mirna Peč.

Župnijska karitas Mirna Peč

V oddaji smo predstavili pomoč prostovoljcev Župnijske karitas Mirna Peč.

duhovnostdružbapogovor

Karitas

Župnijska karitas Mirna Peč
V oddaji smo predstavili pomoč prostovoljcev Župnijske karitas Mirna Peč.
VEČ ...|20. 9. 2020
Župnijska karitas Mirna Peč
V oddaji smo predstavili pomoč prostovoljcev Župnijske karitas Mirna Peč.

Petra Stopar

duhovnostdružbapogovor

Sveta maša

VEČ ...|17. 9. 2020
Sv. maša iz stolne cerkve sv. Janeza Krstnika v Mariboru dne 17. 9.

Sv. mašo je daroval duhovni pomočnik Janez Vagner, na orgle pa je igrala Lučka Fortek.

Sv. maša iz stolne cerkve sv. Janeza Krstnika v Mariboru dne 17. 9.

Sv. mašo je daroval duhovni pomočnik Janez Vagner, na orgle pa je igrala Lučka Fortek.

duhovnost

Sveta maša

Sv. maša iz stolne cerkve sv. Janeza Krstnika v Mariboru dne 17. 9.
Sv. mašo je daroval duhovni pomočnik Janez Vagner, na orgle pa je igrala Lučka Fortek.
VEČ ...|17. 9. 2020
Sv. maša iz stolne cerkve sv. Janeza Krstnika v Mariboru dne 17. 9.
Sv. mašo je daroval duhovni pomočnik Janez Vagner, na orgle pa je igrala Lučka Fortek.

Radio Ognjišče

duhovnost

Svetovalnica

VEČ ...|15. 9. 2020
Boj z alkoholom

V tokratni oddaji smo se posvetili težavam z alkoholizmom. Kako se lotiti boja s to odvisnostjo, kako biti v oporo kot družinski član in kako nam na pomoč prihajajo različne ustanove in organizacije? V našem studiu smo gostili vodjo oddelka s Psihiatrične klinike v Idriji Janja Milič.

Boj z alkoholom

V tokratni oddaji smo se posvetili težavam z alkoholizmom. Kako se lotiti boja s to odvisnostjo, kako biti v oporo kot družinski član in kako nam na pomoč prihajajo različne ustanove in organizacije? V našem studiu smo gostili vodjo oddelka s Psihiatrične klinike v Idriji Janja Milič.

alkoholsvetovanjepogovor

Svetovalnica

Boj z alkoholom
V tokratni oddaji smo se posvetili težavam z alkoholizmom. Kako se lotiti boja s to odvisnostjo, kako biti v oporo kot družinski član in kako nam na pomoč prihajajo različne ustanove in organizacije? V našem studiu smo gostili vodjo oddelka s Psihiatrične klinike v Idriji Janja Milič.
VEČ ...|15. 9. 2020
Boj z alkoholom
V tokratni oddaji smo se posvetili težavam z alkoholizmom. Kako se lotiti boja s to odvisnostjo, kako biti v oporo kot družinski član in kako nam na pomoč prihajajo različne ustanove in organizacije? V našem studiu smo gostili vodjo oddelka s Psihiatrične klinike v Idriji Janja Milič.

Tanja Dominko

alkoholsvetovanjepogovor

Sol in luč

VEČ ...|15. 9. 2020
Dr. Anton Trstenjak: Če bi še enkrat živel.

Naslov knjige izjemnega psihologa najbolje povzame vsebino tokratne oddaje, ki je nastala s pomočjo še ene njegove knjige, Smrt pred smrtjo. Dve zgodbi smo prebrali iz knjige Obrisal bo solze z njihovih oči, ki je izšla pri založbi Ognjišče, slišali pa smo tudi odlomek iz knjige Ognjena noč, avtorja Erica Emmanuela Schitta.

Dr. Anton Trstenjak: Če bi še enkrat živel.

Naslov knjige izjemnega psihologa najbolje povzame vsebino tokratne oddaje, ki je nastala s pomočjo še ene njegove knjige, Smrt pred smrtjo. Dve zgodbi smo prebrali iz knjige Obrisal bo solze z njihovih oči, ki je izšla pri založbi Ognjišče, slišali pa smo tudi odlomek iz knjige Ognjena noč, avtorja Erica Emmanuela Schitta.

odnosiduhovnost

Sol in luč

Dr. Anton Trstenjak: Če bi še enkrat živel.
Naslov knjige izjemnega psihologa najbolje povzame vsebino tokratne oddaje, ki je nastala s pomočjo še ene njegove knjige, Smrt pred smrtjo. Dve zgodbi smo prebrali iz knjige Obrisal bo solze z njihovih oči, ki je izšla pri založbi Ognjišče, slišali pa smo tudi odlomek iz knjige Ognjena noč, avtorja Erica Emmanuela Schitta.
VEČ ...|15. 9. 2020
Dr. Anton Trstenjak: Če bi še enkrat živel.
Naslov knjige izjemnega psihologa najbolje povzame vsebino tokratne oddaje, ki je nastala s pomočjo še ene njegove knjige, Smrt pred smrtjo. Dve zgodbi smo prebrali iz knjige Obrisal bo solze z njihovih oči, ki je izšla pri založbi Ognjišče, slišali pa smo tudi odlomek iz knjige Ognjena noč, avtorja Erica Emmanuela Schitta.

Tadej Sadar

odnosiduhovnost

Rožni venec

VEČ ...|7. 9. 2020
Veseli del dne 7.9.

Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice.

Veseli del dne 7.9.

Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice.

Rožni venec

Veseli del dne 7.9.
Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice.
VEČ ...|7. 9. 2020
Veseli del dne 7.9.
Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice.

Radio Ognjišče

Karitas

VEČ ...|6. 9. 2020
Akcija Z delom do dostojnega življenja

Želite z mesečnim darom podpirati revno družino v Afriki, Albaniji ali na Šrilanki, da bo z lastnim delom dostojno živela? Tokrat smo predstavili akcijo Slovenske karitas Z delom do dostojnega živeljnja.

Akcija Z delom do dostojnega življenja

Želite z mesečnim darom podpirati revno družino v Afriki, Albaniji ali na Šrilanki, da bo z lastnim delom dostojno živela? Tokrat smo predstavili akcijo Slovenske karitas Z delom do dostojnega živeljnja.

pomočdružbapogovor

Karitas

Akcija Z delom do dostojnega življenja
Želite z mesečnim darom podpirati revno družino v Afriki, Albaniji ali na Šrilanki, da bo z lastnim delom dostojno živela? Tokrat smo predstavili akcijo Slovenske karitas Z delom do dostojnega živeljnja.
VEČ ...|6. 9. 2020
Akcija Z delom do dostojnega življenja
Želite z mesečnim darom podpirati revno družino v Afriki, Albaniji ali na Šrilanki, da bo z lastnim delom dostojno živela? Tokrat smo predstavili akcijo Slovenske karitas Z delom do dostojnega živeljnja.

Petra Stopar

pomočdružbapogovor

Sveta maša

VEČ ...|4. 9. 2020
Sv. maša iz stolne cerkve sv. Janeza Krstnika v Mariboru dne 4. 9.

Maševal je duhovni pomočnik Janez Vagner, obred pa so z instrumentalno glasbo obogatile Eva, Ana in Zala.

Sv. maša iz stolne cerkve sv. Janeza Krstnika v Mariboru dne 4. 9.

Maševal je duhovni pomočnik Janez Vagner, obred pa so z instrumentalno glasbo obogatile Eva, Ana in Zala.

duhovnost

Sveta maša

Sv. maša iz stolne cerkve sv. Janeza Krstnika v Mariboru dne 4. 9.
Maševal je duhovni pomočnik Janez Vagner, obred pa so z instrumentalno glasbo obogatile Eva, Ana in Zala.
VEČ ...|4. 9. 2020
Sv. maša iz stolne cerkve sv. Janeza Krstnika v Mariboru dne 4. 9.
Maševal je duhovni pomočnik Janez Vagner, obred pa so z instrumentalno glasbo obogatile Eva, Ana in Zala.

Radio Ognjišče

duhovnost

Doživetja narave

VEČ ...|4. 9. 2020
V vesolje z navadnim daljnogledom

Tokrat smo se srečali z amaterskim astronomom Gorazdom Bizjanom, ki je ljubitelj vizualnega opazovanja nočnega neba. Pri svojem prodiranju v globine vesolje mu zadostuje daljnogled in 20 centimetrski teleskop, vse objekte poišče brez pomoči računalnika. Beseda je tekla tudi o njegovi strasti opazovanja nočnih svetlečih oblakov.

V vesolje z navadnim daljnogledom

Tokrat smo se srečali z amaterskim astronomom Gorazdom Bizjanom, ki je ljubitelj vizualnega opazovanja nočnega neba. Pri svojem prodiranju v globine vesolje mu zadostuje daljnogled in 20 centimetrski teleskop, vse objekte poišče brez pomoči računalnika. Beseda je tekla tudi o njegovi strasti opazovanja nočnih svetlečih oblakov.

vesoljenaravaastronomijanočni svetleči oblaki

Doživetja narave

V vesolje z navadnim daljnogledom
Tokrat smo se srečali z amaterskim astronomom Gorazdom Bizjanom, ki je ljubitelj vizualnega opazovanja nočnega neba. Pri svojem prodiranju v globine vesolje mu zadostuje daljnogled in 20 centimetrski teleskop, vse objekte poišče brez pomoči računalnika. Beseda je tekla tudi o njegovi strasti opazovanja nočnih svetlečih oblakov.
VEČ ...|4. 9. 2020
V vesolje z navadnim daljnogledom
Tokrat smo se srečali z amaterskim astronomom Gorazdom Bizjanom, ki je ljubitelj vizualnega opazovanja nočnega neba. Pri svojem prodiranju v globine vesolje mu zadostuje daljnogled in 20 centimetrski teleskop, vse objekte poišče brez pomoči računalnika. Beseda je tekla tudi o njegovi strasti opazovanja nočnih svetlečih oblakov.

Blaž Lesnik

vesoljenaravaastronomijanočni svetleči oblaki

Informativni prispevki

VEČ ...|3. 9. 2020
Kamen z Lune v Sloveniji

Naš edini naravni satelit vzbuja radovednost že skozi vso človeško zgodovino. V projekt raziskovanja Lune je bilo vloženih izredno veliko naporov. Polet človeške posadke na Luno in varno nazaj na Zemljo je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja postavil temelje sodobnemu raziskovanju vesolja in premaknil tehnološke meje izvedljivega. Te meje se v nadaljnjih petdesetih letih, od prvega pristanka Apolla 11, niso bistveno spremenile.Kamen z lune si lahko od blizu ogledate v slovenskem Centru Noordung v Vitanjah. Tja je »prišel« ob pomoči ameriškega veleposlaništva v Ljubljani in Nase. Za Center je to velika čast in potrditev dela ter pomena njihovega obstoja in delovanja. Kamen z Lune je gotovo eden izmed najdragocenejših eksponatov, ki je kadarkoli prišel v Slovenijo – kamen s površja Lune. Od blizu ga lahko vidite do konca tega leta. Govorili smo z direktorjem omenjenega Centra, dr. Dominikom Koboldom.

Kamen z Lune v Sloveniji

Naš edini naravni satelit vzbuja radovednost že skozi vso človeško zgodovino. V projekt raziskovanja Lune je bilo vloženih izredno veliko naporov. Polet človeške posadke na Luno in varno nazaj na Zemljo je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja postavil temelje sodobnemu raziskovanju vesolja in premaknil tehnološke meje izvedljivega. Te meje se v nadaljnjih petdesetih letih, od prvega pristanka Apolla 11, niso bistveno spremenile.Kamen z lune si lahko od blizu ogledate v slovenskem Centru Noordung v Vitanjah. Tja je »prišel« ob pomoči ameriškega veleposlaništva v Ljubljani in Nase. Za Center je to velika čast in potrditev dela ter pomena njihovega obstoja in delovanja. Kamen z Lune je gotovo eden izmed najdragocenejših eksponatov, ki je kadarkoli prišel v Slovenijo – kamen s površja Lune. Od blizu ga lahko vidite do konca tega leta. Govorili smo z direktorjem omenjenega Centra, dr. Dominikom Koboldom.

družbainfoizobraževanjepogovorznanost

Informativni prispevki

Kamen z Lune v Sloveniji
Naš edini naravni satelit vzbuja radovednost že skozi vso človeško zgodovino. V projekt raziskovanja Lune je bilo vloženih izredno veliko naporov. Polet človeške posadke na Luno in varno nazaj na Zemljo je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja postavil temelje sodobnemu raziskovanju vesolja in premaknil tehnološke meje izvedljivega. Te meje se v nadaljnjih petdesetih letih, od prvega pristanka Apolla 11, niso bistveno spremenile.Kamen z lune si lahko od blizu ogledate v slovenskem Centru Noordung v Vitanjah. Tja je »prišel« ob pomoči ameriškega veleposlaništva v Ljubljani in Nase. Za Center je to velika čast in potrditev dela ter pomena njihovega obstoja in delovanja. Kamen z Lune je gotovo eden izmed najdragocenejših eksponatov, ki je kadarkoli prišel v Slovenijo – kamen s površja Lune. Od blizu ga lahko vidite do konca tega leta. Govorili smo z direktorjem omenjenega Centra, dr. Dominikom Koboldom.
VEČ ...|3. 9. 2020
Kamen z Lune v Sloveniji
Naš edini naravni satelit vzbuja radovednost že skozi vso človeško zgodovino. V projekt raziskovanja Lune je bilo vloženih izredno veliko naporov. Polet človeške posadke na Luno in varno nazaj na Zemljo je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja postavil temelje sodobnemu raziskovanju vesolja in premaknil tehnološke meje izvedljivega. Te meje se v nadaljnjih petdesetih letih, od prvega pristanka Apolla 11, niso bistveno spremenile.Kamen z lune si lahko od blizu ogledate v slovenskem Centru Noordung v Vitanjah. Tja je »prišel« ob pomoči ameriškega veleposlaništva v Ljubljani in Nase. Za Center je to velika čast in potrditev dela ter pomena njihovega obstoja in delovanja. Kamen z Lune je gotovo eden izmed najdragocenejših eksponatov, ki je kadarkoli prišel v Slovenijo – kamen s površja Lune. Od blizu ga lahko vidite do konca tega leta. Govorili smo z direktorjem omenjenega Centra, dr. Dominikom Koboldom.

Nataša Ličen

družbainfoizobraževanjepogovorznanost

Naš gost

VEČ ...|29. 8. 2020
Dr. Jure Leskovec

K pogovoru smo povabili izrednega profesorja računalništva na Stanfordu v ZDA, glavnega znanstvenika pri Pinterestu, člana odbora direktorjev Ameriško slovenske izobraževalne fundacije ASEF dr. Jureta Leskovca. Od kod ljubezen do tehnologije oz. računalnikov, kdaj ga je prvič zaneslo v tujino, kako je bilo, ko je ljudi prosil za pomoč, kakšna je razlika med slovenskim in ameriškim študijskim sistemom, kako deluje ASEF, konkretni primeri njegovega dela in sodelovanje pri projektih v času pandemije covid-19, pa tudi o družinskem življenju in morebitnih načrtih za vrnitev v Slovenijo.

Dr. Jure Leskovec

K pogovoru smo povabili izrednega profesorja računalništva na Stanfordu v ZDA, glavnega znanstvenika pri Pinterestu, člana odbora direktorjev Ameriško slovenske izobraževalne fundacije ASEF dr. Jureta Leskovca. Od kod ljubezen do tehnologije oz. računalnikov, kdaj ga je prvič zaneslo v tujino, kako je bilo, ko je ljudi prosil za pomoč, kakšna je razlika med slovenskim in ameriškim študijskim sistemom, kako deluje ASEF, konkretni primeri njegovega dela in sodelovanje pri projektih v času pandemije covid-19, pa tudi o družinskem življenju in morebitnih načrtih za vrnitev v Slovenijo.

pogovor

Naš gost

Dr. Jure Leskovec
K pogovoru smo povabili izrednega profesorja računalništva na Stanfordu v ZDA, glavnega znanstvenika pri Pinterestu, člana odbora direktorjev Ameriško slovenske izobraževalne fundacije ASEF dr. Jureta Leskovca. Od kod ljubezen do tehnologije oz. računalnikov, kdaj ga je prvič zaneslo v tujino, kako je bilo, ko je ljudi prosil za pomoč, kakšna je razlika med slovenskim in ameriškim študijskim sistemom, kako deluje ASEF, konkretni primeri njegovega dela in sodelovanje pri projektih v času pandemije covid-19, pa tudi o družinskem življenju in morebitnih načrtih za vrnitev v Slovenijo.
VEČ ...|29. 8. 2020
Dr. Jure Leskovec
K pogovoru smo povabili izrednega profesorja računalništva na Stanfordu v ZDA, glavnega znanstvenika pri Pinterestu, člana odbora direktorjev Ameriško slovenske izobraževalne fundacije ASEF dr. Jureta Leskovca. Od kod ljubezen do tehnologije oz. računalnikov, kdaj ga je prvič zaneslo v tujino, kako je bilo, ko je ljudi prosil za pomoč, kakšna je razlika med slovenskim in ameriškim študijskim sistemom, kako deluje ASEF, konkretni primeri njegovega dela in sodelovanje pri projektih v času pandemije covid-19, pa tudi o družinskem življenju in morebitnih načrtih za vrnitev v Slovenijo.

Matjaž Merljak

pogovor

Doživetja narave

VEČ ...|21. 8. 2020
Jamski svet Velike planine

Jamarski klub Kamnik bo ta konec tedna izvedel tabor, na katerem bodo očistili Kofce jamo, skušali pa bodo odkriti in raziskati še kakšen nov rov, tudi s pomočjo sodobne laserske tehnike. Naša gosta sta bila jamarja dr. Rajko Slapnik in Vido Kregar.

Jamski svet Velike planine

Jamarski klub Kamnik bo ta konec tedna izvedel tabor, na katerem bodo očistili Kofce jamo, skušali pa bodo odkriti in raziskati še kakšen nov rov, tudi s pomočjo sodobne laserske tehnike. Naša gosta sta bila jamarja dr. Rajko Slapnik in Vido Kregar.

jamenarava

Doživetja narave

Jamski svet Velike planine
Jamarski klub Kamnik bo ta konec tedna izvedel tabor, na katerem bodo očistili Kofce jamo, skušali pa bodo odkriti in raziskati še kakšen nov rov, tudi s pomočjo sodobne laserske tehnike. Naša gosta sta bila jamarja dr. Rajko Slapnik in Vido Kregar.
VEČ ...|21. 8. 2020
Jamski svet Velike planine
Jamarski klub Kamnik bo ta konec tedna izvedel tabor, na katerem bodo očistili Kofce jamo, skušali pa bodo odkriti in raziskati še kakšen nov rov, tudi s pomočjo sodobne laserske tehnike. Naša gosta sta bila jamarja dr. Rajko Slapnik in Vido Kregar.

Blaž Lesnik

jamenarava

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|18. 8. 2020
Odprta dva razpisa za čebelarje

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano obvešča čebelarje, da bosta predvidoma ta petek, 21. avgusta, v Uradnemlistu RS objavljena dva dodatna javna razpisa za čebelarje za oddajovlog pri ukrepih: Tehnična pomoč čebelarjem in Racionalizacijasezonske selitve panjev. Za oba razpisa sso rezervirana sredstva vskupni vrednosti 163.000 evrov.

Odprta dva razpisa za čebelarje

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano obvešča čebelarje, da bosta predvidoma ta petek, 21. avgusta, v Uradnemlistu RS objavljena dva dodatna javna razpisa za čebelarje za oddajovlog pri ukrepih: Tehnična pomoč čebelarjem in Racionalizacijasezonske selitve panjev. Za oba razpisa sso rezervirana sredstva vskupni vrednosti 163.000 evrov.

kmetijstvosvetovanječebelarstvo

Minute za kmetijstvo in podeželje

Odprta dva razpisa za čebelarje

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano obvešča čebelarje, da bosta predvidoma ta petek, 21. avgusta, v Uradnemlistu RS objavljena dva dodatna javna razpisa za čebelarje za oddajovlog pri ukrepih: Tehnična pomoč čebelarjem in Racionalizacijasezonske selitve panjev. Za oba razpisa sso rezervirana sredstva vskupni vrednosti 163.000 evrov.

VEČ ...|18. 8. 2020
Odprta dva razpisa za čebelarje

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano obvešča čebelarje, da bosta predvidoma ta petek, 21. avgusta, v Uradnemlistu RS objavljena dva dodatna javna razpisa za čebelarje za oddajovlog pri ukrepih: Tehnična pomoč čebelarjem in Racionalizacijasezonske selitve panjev. Za oba razpisa sso rezervirana sredstva vskupni vrednosti 163.000 evrov.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanječebelarstvo

Karitas

VEČ ...|16. 8. 2020
Za srce Afrike

Jana Lampe je tudi letos kot sodelavka Slovenske karitas predstavila dobrodelno akcijo Za srce Afrike. Zbiranje sredstev za pomoč podhranjenim in revnim na črni celini poteka že petnajsto leto.

Za srce Afrike

Jana Lampe je tudi letos kot sodelavka Slovenske karitas predstavila dobrodelno akcijo Za srce Afrike. Zbiranje sredstev za pomoč podhranjenim in revnim na črni celini poteka že petnajsto leto.

družbapogovor

Karitas

Za srce Afrike
Jana Lampe je tudi letos kot sodelavka Slovenske karitas predstavila dobrodelno akcijo Za srce Afrike. Zbiranje sredstev za pomoč podhranjenim in revnim na črni celini poteka že petnajsto leto.
VEČ ...|16. 8. 2020
Za srce Afrike
Jana Lampe je tudi letos kot sodelavka Slovenske karitas predstavila dobrodelno akcijo Za srce Afrike. Zbiranje sredstev za pomoč podhranjenim in revnim na črni celini poteka že petnajsto leto.

Petra Stopar

družbapogovor

Duhovni nagovor

VEČ ...|16. 8. 2020
O žena, velika je tvoja vera. Zgodi se ti kakor želiš. In njena hčerka je ozdravela tisto uro.

Na 20. nedeljo med letom nas upokojeni celjski škof, msgr. dr. Stanislav Lipovšek, vabi k zaupanju v Božje varstvo, Marijino pomoč, ter priprošnjo zavetnikov zoper bolezni. Poleg tega nam razloži Jezusov pogled na pogane, ki ga zaključi z najvišjim zakonom krščanstva: ljubezen do vsakega človeka, tudi sovražnika.

O žena, velika je tvoja vera. Zgodi se ti kakor želiš. In njena hčerka je ozdravela tisto uro.

Na 20. nedeljo med letom nas upokojeni celjski škof, msgr. dr. Stanislav Lipovšek, vabi k zaupanju v Božje varstvo, Marijino pomoč, ter priprošnjo zavetnikov zoper bolezni. Poleg tega nam razloži Jezusov pogled na pogane, ki ga zaključi z najvišjim zakonom krščanstva: ljubezen do vsakega človeka, tudi sovražnika.

duhovnostkoronavirus

Duhovni nagovor

O žena, velika je tvoja vera. Zgodi se ti kakor želiš. In njena hčerka je ozdravela tisto uro.
Na 20. nedeljo med letom nas upokojeni celjski škof, msgr. dr. Stanislav Lipovšek, vabi k zaupanju v Božje varstvo, Marijino pomoč, ter priprošnjo zavetnikov zoper bolezni. Poleg tega nam razloži Jezusov pogled na pogane, ki ga zaključi z najvišjim zakonom krščanstva: ljubezen do vsakega človeka, tudi sovražnika.
VEČ ...|16. 8. 2020
O žena, velika je tvoja vera. Zgodi se ti kakor želiš. In njena hčerka je ozdravela tisto uro.
Na 20. nedeljo med letom nas upokojeni celjski škof, msgr. dr. Stanislav Lipovšek, vabi k zaupanju v Božje varstvo, Marijino pomoč, ter priprošnjo zavetnikov zoper bolezni. Poleg tega nam razloži Jezusov pogled na pogane, ki ga zaključi z najvišjim zakonom krščanstva: ljubezen do vsakega človeka, tudi sovražnika.

Stanislav Lipovšek

duhovnostkoronavirus

Svetovalnica

VEČ ...|13. 8. 2020
Slovenija in turistični boni

Že vse poletje poslušamo slogan »Lepa si, Slovenija«, in jo s pomočjo bonov tudi odkrivamo. V jutranji Svetovalnici je bil z nami Pavle Hevka, predsednik Turistične zveze Slovenije s katerim smo govorili o skritih kotičkih naše domovine in o tem kako najbolje izkoristiti turistične bone.

Slovenija in turistični boni

Že vse poletje poslušamo slogan »Lepa si, Slovenija«, in jo s pomočjo bonov tudi odkrivamo. V jutranji Svetovalnici je bil z nami Pavle Hevka, predsednik Turistične zveze Slovenije s katerim smo govorili o skritih kotičkih naše domovine in o tem kako najbolje izkoristiti turistične bone.

svetovanjepogovorturizemSlovenija

Svetovalnica

Slovenija in turistični boni
Že vse poletje poslušamo slogan »Lepa si, Slovenija«, in jo s pomočjo bonov tudi odkrivamo. V jutranji Svetovalnici je bil z nami Pavle Hevka, predsednik Turistične zveze Slovenije s katerim smo govorili o skritih kotičkih naše domovine in o tem kako najbolje izkoristiti turistične bone.
VEČ ...|13. 8. 2020
Slovenija in turistični boni
Že vse poletje poslušamo slogan »Lepa si, Slovenija«, in jo s pomočjo bonov tudi odkrivamo. V jutranji Svetovalnici je bil z nami Pavle Hevka, predsednik Turistične zveze Slovenije s katerim smo govorili o skritih kotičkih naše domovine in o tem kako najbolje izkoristiti turistične bone.

Tanja Dominko

svetovanjepogovorturizemSlovenija

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|5. 8. 2020
Nemoč podeželja?

Z namenom, da se tudi v Sloveniji v sklopu javne službe kmetijskega svetovanja vzpostavi sistem pomoči kmetom na temo duševnega zdravja, ki ga na avstrijskem koroškem izvajajo že od leta 2005, so se strokovnjaki KGZS konec julija srečali z avstrijskimi kolegi na Koroški kmetijsko gozdarski zbornici v Celovcu. Srečanje je potekalo v organizaciji Zveze slovenske podeželske mladine Slovenije v okviru Raziskave o svetovanju s področja duševnega zdravja za mlade v tujini, ki bo služila kot priprava na Erasmus+ projekt neMOČ PODEŽELJA.

Nemoč podeželja?

Z namenom, da se tudi v Sloveniji v sklopu javne službe kmetijskega svetovanja vzpostavi sistem pomoči kmetom na temo duševnega zdravja, ki ga na avstrijskem koroškem izvajajo že od leta 2005, so se strokovnjaki KGZS konec julija srečali z avstrijskimi kolegi na Koroški kmetijsko gozdarski zbornici v Celovcu. Srečanje je potekalo v organizaciji Zveze slovenske podeželske mladine Slovenije v okviru Raziskave o svetovanju s področja duševnega zdravja za mlade v tujini, ki bo služila kot priprava na Erasmus+ projekt neMOČ PODEŽELJA.

kmetijstvoizobraževanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Nemoč podeželja?
Z namenom, da se tudi v Sloveniji v sklopu javne službe kmetijskega svetovanja vzpostavi sistem pomoči kmetom na temo duševnega zdravja, ki ga na avstrijskem koroškem izvajajo že od leta 2005, so se strokovnjaki KGZS konec julija srečali z avstrijskimi kolegi na Koroški kmetijsko gozdarski zbornici v Celovcu. Srečanje je potekalo v organizaciji Zveze slovenske podeželske mladine Slovenije v okviru Raziskave o svetovanju s področja duševnega zdravja za mlade v tujini, ki bo služila kot priprava na Erasmus+ projekt neMOČ PODEŽELJA.
VEČ ...|5. 8. 2020
Nemoč podeželja?
Z namenom, da se tudi v Sloveniji v sklopu javne službe kmetijskega svetovanja vzpostavi sistem pomoči kmetom na temo duševnega zdravja, ki ga na avstrijskem koroškem izvajajo že od leta 2005, so se strokovnjaki KGZS konec julija srečali z avstrijskimi kolegi na Koroški kmetijsko gozdarski zbornici v Celovcu. Srečanje je potekalo v organizaciji Zveze slovenske podeželske mladine Slovenije v okviru Raziskave o svetovanju s področja duševnega zdravja za mlade v tujini, ki bo služila kot priprava na Erasmus+ projekt neMOČ PODEŽELJA.

Robert Božič

kmetijstvoizobraževanje

Karitas

VEČ ...|2. 8. 2020
Počitnice Biserov

Slovenska karitas že petnajst let organizira strokovno vodena letovanja socialno ogroženih otrok na slovenski obali. Počitnic Biserov se bo v tem poletju udeležilo več kot 200 otrok in mladostnikov. Pogovarjali smo se s koordinatorico projekta Andrejo Urh in z mladimi animatorji.

Počitnice Biserov

Slovenska karitas že petnajst let organizira strokovno vodena letovanja socialno ogroženih otrok na slovenski obali. Počitnic Biserov se bo v tem poletju udeležilo več kot 200 otrok in mladostnikov. Pogovarjali smo se s koordinatorico projekta Andrejo Urh in z mladimi animatorji.

družbapomočstiskaotroci

Karitas

Počitnice Biserov
Slovenska karitas že petnajst let organizira strokovno vodena letovanja socialno ogroženih otrok na slovenski obali. Počitnic Biserov se bo v tem poletju udeležilo več kot 200 otrok in mladostnikov. Pogovarjali smo se s koordinatorico projekta Andrejo Urh in z mladimi animatorji.
VEČ ...|2. 8. 2020
Počitnice Biserov
Slovenska karitas že petnajst let organizira strokovno vodena letovanja socialno ogroženih otrok na slovenski obali. Počitnic Biserov se bo v tem poletju udeležilo več kot 200 otrok in mladostnikov. Pogovarjali smo se s koordinatorico projekta Andrejo Urh in z mladimi animatorji.

Petra Stopar

družbapomočstiskaotroci

Sobotna iskrica

VEČ ...|25. 7. 2020
Gostje: Mateja Gomboc ter sveta Ciril in Metod

Srečo je v otroško oddajo tokrat prinesla pisateljica Mateja Gomboc, ki je navdušeno pripovedovala o lepotah Slovenije, čaru branja in ustvarjanja z besedami. Ciril in Metod pa sta nas s pomočjo radijske igre odpeljala v zgodovino in njun čas.

Gostje: Mateja Gomboc ter sveta Ciril in Metod

Srečo je v otroško oddajo tokrat prinesla pisateljica Mateja Gomboc, ki je navdušeno pripovedovala o lepotah Slovenije, čaru branja in ustvarjanja z besedami. Ciril in Metod pa sta nas s pomočjo radijske igre odpeljala v zgodovino in njun čas.

otrociMateja GombcCiril in Metodsobotna iskrica

Sobotna iskrica

Gostje: Mateja Gomboc ter sveta Ciril in Metod
Srečo je v otroško oddajo tokrat prinesla pisateljica Mateja Gomboc, ki je navdušeno pripovedovala o lepotah Slovenije, čaru branja in ustvarjanja z besedami. Ciril in Metod pa sta nas s pomočjo radijske igre odpeljala v zgodovino in njun čas.
VEČ ...|25. 7. 2020
Gostje: Mateja Gomboc ter sveta Ciril in Metod
Srečo je v otroško oddajo tokrat prinesla pisateljica Mateja Gomboc, ki je navdušeno pripovedovala o lepotah Slovenije, čaru branja in ustvarjanja z besedami. Ciril in Metod pa sta nas s pomočjo radijske igre odpeljala v zgodovino in njun čas.

Jure Sešek

otrociMateja GombcCiril in Metodsobotna iskrica

Via positiva

VEČ ...|23. 7. 2020
Ukrepi niso izgovor. Vsak od nas je odgovoren za iskanje novih pot bližine.

Mag. Vida Vidmar Kastelic je zakonska in družinska terapevtka. Ljudje smo si vzeli preveliko pravico ocenjevanja in komentiranja življenja drugih, pravi. Poleg številnih vsebin, pri katerih je dejavna, je vključena tudi v telefonsko anonimno prvo pomoč ljudem v stiski. Kot doktorska kandidatka trenutno izvaja brezplačne skupinske terapije za ženske z izkušnjo splava.

Ukrepi niso izgovor. Vsak od nas je odgovoren za iskanje novih pot bližine.

Mag. Vida Vidmar Kastelic je zakonska in družinska terapevtka. Ljudje smo si vzeli preveliko pravico ocenjevanja in komentiranja življenja drugih, pravi. Poleg številnih vsebin, pri katerih je dejavna, je vključena tudi v telefonsko anonimno prvo pomoč ljudem v stiski. Kot doktorska kandidatka trenutno izvaja brezplačne skupinske terapije za ženske z izkušnjo splava.

družbaotrociodnosikoronavirusvzgojasvetovanjepogovor

Via positiva

Ukrepi niso izgovor. Vsak od nas je odgovoren za iskanje novih pot bližine.
Mag. Vida Vidmar Kastelic je zakonska in družinska terapevtka. Ljudje smo si vzeli preveliko pravico ocenjevanja in komentiranja življenja drugih, pravi. Poleg številnih vsebin, pri katerih je dejavna, je vključena tudi v telefonsko anonimno prvo pomoč ljudem v stiski. Kot doktorska kandidatka trenutno izvaja brezplačne skupinske terapije za ženske z izkušnjo splava.
VEČ ...|23. 7. 2020
Ukrepi niso izgovor. Vsak od nas je odgovoren za iskanje novih pot bližine.
Mag. Vida Vidmar Kastelic je zakonska in družinska terapevtka. Ljudje smo si vzeli preveliko pravico ocenjevanja in komentiranja življenja drugih, pravi. Poleg številnih vsebin, pri katerih je dejavna, je vključena tudi v telefonsko anonimno prvo pomoč ljudem v stiski. Kot doktorska kandidatka trenutno izvaja brezplačne skupinske terapije za ženske z izkušnjo splava.

Nataša Ličen

družbaotrociodnosikoronavirusvzgojasvetovanjepogovor

Rožni venec

VEČ ...|20. 7. 2020
Veseli del dne 20. 7.

Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice. Molitev je vodil murskosoboški škof Peter Štumpf.

Veseli del dne 20. 7.

Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice. Molitev je vodil murskosoboški škof Peter Štumpf.

Rožni venec

Veseli del dne 20. 7.
Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice. Molitev je vodil murskosoboški škof Peter Štumpf.
VEČ ...|20. 7. 2020
Veseli del dne 20. 7.
Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice. Molitev je vodil murskosoboški škof Peter Štumpf.

Radio Ognjišče

Karitas

VEČ ...|19. 7. 2020
Poletni programi Škofijske karitas Koper

Predstavili smo programe, ki jih letos poleti izvaja Škofijska karitas Koper.

Poletni programi Škofijske karitas Koper

Predstavili smo programe, ki jih letos poleti izvaja Škofijska karitas Koper.

karitativnostpomočdružba

Karitas

Poletni programi Škofijske karitas Koper
Predstavili smo programe, ki jih letos poleti izvaja Škofijska karitas Koper.
VEČ ...|19. 7. 2020
Poletni programi Škofijske karitas Koper
Predstavili smo programe, ki jih letos poleti izvaja Škofijska karitas Koper.

Marta Jerebič

karitativnostpomočdružba

Radijska kateheza

VEČ ...|18. 7. 2020
O slepoti

Julijska kateheza za bolnike je posvečena slepim in slabovidnim. O slepoti smo razmišljali s pomočjo evangeljskega odlomka iz Lukovega evangelija (Lk 18,35.37-38.40-42) in ob tem spregovorili tudi o slepoti srca.

O slepoti

Julijska kateheza za bolnike je posvečena slepim in slabovidnim. O slepoti smo razmišljali s pomočjo evangeljskega odlomka iz Lukovega evangelija (Lk 18,35.37-38.40-42) in ob tem spregovorili tudi o slepoti srca.

bolnikislepotaslabovidnoststarostveraduhovnost

Radijska kateheza

O slepoti
Julijska kateheza za bolnike je posvečena slepim in slabovidnim. O slepoti smo razmišljali s pomočjo evangeljskega odlomka iz Lukovega evangelija (Lk 18,35.37-38.40-42) in ob tem spregovorili tudi o slepoti srca.
VEČ ...|18. 7. 2020
O slepoti
Julijska kateheza za bolnike je posvečena slepim in slabovidnim. O slepoti smo razmišljali s pomočjo evangeljskega odlomka iz Lukovega evangelija (Lk 18,35.37-38.40-42) in ob tem spregovorili tudi o slepoti srca.

Damijana Medved

bolnikislepotaslabovidnoststarostveraduhovnost

Informativni prispevki

VEČ ...|15. 7. 2020
Goran Novković o tem, kaj čaka slovenska podjetja po epidemiji

Slovenska podjetja so prvi val epidemije prav zaradi pomoči države dobro prestala, a glede na nova zaostrovanja in počasno okrevanje gospodarstva je jasno, da bo za nove injekcije podjetjem potrebna še izdatnejša pomoč. Kot je za Radio Ognjišče opozoril izvršni direktor Kluba slovenskih podjetnikov Goran Novković se zaostrujejo razmere na tujih trgih kar pa vpliva tudi na Slovenijo.

Goran Novković o tem, kaj čaka slovenska podjetja po epidemiji

Slovenska podjetja so prvi val epidemije prav zaradi pomoči države dobro prestala, a glede na nova zaostrovanja in počasno okrevanje gospodarstva je jasno, da bo za nove injekcije podjetjem potrebna še izdatnejša pomoč. Kot je za Radio Ognjišče opozoril izvršni direktor Kluba slovenskih podjetnikov Goran Novković se zaostrujejo razmere na tujih trgih kar pa vpliva tudi na Slovenijo.

infopolitikapogovor

Informativni prispevki

Goran Novković o tem, kaj čaka slovenska podjetja po epidemiji
Slovenska podjetja so prvi val epidemije prav zaradi pomoči države dobro prestala, a glede na nova zaostrovanja in počasno okrevanje gospodarstva je jasno, da bo za nove injekcije podjetjem potrebna še izdatnejša pomoč. Kot je za Radio Ognjišče opozoril izvršni direktor Kluba slovenskih podjetnikov Goran Novković se zaostrujejo razmere na tujih trgih kar pa vpliva tudi na Slovenijo.
VEČ ...|15. 7. 2020
Goran Novković o tem, kaj čaka slovenska podjetja po epidemiji
Slovenska podjetja so prvi val epidemije prav zaradi pomoči države dobro prestala, a glede na nova zaostrovanja in počasno okrevanje gospodarstva je jasno, da bo za nove injekcije podjetjem potrebna še izdatnejša pomoč. Kot je za Radio Ognjišče opozoril izvršni direktor Kluba slovenskih podjetnikov Goran Novković se zaostrujejo razmere na tujih trgih kar pa vpliva tudi na Slovenijo.

Alen Salihović

infopolitikapogovor

Rožni venec

VEČ ...|11. 7. 2020
Veseli del dne 11. 7.

Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice.

Veseli del dne 11. 7.

Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice.

Rožni venec

Veseli del dne 11. 7.
Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice.
VEČ ...|11. 7. 2020
Veseli del dne 11. 7.
Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice.

Radio Ognjišče

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|5. 7. 2020
Nedelja Slovencev po svetu

Naš sogovornik je bil soboški škof in delegat za Slovence po svetu pri Slovenski škofovski konferenci, dr. Peter Štumpf. Kako naj obeležujemo to nedeljo, kako ta poteka v letošnjem letu, ki ga je zaznamovala epidemija, kako je to vplivalo na delovanje slovenskih izseljenskih duhovnikov, kako vidi pomoč rojakov po svetu Sloveniji ob epidemiji in kaj pričakuje od njih ob sedanji družbeni krizi v Sloveniji?

Nedelja Slovencev po svetu

Naš sogovornik je bil soboški škof in delegat za Slovence po svetu pri Slovenski škofovski konferenci, dr. Peter Štumpf. Kako naj obeležujemo to nedeljo, kako ta poteka v letošnjem letu, ki ga je zaznamovala epidemija, kako je to vplivalo na delovanje slovenskih izseljenskih duhovnikov, kako vidi pomoč rojakov po svetu Sloveniji ob epidemiji in kaj pričakuje od njih ob sedanji družbeni krizi v Sloveniji?

inforojaki

Slovencem po svetu in domovini

Nedelja Slovencev po svetu
Naš sogovornik je bil soboški škof in delegat za Slovence po svetu pri Slovenski škofovski konferenci, dr. Peter Štumpf. Kako naj obeležujemo to nedeljo, kako ta poteka v letošnjem letu, ki ga je zaznamovala epidemija, kako je to vplivalo na delovanje slovenskih izseljenskih duhovnikov, kako vidi pomoč rojakov po svetu Sloveniji ob epidemiji in kaj pričakuje od njih ob sedanji družbeni krizi v Sloveniji?
VEČ ...|5. 7. 2020
Nedelja Slovencev po svetu
Naš sogovornik je bil soboški škof in delegat za Slovence po svetu pri Slovenski škofovski konferenci, dr. Peter Štumpf. Kako naj obeležujemo to nedeljo, kako ta poteka v letošnjem letu, ki ga je zaznamovala epidemija, kako je to vplivalo na delovanje slovenskih izseljenskih duhovnikov, kako vidi pomoč rojakov po svetu Sloveniji ob epidemiji in kaj pričakuje od njih ob sedanji družbeni krizi v Sloveniji?

Matjaž Merljak

inforojaki

Rožni venec

VEČ ...|5. 7. 2020
Častitljivi del dne 5. 7.

Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice.

Častitljivi del dne 5. 7.

Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice.

Rožni venec

Častitljivi del dne 5. 7.
Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice.
VEČ ...|5. 7. 2020
Častitljivi del dne 5. 7.
Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice.

Radio Ognjišče

Karitas

VEČ ...|5. 7. 2020
Projekt Involved - Vključeni

Kako opogumiti nekoga, ki bi lahko bil še 15 let na trgu dela, a so ga delodajalci že odpisali? To problematiko in oblike pomoči dolgotrajno brezposelnim raziskujejo sodelavci Karitas iz Slovenije in Avstrije v projektu Involved.

Projekt Involved - Vključeni

Kako opogumiti nekoga, ki bi lahko bil še 15 let na trgu dela, a so ga delodajalci že odpisali? To problematiko in oblike pomoči dolgotrajno brezposelnim raziskujejo sodelavci Karitas iz Slovenije in Avstrije v projektu Involved.

Karitasdružbapogovor

Karitas

Projekt Involved - Vključeni
Kako opogumiti nekoga, ki bi lahko bil še 15 let na trgu dela, a so ga delodajalci že odpisali? To problematiko in oblike pomoči dolgotrajno brezposelnim raziskujejo sodelavci Karitas iz Slovenije in Avstrije v projektu Involved.
VEČ ...|5. 7. 2020
Projekt Involved - Vključeni
Kako opogumiti nekoga, ki bi lahko bil še 15 let na trgu dela, a so ga delodajalci že odpisali? To problematiko in oblike pomoči dolgotrajno brezposelnim raziskujejo sodelavci Karitas iz Slovenije in Avstrije v projektu Involved.

Petra Stopar

Karitasdružbapogovor

Sobotna iskrica

VEČ ...|4. 7. 2020
Na Debelem rtiču s Srcem otrok

Sobotna iskrica se je odpravila na morje in preverila vzdušje med počitnikarji, ki morda brez pomoči naših poslušalcev letos ne bi videli Obale. Na Debelem rtiču so bili Juretovi sogovorniki hvaležni otroci, marljivi animatorji in veseli organizatorji MIK-ove karavane S srcem za morje otrok.

Na Debelem rtiču s Srcem otrok

Sobotna iskrica se je odpravila na morje in preverila vzdušje med počitnikarji, ki morda brez pomoči naših poslušalcev letos ne bi videli Obale. Na Debelem rtiču so bili Juretovi sogovorniki hvaležni otroci, marljivi animatorji in veseli organizatorji MIK-ove karavane S srcem za morje otrok.

otrociMIKS srcem za morje otrokMIK-ova karavanaMilan NunićFranci PliberšekSlovenska karitasDebeli rtič

Sobotna iskrica

Na Debelem rtiču s Srcem otrok
Sobotna iskrica se je odpravila na morje in preverila vzdušje med počitnikarji, ki morda brez pomoči naših poslušalcev letos ne bi videli Obale. Na Debelem rtiču so bili Juretovi sogovorniki hvaležni otroci, marljivi animatorji in veseli organizatorji MIK-ove karavane S srcem za morje otrok.
VEČ ...|4. 7. 2020
Na Debelem rtiču s Srcem otrok
Sobotna iskrica se je odpravila na morje in preverila vzdušje med počitnikarji, ki morda brez pomoči naših poslušalcev letos ne bi videli Obale. Na Debelem rtiču so bili Juretovi sogovorniki hvaležni otroci, marljivi animatorji in veseli organizatorji MIK-ove karavane S srcem za morje otrok.

Jure Sešek

otrociMIKS srcem za morje otrokMIK-ova karavanaMilan NunićFranci PliberšekSlovenska karitasDebeli rtič

Rožni venec

VEČ ...|2. 7. 2020
Svetli del dne 2. 7.

Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice.

Svetli del dne 2. 7.

Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice.

Rožni venec

Svetli del dne 2. 7.
Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice.
VEČ ...|2. 7. 2020
Svetli del dne 2. 7.
Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice.

Radio Ognjišče

Modrost v očeh

VEČ ...|23. 6. 2020
Zavod Medgeneracijsko središče Komenda

Naša gostja je bila pobudnica ustanovitve Zavoda, gospa Viktorija Drolec. Vabljeni k poslušanju, da boste izvedeli več o dnevnem bivanju starejših, pomoči starejšim na domu ter Babi servisu.

Zavod Medgeneracijsko središče Komenda

Naša gostja je bila pobudnica ustanovitve Zavoda, gospa Viktorija Drolec. Vabljeni k poslušanju, da boste izvedeli več o dnevnem bivanju starejših, pomoči starejšim na domu ter Babi servisu.

odnosistarostgeneracija

Modrost v očeh

Zavod Medgeneracijsko središče Komenda
Naša gostja je bila pobudnica ustanovitve Zavoda, gospa Viktorija Drolec. Vabljeni k poslušanju, da boste izvedeli več o dnevnem bivanju starejših, pomoči starejšim na domu ter Babi servisu.
VEČ ...|23. 6. 2020
Zavod Medgeneracijsko središče Komenda
Naša gostja je bila pobudnica ustanovitve Zavoda, gospa Viktorija Drolec. Vabljeni k poslušanju, da boste izvedeli več o dnevnem bivanju starejših, pomoči starejšim na domu ter Babi servisu.

Damijana Medved

odnosistarostgeneracija

Duhovna misel

VEČ ...|22. 6. 2020
S pomočjo ogledala?

Kaj vendar gledaš iver v očesu svojega brata, bruna v svojem očesu pa ne opaziš?(Mt 7, 3)

S pomočjo ogledala?

Kaj vendar gledaš iver v očesu svojega brata, bruna v svojem očesu pa ne opaziš?(Mt 7, 3)

duhovnost

Duhovna misel

S pomočjo ogledala?
Kaj vendar gledaš iver v očesu svojega brata, bruna v svojem očesu pa ne opaziš?(Mt 7, 3)
VEČ ...|22. 6. 2020
S pomočjo ogledala?
Kaj vendar gledaš iver v očesu svojega brata, bruna v svojem očesu pa ne opaziš?(Mt 7, 3)

Gregor Čušin

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|4. 6. 2020
Svetli del dne 4. 6.

Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice.

Svetli del dne 4. 6.

Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice.

Rožni venec

Svetli del dne 4. 6.
Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice.
VEČ ...|4. 6. 2020
Svetli del dne 4. 6.
Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice.

Radio Ognjišče

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|4. 6. 2020
Plačam en obrok, najeva pa se dva

V Zavodu Pod strehco spodbujajo k pomoči socialno ogroženim in starejšim pri lažjem dostopu do dnevnega toplega obroka. Zavod oziroma ljudsko kuhinjo vodi Marko Gospodjinački.

Plačam en obrok, najeva pa se dva

V Zavodu Pod strehco spodbujajo k pomoči socialno ogroženim in starejšim pri lažjem dostopu do dnevnega toplega obroka. Zavod oziroma ljudsko kuhinjo vodi Marko Gospodjinački.

družbapogovorinovativnostdobrodelnost

Ni meje za dobre ideje

Plačam en obrok, najeva pa se dva
V Zavodu Pod strehco spodbujajo k pomoči socialno ogroženim in starejšim pri lažjem dostopu do dnevnega toplega obroka. Zavod oziroma ljudsko kuhinjo vodi Marko Gospodjinački.
VEČ ...|4. 6. 2020
Plačam en obrok, najeva pa se dva
V Zavodu Pod strehco spodbujajo k pomoči socialno ogroženim in starejšim pri lažjem dostopu do dnevnega toplega obroka. Zavod oziroma ljudsko kuhinjo vodi Marko Gospodjinački.

Nataša Ličen

družbapogovorinovativnostdobrodelnost

Naš pogled

VEČ ...|2. 6. 2020
Kolesarji ne določajo moje poti!

Marec 2020, mesec, ki si ga bom zelo zapomnil. Pa ne zgolj zato, ker sem v njegovem začetku obrnil nov list v knjigi življenja ampak po 12. in 13. marcu, ki bosta v zgodovini Slovenije tako kot še nekateri datumi, tudi tisti, ki danes nesporno dokazujejo genocid nad lastnim narodom, ostali zapisani z velikimi črkami in jih bo na žalost za pridobivanje političnih točk vsak bral po svoje.12. marca je vodstvo NIJZ, ki je slepo verjelo in javnost prepričevalo, da gre pri koronavirusu zgolj za lažjo obliko gripe in da izolacija ni potrebna, preko vlade, ki je na srečo pred tem spoznala, da ni kos nalogi, zato je odstopila, razglasilo epidemijo. Šlo je, glede na razmere v Italiji, za nujen ukrep. Ta se je dan kasneje na petek, 13. marca, na 13. dan v mesecu, ko slavimo tudi prikazanje Marije v Fatimi in lahko s tem povežemo tudi 13. prikazovanje Marije v Lurdu, ko je „gospa preko Bernardke duhovnikom sporočila, da naj tam „zgradijo cerkev, tamkajšnji duhovnik pa ji ni verjel in ji je rekel, naj se ji »gospa« najprej predstavi in naj v dokaz resničnosti naredi kak čudež, resnično izkazal za čudežnega. Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji... Več tisoč mrtvih v sosednji Italiji, o katerih nam je zelo prizadeto in realno skoraj dnevno ob začetku krize poročal duhovnik iz Štandreža Karlo Bolčina, je bila realnost nekje tam čez, a smo se kaj hitro začeli zavedati, da ta realnost lahko kmalu čaka tudi nas. Vsi smo danes lahko generali po bitki. A je nesporno dejstvo, da ukrepi, ki so bili sprejeti, niso bili prehudi. To dokazujejo državne statistike tudi glede obolelih in smrti. V Sloveniji bi se zgodilo podobno kot v Italiji. Z žalostjo sklepam, da bi danes strici iz ozadja in kvazi organizacije ter nekatere politične stranke in posamezniki, ki poganjajo pedale, tudi več sto smrtnih žrtev izrabile, da se ni naredilo dovolj. Sedaj, ko je smrti res na srečo bilo manj pa trdijo, da so bili ukrepi prehudi. Vendar cilj je jasen: Ta vlada mora oditi, pa čeprav je ohranila več sto življenj.Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji ali pa ob zgodbi ob preplačanih žilnih opornicah ali pa ob praznih skladiščih zaščitne opreme ob začetku krize – ne, ni bilo protesta. Oglasila se niso niti okoljevarstvena, človekoljubna in še kakšna združenja, še manj tisti, ki s pivom v roki in s precej nejasnim izrazoslovjem ob petkih vzklikajo, da so proti korupciji in proti vladi, ko pa jih novinar vpraša, naj povedo kaj več, pa ponavljajo parole v stilu „izgini. Vse to spominja na besedo „raus, ki je s pomočjo podobnih kolesarjev dobila primat v Nemčiji in ustoličila Hitlerja za svojega „boga.Sedaj bo kdo rekel, da zagovarjam vlado, ki jo vodi Janez Janša?! Ne, je ne. Tako kot nisem nobene do sedaj, a rezultat je dejstvo. Govori v prid vladi. 109 smrtnih žrtev. Spomin na vse njih in njihove svojce tudi v tem komentarju. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Vendar, če to primerjamo z drugimi državami, smo prvi val relativno dobro prešli. Čeprav so se nekateri politiki in posamezniki trudili in se še, da vse izničijo. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Verjamem, da ni bilo lahko in tudi danes ni lahko. Priznam, da gledam na zgodbo precej čustveno, pač nimam osebnih koristi, kot jih ob vstopu v politiko imajo nekateri. Eden od snovalcev samostojne države mi je dejal, da so pred 30-timi leti levi in desni politiki imeli v očeh iskrice veselja in upanja, načrtov in želja, danes pa lahko ugotovimo, da je v njihovih očeh vse prej kot to. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. A sedaj je treba naprej. Tokrat bom nakazal zgolj en problem, ki ga je razkrila tokratna kriza, to pa je, da je Slovenija preveč zbirokratizirana. Še pred novim letom so mnogi trdili, da ni mogoče delo od doma, da nikakor ne gre razmišljati o študijskega delu na daljavo in da ni mogoče opravljati sestankov na daljavo – mimogrede za vsak prihod v Ljubljano ali kamorkoli drugam so se izplačevali potni stroški. Čas koronakrize je vse spremenil. Vse se je naenkrat dalo brez težav. Spremenili so se pravilniki, načrti, programi. Sestanki so bili naenkrat mogoči preko spleta in nihče ni vprašal za potne stroške. Vse se je naenkrat dalo. Brez težav.Ali ne gre po vsem razmišljati o tem, da je čas krize le čas priložnosti, ki nam je dana. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. Kolesarji nam kljub kolesom, ki naj bi jih vrteli, ponujajo stagniranje ali še slabše: pot v nasprotno smer. Vendar ne oni, ne vlada ne določajo moje poti. To določam sam. Iskreno in predano. Z vero v dobro svojih bližnjih, domačih, sosedov... Izbral sem pot naprej. Pa vi?

Kolesarji ne določajo moje poti!

Marec 2020, mesec, ki si ga bom zelo zapomnil. Pa ne zgolj zato, ker sem v njegovem začetku obrnil nov list v knjigi življenja ampak po 12. in 13. marcu, ki bosta v zgodovini Slovenije tako kot še nekateri datumi, tudi tisti, ki danes nesporno dokazujejo genocid nad lastnim narodom, ostali zapisani z velikimi črkami in jih bo na žalost za pridobivanje političnih točk vsak bral po svoje.12. marca je vodstvo NIJZ, ki je slepo verjelo in javnost prepričevalo, da gre pri koronavirusu zgolj za lažjo obliko gripe in da izolacija ni potrebna, preko vlade, ki je na srečo pred tem spoznala, da ni kos nalogi, zato je odstopila, razglasilo epidemijo. Šlo je, glede na razmere v Italiji, za nujen ukrep. Ta se je dan kasneje na petek, 13. marca, na 13. dan v mesecu, ko slavimo tudi prikazanje Marije v Fatimi in lahko s tem povežemo tudi 13. prikazovanje Marije v Lurdu, ko je „gospa preko Bernardke duhovnikom sporočila, da naj tam „zgradijo cerkev, tamkajšnji duhovnik pa ji ni verjel in ji je rekel, naj se ji »gospa« najprej predstavi in naj v dokaz resničnosti naredi kak čudež, resnično izkazal za čudežnega. Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji... Več tisoč mrtvih v sosednji Italiji, o katerih nam je zelo prizadeto in realno skoraj dnevno ob začetku krize poročal duhovnik iz Štandreža Karlo Bolčina, je bila realnost nekje tam čez, a smo se kaj hitro začeli zavedati, da ta realnost lahko kmalu čaka tudi nas. Vsi smo danes lahko generali po bitki. A je nesporno dejstvo, da ukrepi, ki so bili sprejeti, niso bili prehudi. To dokazujejo državne statistike tudi glede obolelih in smrti. V Sloveniji bi se zgodilo podobno kot v Italiji. Z žalostjo sklepam, da bi danes strici iz ozadja in kvazi organizacije ter nekatere politične stranke in posamezniki, ki poganjajo pedale, tudi več sto smrtnih žrtev izrabile, da se ni naredilo dovolj. Sedaj, ko je smrti res na srečo bilo manj pa trdijo, da so bili ukrepi prehudi. Vendar cilj je jasen: Ta vlada mora oditi, pa čeprav je ohranila več sto življenj.Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji ali pa ob zgodbi ob preplačanih žilnih opornicah ali pa ob praznih skladiščih zaščitne opreme ob začetku krize – ne, ni bilo protesta. Oglasila se niso niti okoljevarstvena, človekoljubna in še kakšna združenja, še manj tisti, ki s pivom v roki in s precej nejasnim izrazoslovjem ob petkih vzklikajo, da so proti korupciji in proti vladi, ko pa jih novinar vpraša, naj povedo kaj več, pa ponavljajo parole v stilu „izgini. Vse to spominja na besedo „raus, ki je s pomočjo podobnih kolesarjev dobila primat v Nemčiji in ustoličila Hitlerja za svojega „boga.Sedaj bo kdo rekel, da zagovarjam vlado, ki jo vodi Janez Janša?! Ne, je ne. Tako kot nisem nobene do sedaj, a rezultat je dejstvo. Govori v prid vladi. 109 smrtnih žrtev. Spomin na vse njih in njihove svojce tudi v tem komentarju. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Vendar, če to primerjamo z drugimi državami, smo prvi val relativno dobro prešli. Čeprav so se nekateri politiki in posamezniki trudili in se še, da vse izničijo. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Verjamem, da ni bilo lahko in tudi danes ni lahko. Priznam, da gledam na zgodbo precej čustveno, pač nimam osebnih koristi, kot jih ob vstopu v politiko imajo nekateri. Eden od snovalcev samostojne države mi je dejal, da so pred 30-timi leti levi in desni politiki imeli v očeh iskrice veselja in upanja, načrtov in želja, danes pa lahko ugotovimo, da je v njihovih očeh vse prej kot to. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. A sedaj je treba naprej. Tokrat bom nakazal zgolj en problem, ki ga je razkrila tokratna kriza, to pa je, da je Slovenija preveč zbirokratizirana. Še pred novim letom so mnogi trdili, da ni mogoče delo od doma, da nikakor ne gre razmišljati o študijskega delu na daljavo in da ni mogoče opravljati sestankov na daljavo – mimogrede za vsak prihod v Ljubljano ali kamorkoli drugam so se izplačevali potni stroški. Čas koronakrize je vse spremenil. Vse se je naenkrat dalo brez težav. Spremenili so se pravilniki, načrti, programi. Sestanki so bili naenkrat mogoči preko spleta in nihče ni vprašal za potne stroške. Vse se je naenkrat dalo. Brez težav.Ali ne gre po vsem razmišljati o tem, da je čas krize le čas priložnosti, ki nam je dana. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. Kolesarji nam kljub kolesom, ki naj bi jih vrteli, ponujajo stagniranje ali še slabše: pot v nasprotno smer. Vendar ne oni, ne vlada ne določajo moje poti. To določam sam. Iskreno in predano. Z vero v dobro svojih bližnjih, domačih, sosedov... Izbral sem pot naprej. Pa vi?

komentarkoronavirusinfopolitika

Naš pogled

Kolesarji ne določajo moje poti!
Marec 2020, mesec, ki si ga bom zelo zapomnil. Pa ne zgolj zato, ker sem v njegovem začetku obrnil nov list v knjigi življenja ampak po 12. in 13. marcu, ki bosta v zgodovini Slovenije tako kot še nekateri datumi, tudi tisti, ki danes nesporno dokazujejo genocid nad lastnim narodom, ostali zapisani z velikimi črkami in jih bo na žalost za pridobivanje političnih točk vsak bral po svoje.12. marca je vodstvo NIJZ, ki je slepo verjelo in javnost prepričevalo, da gre pri koronavirusu zgolj za lažjo obliko gripe in da izolacija ni potrebna, preko vlade, ki je na srečo pred tem spoznala, da ni kos nalogi, zato je odstopila, razglasilo epidemijo. Šlo je, glede na razmere v Italiji, za nujen ukrep. Ta se je dan kasneje na petek, 13. marca, na 13. dan v mesecu, ko slavimo tudi prikazanje Marije v Fatimi in lahko s tem povežemo tudi 13. prikazovanje Marije v Lurdu, ko je „gospa preko Bernardke duhovnikom sporočila, da naj tam „zgradijo cerkev, tamkajšnji duhovnik pa ji ni verjel in ji je rekel, naj se ji »gospa« najprej predstavi in naj v dokaz resničnosti naredi kak čudež, resnično izkazal za čudežnega. Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji... Več tisoč mrtvih v sosednji Italiji, o katerih nam je zelo prizadeto in realno skoraj dnevno ob začetku krize poročal duhovnik iz Štandreža Karlo Bolčina, je bila realnost nekje tam čez, a smo se kaj hitro začeli zavedati, da ta realnost lahko kmalu čaka tudi nas. Vsi smo danes lahko generali po bitki. A je nesporno dejstvo, da ukrepi, ki so bili sprejeti, niso bili prehudi. To dokazujejo državne statistike tudi glede obolelih in smrti. V Sloveniji bi se zgodilo podobno kot v Italiji. Z žalostjo sklepam, da bi danes strici iz ozadja in kvazi organizacije ter nekatere politične stranke in posamezniki, ki poganjajo pedale, tudi več sto smrtnih žrtev izrabile, da se ni naredilo dovolj. Sedaj, ko je smrti res na srečo bilo manj pa trdijo, da so bili ukrepi prehudi. Vendar cilj je jasen: Ta vlada mora oditi, pa čeprav je ohranila več sto življenj.Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji ali pa ob zgodbi ob preplačanih žilnih opornicah ali pa ob praznih skladiščih zaščitne opreme ob začetku krize – ne, ni bilo protesta. Oglasila se niso niti okoljevarstvena, človekoljubna in še kakšna združenja, še manj tisti, ki s pivom v roki in s precej nejasnim izrazoslovjem ob petkih vzklikajo, da so proti korupciji in proti vladi, ko pa jih novinar vpraša, naj povedo kaj več, pa ponavljajo parole v stilu „izgini. Vse to spominja na besedo „raus, ki je s pomočjo podobnih kolesarjev dobila primat v Nemčiji in ustoličila Hitlerja za svojega „boga.Sedaj bo kdo rekel, da zagovarjam vlado, ki jo vodi Janez Janša?! Ne, je ne. Tako kot nisem nobene do sedaj, a rezultat je dejstvo. Govori v prid vladi. 109 smrtnih žrtev. Spomin na vse njih in njihove svojce tudi v tem komentarju. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Vendar, če to primerjamo z drugimi državami, smo prvi val relativno dobro prešli. Čeprav so se nekateri politiki in posamezniki trudili in se še, da vse izničijo. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Verjamem, da ni bilo lahko in tudi danes ni lahko. Priznam, da gledam na zgodbo precej čustveno, pač nimam osebnih koristi, kot jih ob vstopu v politiko imajo nekateri. Eden od snovalcev samostojne države mi je dejal, da so pred 30-timi leti levi in desni politiki imeli v očeh iskrice veselja in upanja, načrtov in želja, danes pa lahko ugotovimo, da je v njihovih očeh vse prej kot to. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. A sedaj je treba naprej. Tokrat bom nakazal zgolj en problem, ki ga je razkrila tokratna kriza, to pa je, da je Slovenija preveč zbirokratizirana. Še pred novim letom so mnogi trdili, da ni mogoče delo od doma, da nikakor ne gre razmišljati o študijskega delu na daljavo in da ni mogoče opravljati sestankov na daljavo – mimogrede za vsak prihod v Ljubljano ali kamorkoli drugam so se izplačevali potni stroški. Čas koronakrize je vse spremenil. Vse se je naenkrat dalo brez težav. Spremenili so se pravilniki, načrti, programi. Sestanki so bili naenkrat mogoči preko spleta in nihče ni vprašal za potne stroške. Vse se je naenkrat dalo. Brez težav.Ali ne gre po vsem razmišljati o tem, da je čas krize le čas priložnosti, ki nam je dana. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. Kolesarji nam kljub kolesom, ki naj bi jih vrteli, ponujajo stagniranje ali še slabše: pot v nasprotno smer. Vendar ne oni, ne vlada ne določajo moje poti. To določam sam. Iskreno in predano. Z vero v dobro svojih bližnjih, domačih, sosedov... Izbral sem pot naprej. Pa vi?
VEČ ...|2. 6. 2020
Kolesarji ne določajo moje poti!
Marec 2020, mesec, ki si ga bom zelo zapomnil. Pa ne zgolj zato, ker sem v njegovem začetku obrnil nov list v knjigi življenja ampak po 12. in 13. marcu, ki bosta v zgodovini Slovenije tako kot še nekateri datumi, tudi tisti, ki danes nesporno dokazujejo genocid nad lastnim narodom, ostali zapisani z velikimi črkami in jih bo na žalost za pridobivanje političnih točk vsak bral po svoje.12. marca je vodstvo NIJZ, ki je slepo verjelo in javnost prepričevalo, da gre pri koronavirusu zgolj za lažjo obliko gripe in da izolacija ni potrebna, preko vlade, ki je na srečo pred tem spoznala, da ni kos nalogi, zato je odstopila, razglasilo epidemijo. Šlo je, glede na razmere v Italiji, za nujen ukrep. Ta se je dan kasneje na petek, 13. marca, na 13. dan v mesecu, ko slavimo tudi prikazanje Marije v Fatimi in lahko s tem povežemo tudi 13. prikazovanje Marije v Lurdu, ko je „gospa preko Bernardke duhovnikom sporočila, da naj tam „zgradijo cerkev, tamkajšnji duhovnik pa ji ni verjel in ji je rekel, naj se ji »gospa« najprej predstavi in naj v dokaz resničnosti naredi kak čudež, resnično izkazal za čudežnega. Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji... Več tisoč mrtvih v sosednji Italiji, o katerih nam je zelo prizadeto in realno skoraj dnevno ob začetku krize poročal duhovnik iz Štandreža Karlo Bolčina, je bila realnost nekje tam čez, a smo se kaj hitro začeli zavedati, da ta realnost lahko kmalu čaka tudi nas. Vsi smo danes lahko generali po bitki. A je nesporno dejstvo, da ukrepi, ki so bili sprejeti, niso bili prehudi. To dokazujejo državne statistike tudi glede obolelih in smrti. V Sloveniji bi se zgodilo podobno kot v Italiji. Z žalostjo sklepam, da bi danes strici iz ozadja in kvazi organizacije ter nekatere politične stranke in posamezniki, ki poganjajo pedale, tudi več sto smrtnih žrtev izrabile, da se ni naredilo dovolj. Sedaj, ko je smrti res na srečo bilo manj pa trdijo, da so bili ukrepi prehudi. Vendar cilj je jasen: Ta vlada mora oditi, pa čeprav je ohranila več sto življenj.Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji ali pa ob zgodbi ob preplačanih žilnih opornicah ali pa ob praznih skladiščih zaščitne opreme ob začetku krize – ne, ni bilo protesta. Oglasila se niso niti okoljevarstvena, človekoljubna in še kakšna združenja, še manj tisti, ki s pivom v roki in s precej nejasnim izrazoslovjem ob petkih vzklikajo, da so proti korupciji in proti vladi, ko pa jih novinar vpraša, naj povedo kaj več, pa ponavljajo parole v stilu „izgini. Vse to spominja na besedo „raus, ki je s pomočjo podobnih kolesarjev dobila primat v Nemčiji in ustoličila Hitlerja za svojega „boga.Sedaj bo kdo rekel, da zagovarjam vlado, ki jo vodi Janez Janša?! Ne, je ne. Tako kot nisem nobene do sedaj, a rezultat je dejstvo. Govori v prid vladi. 109 smrtnih žrtev. Spomin na vse njih in njihove svojce tudi v tem komentarju. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Vendar, če to primerjamo z drugimi državami, smo prvi val relativno dobro prešli. Čeprav so se nekateri politiki in posamezniki trudili in se še, da vse izničijo. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Verjamem, da ni bilo lahko in tudi danes ni lahko. Priznam, da gledam na zgodbo precej čustveno, pač nimam osebnih koristi, kot jih ob vstopu v politiko imajo nekateri. Eden od snovalcev samostojne države mi je dejal, da so pred 30-timi leti levi in desni politiki imeli v očeh iskrice veselja in upanja, načrtov in želja, danes pa lahko ugotovimo, da je v njihovih očeh vse prej kot to. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. A sedaj je treba naprej. Tokrat bom nakazal zgolj en problem, ki ga je razkrila tokratna kriza, to pa je, da je Slovenija preveč zbirokratizirana. Še pred novim letom so mnogi trdili, da ni mogoče delo od doma, da nikakor ne gre razmišljati o študijskega delu na daljavo in da ni mogoče opravljati sestankov na daljavo – mimogrede za vsak prihod v Ljubljano ali kamorkoli drugam so se izplačevali potni stroški. Čas koronakrize je vse spremenil. Vse se je naenkrat dalo brez težav. Spremenili so se pravilniki, načrti, programi. Sestanki so bili naenkrat mogoči preko spleta in nihče ni vprašal za potne stroške. Vse se je naenkrat dalo. Brez težav.Ali ne gre po vsem razmišljati o tem, da je čas krize le čas priložnosti, ki nam je dana. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. Kolesarji nam kljub kolesom, ki naj bi jih vrteli, ponujajo stagniranje ali še slabše: pot v nasprotno smer. Vendar ne oni, ne vlada ne določajo moje poti. To določam sam. Iskreno in predano. Z vero v dobro svojih bližnjih, domačih, sosedov... Izbral sem pot naprej. Pa vi?

Alen Salihović

komentarkoronavirusinfopolitika

Priporočamo
|
Aktualno

Dogodki

VEČ ...|23. 10. 2020
Kaj je Ruska dača?

Kaj je Ruska dača?

Kaj je Ruska dača?

Kaj je Ruska dača?

Nataša Ličen

izobraževanjekultura

Pogovor o

VEČ ...|21. 10. 2020
Umetna inteligenca

Internet, aplikacija za varovanje zdravja, plačevanje računov nadaljavo - to je le nekaj dejstev, ki krojijo naš vsakdan. Drobovjatehnologije, ki vse to omogoča, povečini niti ne poznamo. V gostesmo povabili raziskovalca na področju umetne inteligence naInštitutu Jožef Stefan, direktorja enega od štirih podjetijinštituta in digitalnega glasnika Slovenije - računalnikarjadoktorja Marka Grobelnika. Z novinarko Silvestro Sadar sta sepogovarjala o tem, kje vse nas tehnologija spremlja, kaj vse namomogoča in kje so njene pasti.

Umetna inteligenca

Internet, aplikacija za varovanje zdravja, plačevanje računov nadaljavo - to je le nekaj dejstev, ki krojijo naš vsakdan. Drobovjatehnologije, ki vse to omogoča, povečini niti ne poznamo. V gostesmo povabili raziskovalca na področju umetne inteligence naInštitutu Jožef Stefan, direktorja enega od štirih podjetijinštituta in digitalnega glasnika Slovenije - računalnikarjadoktorja Marka Grobelnika. Z novinarko Silvestro Sadar sta sepogovarjala o tem, kje vse nas tehnologija spremlja, kaj vse namomogoča in kje so njene pasti.

Silvestra Sadar in dr. Marko Grobelnik

družbaizobraževanje

Za življenje

VEČ ...|24. 10. 2020
Martin Golob o korona krizi

Gostili smo grosupeljskega župnika Martina Goloba s katerim smo se pogovarjali o razmerah v družbi in težavah s katerimi se posamezniki soočajo zaradi korona epidemije.

Martin Golob o korona krizi

Gostili smo grosupeljskega župnika Martina Goloba s katerim smo se pogovarjali o razmerah v družbi in težavah s katerimi se posamezniki soočajo zaradi korona epidemije.

Mateja Feltrin Novljan

odnosidružbakoronavirus

Naš gost

VEČ ...|24. 10. 2020
Robert Simonišek

Robert Simonišek je doktor umetnostne zgodovine. Podrobneje se je ukvarjal s slovensko secesijo. Izdal je tudi nekaj pesniških zbirk. Je tudi prevajalec. Z nami je delil nekaj o svojem otroštvu, odločitvi za poklic ter o ljubezni do umetnosti in lepega.

Robert Simonišek

Robert Simonišek je doktor umetnostne zgodovine. Podrobneje se je ukvarjal s slovensko secesijo. Izdal je tudi nekaj pesniških zbirk. Je tudi prevajalec. Z nami je delil nekaj o svojem otroštvu, odločitvi za poklic ter o ljubezni do umetnosti in lepega.

Mateja Subotičanec

pogovorpoezijaliteraturakultura

Svetovalnica

VEČ ...|23. 10. 2020
Eksorcist Janez Kavčič o škodljivih zdravilnih praksah

Z nami je bil župnik iz Šmarij pri Kopru Janez Kavčič, ki je tudi eden od uradnih eksorcistov Katoliške cerkve. Pri svojem delu se srečuje z ljudmi, ki so zapadli pod različne vplive. Zanimalo nas bo, kako na nas vplivajo različne oblike zdravljenja, kot so reiki, bioresonanca in podobno.

Eksorcist Janez Kavčič o škodljivih zdravilnih praksah

Z nami je bil župnik iz Šmarij pri Kopru Janez Kavčič, ki je tudi eden od uradnih eksorcistov Katoliške cerkve. Pri svojem delu se srečuje z ljudmi, ki so zapadli pod različne vplive. Zanimalo nas bo, kako na nas vplivajo različne oblike zdravljenja, kot so reiki, bioresonanca in podobno.

Tanja Dominko

duhovnostzdravje

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|31. 5. 2020
Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Marjan Bunič

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|24. 10. 2020
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 24. 10.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 24. 10.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Naš gost

VEČ ...|24. 10. 2020
Robert Simonišek

Robert Simonišek je doktor umetnostne zgodovine. Podrobneje se je ukvarjal s slovensko secesijo. Izdal je tudi nekaj pesniških zbirk. Je tudi prevajalec. Z nami je delil nekaj o svojem otroštvu, odločitvi za poklic ter o ljubezni do umetnosti in lepega.

Robert Simonišek

Robert Simonišek je doktor umetnostne zgodovine. Podrobneje se je ukvarjal s slovensko secesijo. Izdal je tudi nekaj pesniških zbirk. Je tudi prevajalec. Z nami je delil nekaj o svojem otroštvu, odločitvi za poklic ter o ljubezni do umetnosti in lepega.

Mateja Subotičanec

pogovorpoezijaliteraturakultura

Za življenje

VEČ ...|24. 10. 2020
Martin Golob o korona krizi

Gostili smo grosupeljskega župnika Martina Goloba s katerim smo se pogovarjali o razmerah v družbi in težavah s katerimi se posamezniki soočajo zaradi korona epidemije.

Martin Golob o korona krizi

Gostili smo grosupeljskega župnika Martina Goloba s katerim smo se pogovarjali o razmerah v družbi in težavah s katerimi se posamezniki soočajo zaradi korona epidemije.

Mateja Feltrin Novljan

odnosidružbakoronavirus

Spominjamo se

VEČ ...|24. 10. 2020
Spominjamo se dne 24. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 24. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče