Svetovalnica

VEČ ...|11. 4. 2019
Roman Globokar

Ob naslovu 5. misijonskega dne V primerjavi z drugimi sem kar v redu je duhovnik dr. Roman spregovoril o zakramentu spovedi. Nanj je potrebno gledati kot na dar človeku, saj mu pomaga naravnati življenje v pravo smer. Podal je primerjavo s puščico, ki lahko samo s pomočjo take naravnave zadene v cilj in doseže svoj smisel.

Roman Globokar

Ob naslovu 5. misijonskega dne V primerjavi z drugimi sem kar v redu je duhovnik dr. Roman spregovoril o zakramentu spovedi. Nanj je potrebno gledati kot na dar človeku, saj mu pomaga naravnati življenje v pravo smer. Podal je primerjavo s puščico, ki lahko samo s pomočjo take naravnave zadene v cilj in doseže svoj smisel.

svetovanje

Svetovalnica

Roman Globokar
Ob naslovu 5. misijonskega dne V primerjavi z drugimi sem kar v redu je duhovnik dr. Roman spregovoril o zakramentu spovedi. Nanj je potrebno gledati kot na dar človeku, saj mu pomaga naravnati življenje v pravo smer. Podal je primerjavo s puščico, ki lahko samo s pomočjo take naravnave zadene v cilj in doseže svoj smisel.
VEČ ...|11. 4. 2019
Roman Globokar
Ob naslovu 5. misijonskega dne V primerjavi z drugimi sem kar v redu je duhovnik dr. Roman spregovoril o zakramentu spovedi. Nanj je potrebno gledati kot na dar človeku, saj mu pomaga naravnati življenje v pravo smer. Podal je primerjavo s puščico, ki lahko samo s pomočjo take naravnave zadene v cilj in doseže svoj smisel.

Blaž Lesnik

svetovanje

Radijski misijon 2019

VEČ ...|11. 4. 2019
Svetovalnica: Roman Globokar

Ob naslovu 5. misijonskega dne V primerjavi z drugimi sem kar v redu je duhovnik dr. Roman spregovoril o zakramentu spovedi. Nanj je potrebno gledati kot na dar človeku, saj mu pomaga naravnati življenje v pravo smer. Podal je primerjavo s puščico, ki lahko samo s pomočjo take naravnave zadene v cilj in doseže svoj smisel.

Svetovalnica: Roman Globokar

Ob naslovu 5. misijonskega dne V primerjavi z drugimi sem kar v redu je duhovnik dr. Roman spregovoril o zakramentu spovedi. Nanj je potrebno gledati kot na dar človeku, saj mu pomaga naravnati življenje v pravo smer. Podal je primerjavo s puščico, ki lahko samo s pomočjo take naravnave zadene v cilj in doseže svoj smisel.

Radijski misijon 2019

Radijski misijon 2019

Svetovalnica: Roman Globokar
Ob naslovu 5. misijonskega dne V primerjavi z drugimi sem kar v redu je duhovnik dr. Roman spregovoril o zakramentu spovedi. Nanj je potrebno gledati kot na dar človeku, saj mu pomaga naravnati življenje v pravo smer. Podal je primerjavo s puščico, ki lahko samo s pomočjo take naravnave zadene v cilj in doseže svoj smisel.
VEČ ...|11. 4. 2019
Svetovalnica: Roman Globokar
Ob naslovu 5. misijonskega dne V primerjavi z drugimi sem kar v redu je duhovnik dr. Roman spregovoril o zakramentu spovedi. Nanj je potrebno gledati kot na dar človeku, saj mu pomaga naravnati življenje v pravo smer. Podal je primerjavo s puščico, ki lahko samo s pomočjo take naravnave zadene v cilj in doseže svoj smisel.

Blaž Lesnik

Radijski misijon 2019

Informativni prispevki

VEČ ...|9. 4. 2019
Usmeriti pogled na trpljenje žrtev spolnih zlorab

V radijskem misijonu se danes sprašujemo, kako oznanjati ob toliko škandalih. V želji po pomoči žrtvam spolnih zlorab s strani predstavnikov Cerkev je bila nedavno ustanovljena civilna iniciativa Dovolj.je.

Usmeriti pogled na trpljenje žrtev spolnih zlorab

V radijskem misijonu se danes sprašujemo, kako oznanjati ob toliko škandalih. V želji po pomoči žrtvam spolnih zlorab s strani predstavnikov Cerkev je bila nedavno ustanovljena civilna iniciativa Dovolj.je.

družbainfoizobraževanjemladiodnosipapežpogovorpolitikasvetovanjevzgoja

Informativni prispevki

Usmeriti pogled na trpljenje žrtev spolnih zlorab
V radijskem misijonu se danes sprašujemo, kako oznanjati ob toliko škandalih. V želji po pomoči žrtvam spolnih zlorab s strani predstavnikov Cerkev je bila nedavno ustanovljena civilna iniciativa Dovolj.je.
VEČ ...|9. 4. 2019
Usmeriti pogled na trpljenje žrtev spolnih zlorab
V radijskem misijonu se danes sprašujemo, kako oznanjati ob toliko škandalih. V želji po pomoči žrtvam spolnih zlorab s strani predstavnikov Cerkev je bila nedavno ustanovljena civilna iniciativa Dovolj.je.

Marjana Debevec

družbainfoizobraževanjemladiodnosipapežpogovorpolitikasvetovanjevzgoja

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|8. 4. 2019
Glasuj za najboljši EU projekt!

Še teden dni je mogoče glasovati za po vašem mnenju najboljši projekt, ki je bil sofinanciran s sredstvi Evropske unije in Republike Slovenije. Namen te, zdaj že tradicionalne akcije, ki se odvija že peto leto, je podati priznanje vsem posameznikom in organizacijam, ki s pomočjo evropskih in domačih javnih sredstev ustvarjajo boljši jutri.

Glasuj za najboljši EU projekt!

Še teden dni je mogoče glasovati za po vašem mnenju najboljši projekt, ki je bil sofinanciran s sredstvi Evropske unije in Republike Slovenije. Namen te, zdaj že tradicionalne akcije, ki se odvija že peto leto, je podati priznanje vsem posameznikom in organizacijam, ki s pomočjo evropskih in domačih javnih sredstev ustvarjajo boljši jutri.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Glasuj za najboljši EU projekt!
Še teden dni je mogoče glasovati za po vašem mnenju najboljši projekt, ki je bil sofinanciran s sredstvi Evropske unije in Republike Slovenije. Namen te, zdaj že tradicionalne akcije, ki se odvija že peto leto, je podati priznanje vsem posameznikom in organizacijam, ki s pomočjo evropskih in domačih javnih sredstev ustvarjajo boljši jutri.
VEČ ...|8. 4. 2019
Glasuj za najboljši EU projekt!
Še teden dni je mogoče glasovati za po vašem mnenju najboljši projekt, ki je bil sofinanciran s sredstvi Evropske unije in Republike Slovenije. Namen te, zdaj že tradicionalne akcije, ki se odvija že peto leto, je podati priznanje vsem posameznikom in organizacijam, ki s pomočjo evropskih in domačih javnih sredstev ustvarjajo boljši jutri.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Komentar Domovina.je

VEČ ...|8. 4. 2019
Možnosti in perspektive na EV 2019: Evropska ljudska stranka (EPP) in slovenske pomladne stranke

Pred petimi leti so evropske volitve prinesle veliko zmago za slovensko pomlad, saj so takrat pomladne stranke dobile 5 poslancev od 8. Tako kot takrat, bodo evropske volitve tudi tokrat pokazale prava razmerja v slovenski politiki, še posebej za desno-sredinske stranke.Te volitve bodo dale končni odgovor na vprašanje, katera od vodilnih slovenskih strank, LMŠ ali SDS, uživa večjo podporo volivcev. Za razliko od prejšnjih volitev leta 2014 bo tokrat SLS nastopal z SDS in ne z NSi.Obenem ostaja odprto vprašanje statusa Viktorja Orbana, ki deli Evropsko ljudsko stranko in s tem tudi njene slovenske predstavnice.Evropska ljudska stranka je največja politična skupina v Evropskem parlamentu (EP) in že več kot desetletje vodi Evropsko unijo. EPP združuje krščansko-demokratske, konservativne in liberalno konservativne stranke, ki se označujejo za desno sredinske. Stranka, ki jo bo na volitve vodil nemški Manfred Weber, se v predvolilni kampanji sooča z različnimi problematikami, kot so rast evroskeptičnih strank, migracijska kriza, Brexit in seveda notranja bitka v stranki v zvezi z discipliniranjem, oziroma izključitvijo Fidesza. O tej zadnji temi imajo naše pomladne stranke različna mnenja.Nova Slovenija: močan, novi, a nevaren pristopKljub temu, da sta SLS in NSi na prejšnjih evropskih volitvah nastopili z enotno listo, je vodstvo NSi tokrat sestavila samostojno listo, ki prinaša presenečenja in nov veter. Tokrat Nova Slovenija s pomočjo Ljudmile Novak in dr. Žiga Turka poskuša pritegniti nove, netradicionalne volivce.Izbor Ljudmile Novak za nosilko liste je presenečenje, saj je listo do sedaj uspešno vodil Lojze Peterle, ki sicer ostaja na listi, vendar šele kot tretji kandidat. To odločitev lahko razumemo kot poskus pritegnitve volivcev, ki običajno ne volijo za NSi, a vendar vidijo v Ljudmili Novak desno alternativo, ki nasprotuje SDS oziroma Janezu Janši. Sicer pa se bo šele pokazalo, ali se bodo ti volivci morda obrnili k strankam, kot so LMŠ in SNS, kar se je v preteklosti že dogajalo.Drugo presenečenje je seveda dr. Žiga Turk, ki je bil kot eden od dveh predstavnikov civilne družbe izbran za kandidata na listi NSi-ja. Tukaj se spet vidi želja NSi, da bi pridobila liberalce, ki so se doslej združili samo enkrat (v Državljanski listi), podobno kot so že poskusili na lokalnih volitvah v Ljubljani. Ta manever bi lahko pridobil volivce SMC in bi s tem lahko postavil NSi bolj na sredino. Njihov premik v smeri zahodnega modela krščanske demokracije kaže tudi reakcija v razpravi o statusu Orbana v EPP, saj je NSi edina slovenska stranka iz vrst EPP, ki je podpirala zamrznitev članstva Fidesza.Kljub novemu vetru pa je NSi tudi dala na listo močne osebnosti z dolgo kilometrino v stranki, kot sta Lojze Peterle in Jožef Horvat. Za NSi bodo te volitve preizkus, ali lahko zvišajo svojo podporo pri volivcih in s tem postanejo vplivnejša stranka na slovenski politični sceni.Slovenska demokratska stranka se reorganiziraMedtem, ko večina strank v Sloveniji nasprotuje Orbanu, SDS poleg SLS na zadovoljstvo mainstream medijev ostaja edina zagovornica madžarskega premiera pri nas. Čeprav so iz stranke večkrat prihajale evroskeptične izjave in kritike evropski podpori mednarodnim pogodbam, kot je bila Marakeška deklaracija, je SDS pred kratkim na svojem kongresu ob 30. obletnici ustanovitve stranke ponovila svoje prvotne in pro-evropske politične misli.Med obiskom »spitzen kandidata« EPP na letošnjih evropskih volitvah Manfreda Webra je SDS zagotovila svojo podporo enotni, močni Evropi in Evropski uniji, ki bi več dala na evropsko enotnost in varnost njenih državljanov.SDS je tudi zagotovila, da bo kljub svoji zavezi Evropskiuniji še vedno nasprotovala migracijski politiki odprtih vrat. Kljub poskusu SDS, da bi združila in poenotila svoje volivce, ki segajo desno od sredine pa do bolj radikalnih desnih volivcev, se je na njeni poti do zmage na letošnjih evropskih volitvah pojavila nova, čeprav majhna, nevarnost.Pred tedni se je na twitterju pojavila nova radikalno desna iniciativa imenovana Domovinska Liga, ki ostro nasprotuje Evropski uniji v obstoječi izvedbi, pro-evropskim strankam v EP, in kakršnikoli migracijski politiki EU. Do sedaj pa kaže, da se SDS-a glede te grožnje pretirano ne obremenjuje, saj je predstavila skupno listo z SLS, na kateri so večinoma klasični kandidati. Pri tem se tudi vidi, da je SLS potisnjen na rob, saj je Franc Bogovič šele na četrtem mestu in Franc Kangler mesto za njim na skupni listi.Boj za preživetje Slovenske ljudske strankeKot smo že omenili, je že odločeno, da bosta SLS in NSi na letošnjih volitvah nastopili z ločenima listama. Čeprav se zdi, da je Marjanu Podobniku do sedaj uspelo združiti nekdanje volivce SLS s prvotno skupno listo z Novo ljudsko stranko in s priključkom Zelenih Slovenije pridobiti nekatere mlade ekološke glasove, se je vodstvo stranke kljub temu odločilo za skupno listo z SDS. Že prej so nekateri člani stranke namigovali na to, a ta odločitev ostaja presenečenje, saj SLS kot stranka te možnosti prej ni omenjala.Morda je NSi za to taktiko izvedela že prej in se je zaradi možnosti, da bi padla v skupno listo z SDS, raje odločila za samostojno pot. Na drugi strani je pa morda SLS videl skupno listo s SDS kot edino rešitev pred neuspehom na volitvah oz. smrtjo stranke.Na vsak način pa je vidno, da se SLS res hoče vrniti v politiko, saj se je pripravljena povezovati z SDS, čeprav ostaja nevarnost, da bo v očeh javnosti izpadla kot kmet na šahovnici dominantne stranke desno od sredine.Bitka za osem sedežev v Evropskem parlamentu se nadaljujeVsekakor se stranke slovenske pomladi pripravljajo na volitve z različnimi strategijami. Vidimo pa tudi, da tokrat morda desne stranke ciljajo za 6 sedežev v EP. Je pa treba v zvezi s tem dodati, da se priprave strank na evropske volitve razlikujejo od priprav na državnozborske volitve, saj pri evropskih volitvah stranke poskušajo pripeljati na volišča specifične volivce, ki se običajno udeležujejo teh, sicer manj obiskanih volitev.Danes so vsi igralci te igre že predstavljeni in zdaj se bo začela prava kampanja, ki bo pri nas verjetno ostra. Slovenska pomlad se je zdaj razdelila na NSi, ki se predstavlja kot desno-sredinska stranka, ki povezuje desnico z liberalci in ostaja do sedaj edina resnična alternativa na desnici, in na SDS, ki poskuša na vsak način združevati desno usmerjene volivce preko različnih metod, tudi s skupno listo z SLS.Pomladne stranke bodo težko ponovile volilni uspeh iz leta 2014. Zato ni pomembno, koliko sedežev bo dobila posamezna stranka, ampak koliko jih bo pripadlo pomladnim strankam. Osvojitev petih sedežev bi lahko, kot je zapisal analitik Aleš Maver, lahko pomenila up za prihodnje domače volitve in prihodnost Slovenije.Komentator Domovine Peter Jerman, sicer dijak zadnjega letnika Prve Evropske Šole v Bruslju, bo na Domovini v nekaj člankih predstavil perspektive in možnosti strank iz posameznih političnih skupin na prihajajočih volitvah v Evropski parlament

Možnosti in perspektive na EV 2019: Evropska ljudska stranka (EPP) in slovenske pomladne stranke

Pred petimi leti so evropske volitve prinesle veliko zmago za slovensko pomlad, saj so takrat pomladne stranke dobile 5 poslancev od 8. Tako kot takrat, bodo evropske volitve tudi tokrat pokazale prava razmerja v slovenski politiki, še posebej za desno-sredinske stranke.Te volitve bodo dale končni odgovor na vprašanje, katera od vodilnih slovenskih strank, LMŠ ali SDS, uživa večjo podporo volivcev. Za razliko od prejšnjih volitev leta 2014 bo tokrat SLS nastopal z SDS in ne z NSi.Obenem ostaja odprto vprašanje statusa Viktorja Orbana, ki deli Evropsko ljudsko stranko in s tem tudi njene slovenske predstavnice.Evropska ljudska stranka je največja politična skupina v Evropskem parlamentu (EP) in že več kot desetletje vodi Evropsko unijo. EPP združuje krščansko-demokratske, konservativne in liberalno konservativne stranke, ki se označujejo za desno sredinske. Stranka, ki jo bo na volitve vodil nemški Manfred Weber, se v predvolilni kampanji sooča z različnimi problematikami, kot so rast evroskeptičnih strank, migracijska kriza, Brexit in seveda notranja bitka v stranki v zvezi z discipliniranjem, oziroma izključitvijo Fidesza. O tej zadnji temi imajo naše pomladne stranke različna mnenja.Nova Slovenija: močan, novi, a nevaren pristopKljub temu, da sta SLS in NSi na prejšnjih evropskih volitvah nastopili z enotno listo, je vodstvo NSi tokrat sestavila samostojno listo, ki prinaša presenečenja in nov veter. Tokrat Nova Slovenija s pomočjo Ljudmile Novak in dr. Žiga Turka poskuša pritegniti nove, netradicionalne volivce.Izbor Ljudmile Novak za nosilko liste je presenečenje, saj je listo do sedaj uspešno vodil Lojze Peterle, ki sicer ostaja na listi, vendar šele kot tretji kandidat. To odločitev lahko razumemo kot poskus pritegnitve volivcev, ki običajno ne volijo za NSi, a vendar vidijo v Ljudmili Novak desno alternativo, ki nasprotuje SDS oziroma Janezu Janši. Sicer pa se bo šele pokazalo, ali se bodo ti volivci morda obrnili k strankam, kot so LMŠ in SNS, kar se je v preteklosti že dogajalo.Drugo presenečenje je seveda dr. Žiga Turk, ki je bil kot eden od dveh predstavnikov civilne družbe izbran za kandidata na listi NSi-ja. Tukaj se spet vidi želja NSi, da bi pridobila liberalce, ki so se doslej združili samo enkrat (v Državljanski listi), podobno kot so že poskusili na lokalnih volitvah v Ljubljani. Ta manever bi lahko pridobil volivce SMC in bi s tem lahko postavil NSi bolj na sredino. Njihov premik v smeri zahodnega modela krščanske demokracije kaže tudi reakcija v razpravi o statusu Orbana v EPP, saj je NSi edina slovenska stranka iz vrst EPP, ki je podpirala zamrznitev članstva Fidesza.Kljub novemu vetru pa je NSi tudi dala na listo močne osebnosti z dolgo kilometrino v stranki, kot sta Lojze Peterle in Jožef Horvat. Za NSi bodo te volitve preizkus, ali lahko zvišajo svojo podporo pri volivcih in s tem postanejo vplivnejša stranka na slovenski politični sceni.Slovenska demokratska stranka se reorganiziraMedtem, ko večina strank v Sloveniji nasprotuje Orbanu, SDS poleg SLS na zadovoljstvo mainstream medijev ostaja edina zagovornica madžarskega premiera pri nas. Čeprav so iz stranke večkrat prihajale evroskeptične izjave in kritike evropski podpori mednarodnim pogodbam, kot je bila Marakeška deklaracija, je SDS pred kratkim na svojem kongresu ob 30. obletnici ustanovitve stranke ponovila svoje prvotne in pro-evropske politične misli.Med obiskom »spitzen kandidata« EPP na letošnjih evropskih volitvah Manfreda Webra je SDS zagotovila svojo podporo enotni, močni Evropi in Evropski uniji, ki bi več dala na evropsko enotnost in varnost njenih državljanov.SDS je tudi zagotovila, da bo kljub svoji zavezi Evropskiuniji še vedno nasprotovala migracijski politiki odprtih vrat. Kljub poskusu SDS, da bi združila in poenotila svoje volivce, ki segajo desno od sredine pa do bolj radikalnih desnih volivcev, se je na njeni poti do zmage na letošnjih evropskih volitvah pojavila nova, čeprav majhna, nevarnost.Pred tedni se je na twitterju pojavila nova radikalno desna iniciativa imenovana Domovinska Liga, ki ostro nasprotuje Evropski uniji v obstoječi izvedbi, pro-evropskim strankam v EP, in kakršnikoli migracijski politiki EU. Do sedaj pa kaže, da se SDS-a glede te grožnje pretirano ne obremenjuje, saj je predstavila skupno listo z SLS, na kateri so večinoma klasični kandidati. Pri tem se tudi vidi, da je SLS potisnjen na rob, saj je Franc Bogovič šele na četrtem mestu in Franc Kangler mesto za njim na skupni listi.Boj za preživetje Slovenske ljudske strankeKot smo že omenili, je že odločeno, da bosta SLS in NSi na letošnjih volitvah nastopili z ločenima listama. Čeprav se zdi, da je Marjanu Podobniku do sedaj uspelo združiti nekdanje volivce SLS s prvotno skupno listo z Novo ljudsko stranko in s priključkom Zelenih Slovenije pridobiti nekatere mlade ekološke glasove, se je vodstvo stranke kljub temu odločilo za skupno listo z SDS. Že prej so nekateri člani stranke namigovali na to, a ta odločitev ostaja presenečenje, saj SLS kot stranka te možnosti prej ni omenjala.Morda je NSi za to taktiko izvedela že prej in se je zaradi možnosti, da bi padla v skupno listo z SDS, raje odločila za samostojno pot. Na drugi strani je pa morda SLS videl skupno listo s SDS kot edino rešitev pred neuspehom na volitvah oz. smrtjo stranke.Na vsak način pa je vidno, da se SLS res hoče vrniti v politiko, saj se je pripravljena povezovati z SDS, čeprav ostaja nevarnost, da bo v očeh javnosti izpadla kot kmet na šahovnici dominantne stranke desno od sredine.Bitka za osem sedežev v Evropskem parlamentu se nadaljujeVsekakor se stranke slovenske pomladi pripravljajo na volitve z različnimi strategijami. Vidimo pa tudi, da tokrat morda desne stranke ciljajo za 6 sedežev v EP. Je pa treba v zvezi s tem dodati, da se priprave strank na evropske volitve razlikujejo od priprav na državnozborske volitve, saj pri evropskih volitvah stranke poskušajo pripeljati na volišča specifične volivce, ki se običajno udeležujejo teh, sicer manj obiskanih volitev.Danes so vsi igralci te igre že predstavljeni in zdaj se bo začela prava kampanja, ki bo pri nas verjetno ostra. Slovenska pomlad se je zdaj razdelila na NSi, ki se predstavlja kot desno-sredinska stranka, ki povezuje desnico z liberalci in ostaja do sedaj edina resnična alternativa na desnici, in na SDS, ki poskuša na vsak način združevati desno usmerjene volivce preko različnih metod, tudi s skupno listo z SLS.Pomladne stranke bodo težko ponovile volilni uspeh iz leta 2014. Zato ni pomembno, koliko sedežev bo dobila posamezna stranka, ampak koliko jih bo pripadlo pomladnim strankam. Osvojitev petih sedežev bi lahko, kot je zapisal analitik Aleš Maver, lahko pomenila up za prihodnje domače volitve in prihodnost Slovenije.Komentator Domovine Peter Jerman, sicer dijak zadnjega letnika Prve Evropske Šole v Bruslju, bo na Domovini v nekaj člankih predstavil perspektive in možnosti strank iz posameznih političnih skupin na prihajajočih volitvah v Evropski parlament

infopolitikaEUNSiSLSSDSELSep

Komentar Domovina.je

Možnosti in perspektive na EV 2019: Evropska ljudska stranka (EPP) in slovenske pomladne stranke
Pred petimi leti so evropske volitve prinesle veliko zmago za slovensko pomlad, saj so takrat pomladne stranke dobile 5 poslancev od 8. Tako kot takrat, bodo evropske volitve tudi tokrat pokazale prava razmerja v slovenski politiki, še posebej za desno-sredinske stranke.Te volitve bodo dale končni odgovor na vprašanje, katera od vodilnih slovenskih strank, LMŠ ali SDS, uživa večjo podporo volivcev. Za razliko od prejšnjih volitev leta 2014 bo tokrat SLS nastopal z SDS in ne z NSi.Obenem ostaja odprto vprašanje statusa Viktorja Orbana, ki deli Evropsko ljudsko stranko in s tem tudi njene slovenske predstavnice.Evropska ljudska stranka je največja politična skupina v Evropskem parlamentu (EP) in že več kot desetletje vodi Evropsko unijo. EPP združuje krščansko-demokratske, konservativne in liberalno konservativne stranke, ki se označujejo za desno sredinske. Stranka, ki jo bo na volitve vodil nemški Manfred Weber, se v predvolilni kampanji sooča z različnimi problematikami, kot so rast evroskeptičnih strank, migracijska kriza, Brexit in seveda notranja bitka v stranki v zvezi z discipliniranjem, oziroma izključitvijo Fidesza. O tej zadnji temi imajo naše pomladne stranke različna mnenja.Nova Slovenija: močan, novi, a nevaren pristopKljub temu, da sta SLS in NSi na prejšnjih evropskih volitvah nastopili z enotno listo, je vodstvo NSi tokrat sestavila samostojno listo, ki prinaša presenečenja in nov veter. Tokrat Nova Slovenija s pomočjo Ljudmile Novak in dr. Žiga Turka poskuša pritegniti nove, netradicionalne volivce.Izbor Ljudmile Novak za nosilko liste je presenečenje, saj je listo do sedaj uspešno vodil Lojze Peterle, ki sicer ostaja na listi, vendar šele kot tretji kandidat. To odločitev lahko razumemo kot poskus pritegnitve volivcev, ki običajno ne volijo za NSi, a vendar vidijo v Ljudmili Novak desno alternativo, ki nasprotuje SDS oziroma Janezu Janši. Sicer pa se bo šele pokazalo, ali se bodo ti volivci morda obrnili k strankam, kot so LMŠ in SNS, kar se je v preteklosti že dogajalo.Drugo presenečenje je seveda dr. Žiga Turk, ki je bil kot eden od dveh predstavnikov civilne družbe izbran za kandidata na listi NSi-ja. Tukaj se spet vidi želja NSi, da bi pridobila liberalce, ki so se doslej združili samo enkrat (v Državljanski listi), podobno kot so že poskusili na lokalnih volitvah v Ljubljani. Ta manever bi lahko pridobil volivce SMC in bi s tem lahko postavil NSi bolj na sredino. Njihov premik v smeri zahodnega modela krščanske demokracije kaže tudi reakcija v razpravi o statusu Orbana v EPP, saj je NSi edina slovenska stranka iz vrst EPP, ki je podpirala zamrznitev članstva Fidesza.Kljub novemu vetru pa je NSi tudi dala na listo močne osebnosti z dolgo kilometrino v stranki, kot sta Lojze Peterle in Jožef Horvat. Za NSi bodo te volitve preizkus, ali lahko zvišajo svojo podporo pri volivcih in s tem postanejo vplivnejša stranka na slovenski politični sceni.Slovenska demokratska stranka se reorganiziraMedtem, ko večina strank v Sloveniji nasprotuje Orbanu, SDS poleg SLS na zadovoljstvo mainstream medijev ostaja edina zagovornica madžarskega premiera pri nas. Čeprav so iz stranke večkrat prihajale evroskeptične izjave in kritike evropski podpori mednarodnim pogodbam, kot je bila Marakeška deklaracija, je SDS pred kratkim na svojem kongresu ob 30. obletnici ustanovitve stranke ponovila svoje prvotne in pro-evropske politične misli.Med obiskom »spitzen kandidata« EPP na letošnjih evropskih volitvah Manfreda Webra je SDS zagotovila svojo podporo enotni, močni Evropi in Evropski uniji, ki bi več dala na evropsko enotnost in varnost njenih državljanov.SDS je tudi zagotovila, da bo kljub svoji zavezi Evropskiuniji še vedno nasprotovala migracijski politiki odprtih vrat. Kljub poskusu SDS, da bi združila in poenotila svoje volivce, ki segajo desno od sredine pa do bolj radikalnih desnih volivcev, se je na njeni poti do zmage na letošnjih evropskih volitvah pojavila nova, čeprav majhna, nevarnost.Pred tedni se je na twitterju pojavila nova radikalno desna iniciativa imenovana Domovinska Liga, ki ostro nasprotuje Evropski uniji v obstoječi izvedbi, pro-evropskim strankam v EP, in kakršnikoli migracijski politiki EU. Do sedaj pa kaže, da se SDS-a glede te grožnje pretirano ne obremenjuje, saj je predstavila skupno listo z SLS, na kateri so večinoma klasični kandidati. Pri tem se tudi vidi, da je SLS potisnjen na rob, saj je Franc Bogovič šele na četrtem mestu in Franc Kangler mesto za njim na skupni listi.Boj za preživetje Slovenske ljudske strankeKot smo že omenili, je že odločeno, da bosta SLS in NSi na letošnjih volitvah nastopili z ločenima listama. Čeprav se zdi, da je Marjanu Podobniku do sedaj uspelo združiti nekdanje volivce SLS s prvotno skupno listo z Novo ljudsko stranko in s priključkom Zelenih Slovenije pridobiti nekatere mlade ekološke glasove, se je vodstvo stranke kljub temu odločilo za skupno listo z SDS. Že prej so nekateri člani stranke namigovali na to, a ta odločitev ostaja presenečenje, saj SLS kot stranka te možnosti prej ni omenjala.Morda je NSi za to taktiko izvedela že prej in se je zaradi možnosti, da bi padla v skupno listo z SDS, raje odločila za samostojno pot. Na drugi strani je pa morda SLS videl skupno listo s SDS kot edino rešitev pred neuspehom na volitvah oz. smrtjo stranke.Na vsak način pa je vidno, da se SLS res hoče vrniti v politiko, saj se je pripravljena povezovati z SDS, čeprav ostaja nevarnost, da bo v očeh javnosti izpadla kot kmet na šahovnici dominantne stranke desno od sredine.Bitka za osem sedežev v Evropskem parlamentu se nadaljujeVsekakor se stranke slovenske pomladi pripravljajo na volitve z različnimi strategijami. Vidimo pa tudi, da tokrat morda desne stranke ciljajo za 6 sedežev v EP. Je pa treba v zvezi s tem dodati, da se priprave strank na evropske volitve razlikujejo od priprav na državnozborske volitve, saj pri evropskih volitvah stranke poskušajo pripeljati na volišča specifične volivce, ki se običajno udeležujejo teh, sicer manj obiskanih volitev.Danes so vsi igralci te igre že predstavljeni in zdaj se bo začela prava kampanja, ki bo pri nas verjetno ostra. Slovenska pomlad se je zdaj razdelila na NSi, ki se predstavlja kot desno-sredinska stranka, ki povezuje desnico z liberalci in ostaja do sedaj edina resnična alternativa na desnici, in na SDS, ki poskuša na vsak način združevati desno usmerjene volivce preko različnih metod, tudi s skupno listo z SLS.Pomladne stranke bodo težko ponovile volilni uspeh iz leta 2014. Zato ni pomembno, koliko sedežev bo dobila posamezna stranka, ampak koliko jih bo pripadlo pomladnim strankam. Osvojitev petih sedežev bi lahko, kot je zapisal analitik Aleš Maver, lahko pomenila up za prihodnje domače volitve in prihodnost Slovenije.Komentator Domovine Peter Jerman, sicer dijak zadnjega letnika Prve Evropske Šole v Bruslju, bo na Domovini v nekaj člankih predstavil perspektive in možnosti strank iz posameznih političnih skupin na prihajajočih volitvah v Evropski parlament
VEČ ...|8. 4. 2019
Možnosti in perspektive na EV 2019: Evropska ljudska stranka (EPP) in slovenske pomladne stranke
Pred petimi leti so evropske volitve prinesle veliko zmago za slovensko pomlad, saj so takrat pomladne stranke dobile 5 poslancev od 8. Tako kot takrat, bodo evropske volitve tudi tokrat pokazale prava razmerja v slovenski politiki, še posebej za desno-sredinske stranke.Te volitve bodo dale končni odgovor na vprašanje, katera od vodilnih slovenskih strank, LMŠ ali SDS, uživa večjo podporo volivcev. Za razliko od prejšnjih volitev leta 2014 bo tokrat SLS nastopal z SDS in ne z NSi.Obenem ostaja odprto vprašanje statusa Viktorja Orbana, ki deli Evropsko ljudsko stranko in s tem tudi njene slovenske predstavnice.Evropska ljudska stranka je največja politična skupina v Evropskem parlamentu (EP) in že več kot desetletje vodi Evropsko unijo. EPP združuje krščansko-demokratske, konservativne in liberalno konservativne stranke, ki se označujejo za desno sredinske. Stranka, ki jo bo na volitve vodil nemški Manfred Weber, se v predvolilni kampanji sooča z različnimi problematikami, kot so rast evroskeptičnih strank, migracijska kriza, Brexit in seveda notranja bitka v stranki v zvezi z discipliniranjem, oziroma izključitvijo Fidesza. O tej zadnji temi imajo naše pomladne stranke različna mnenja.Nova Slovenija: močan, novi, a nevaren pristopKljub temu, da sta SLS in NSi na prejšnjih evropskih volitvah nastopili z enotno listo, je vodstvo NSi tokrat sestavila samostojno listo, ki prinaša presenečenja in nov veter. Tokrat Nova Slovenija s pomočjo Ljudmile Novak in dr. Žiga Turka poskuša pritegniti nove, netradicionalne volivce.Izbor Ljudmile Novak za nosilko liste je presenečenje, saj je listo do sedaj uspešno vodil Lojze Peterle, ki sicer ostaja na listi, vendar šele kot tretji kandidat. To odločitev lahko razumemo kot poskus pritegnitve volivcev, ki običajno ne volijo za NSi, a vendar vidijo v Ljudmili Novak desno alternativo, ki nasprotuje SDS oziroma Janezu Janši. Sicer pa se bo šele pokazalo, ali se bodo ti volivci morda obrnili k strankam, kot so LMŠ in SNS, kar se je v preteklosti že dogajalo.Drugo presenečenje je seveda dr. Žiga Turk, ki je bil kot eden od dveh predstavnikov civilne družbe izbran za kandidata na listi NSi-ja. Tukaj se spet vidi želja NSi, da bi pridobila liberalce, ki so se doslej združili samo enkrat (v Državljanski listi), podobno kot so že poskusili na lokalnih volitvah v Ljubljani. Ta manever bi lahko pridobil volivce SMC in bi s tem lahko postavil NSi bolj na sredino. Njihov premik v smeri zahodnega modela krščanske demokracije kaže tudi reakcija v razpravi o statusu Orbana v EPP, saj je NSi edina slovenska stranka iz vrst EPP, ki je podpirala zamrznitev članstva Fidesza.Kljub novemu vetru pa je NSi tudi dala na listo močne osebnosti z dolgo kilometrino v stranki, kot sta Lojze Peterle in Jožef Horvat. Za NSi bodo te volitve preizkus, ali lahko zvišajo svojo podporo pri volivcih in s tem postanejo vplivnejša stranka na slovenski politični sceni.Slovenska demokratska stranka se reorganiziraMedtem, ko večina strank v Sloveniji nasprotuje Orbanu, SDS poleg SLS na zadovoljstvo mainstream medijev ostaja edina zagovornica madžarskega premiera pri nas. Čeprav so iz stranke večkrat prihajale evroskeptične izjave in kritike evropski podpori mednarodnim pogodbam, kot je bila Marakeška deklaracija, je SDS pred kratkim na svojem kongresu ob 30. obletnici ustanovitve stranke ponovila svoje prvotne in pro-evropske politične misli.Med obiskom »spitzen kandidata« EPP na letošnjih evropskih volitvah Manfreda Webra je SDS zagotovila svojo podporo enotni, močni Evropi in Evropski uniji, ki bi več dala na evropsko enotnost in varnost njenih državljanov.SDS je tudi zagotovila, da bo kljub svoji zavezi Evropskiuniji še vedno nasprotovala migracijski politiki odprtih vrat. Kljub poskusu SDS, da bi združila in poenotila svoje volivce, ki segajo desno od sredine pa do bolj radikalnih desnih volivcev, se je na njeni poti do zmage na letošnjih evropskih volitvah pojavila nova, čeprav majhna, nevarnost.Pred tedni se je na twitterju pojavila nova radikalno desna iniciativa imenovana Domovinska Liga, ki ostro nasprotuje Evropski uniji v obstoječi izvedbi, pro-evropskim strankam v EP, in kakršnikoli migracijski politiki EU. Do sedaj pa kaže, da se SDS-a glede te grožnje pretirano ne obremenjuje, saj je predstavila skupno listo z SLS, na kateri so večinoma klasični kandidati. Pri tem se tudi vidi, da je SLS potisnjen na rob, saj je Franc Bogovič šele na četrtem mestu in Franc Kangler mesto za njim na skupni listi.Boj za preživetje Slovenske ljudske strankeKot smo že omenili, je že odločeno, da bosta SLS in NSi na letošnjih volitvah nastopili z ločenima listama. Čeprav se zdi, da je Marjanu Podobniku do sedaj uspelo združiti nekdanje volivce SLS s prvotno skupno listo z Novo ljudsko stranko in s priključkom Zelenih Slovenije pridobiti nekatere mlade ekološke glasove, se je vodstvo stranke kljub temu odločilo za skupno listo z SDS. Že prej so nekateri člani stranke namigovali na to, a ta odločitev ostaja presenečenje, saj SLS kot stranka te možnosti prej ni omenjala.Morda je NSi za to taktiko izvedela že prej in se je zaradi možnosti, da bi padla v skupno listo z SDS, raje odločila za samostojno pot. Na drugi strani je pa morda SLS videl skupno listo s SDS kot edino rešitev pred neuspehom na volitvah oz. smrtjo stranke.Na vsak način pa je vidno, da se SLS res hoče vrniti v politiko, saj se je pripravljena povezovati z SDS, čeprav ostaja nevarnost, da bo v očeh javnosti izpadla kot kmet na šahovnici dominantne stranke desno od sredine.Bitka za osem sedežev v Evropskem parlamentu se nadaljujeVsekakor se stranke slovenske pomladi pripravljajo na volitve z različnimi strategijami. Vidimo pa tudi, da tokrat morda desne stranke ciljajo za 6 sedežev v EP. Je pa treba v zvezi s tem dodati, da se priprave strank na evropske volitve razlikujejo od priprav na državnozborske volitve, saj pri evropskih volitvah stranke poskušajo pripeljati na volišča specifične volivce, ki se običajno udeležujejo teh, sicer manj obiskanih volitev.Danes so vsi igralci te igre že predstavljeni in zdaj se bo začela prava kampanja, ki bo pri nas verjetno ostra. Slovenska pomlad se je zdaj razdelila na NSi, ki se predstavlja kot desno-sredinska stranka, ki povezuje desnico z liberalci in ostaja do sedaj edina resnična alternativa na desnici, in na SDS, ki poskuša na vsak način združevati desno usmerjene volivce preko različnih metod, tudi s skupno listo z SLS.Pomladne stranke bodo težko ponovile volilni uspeh iz leta 2014. Zato ni pomembno, koliko sedežev bo dobila posamezna stranka, ampak koliko jih bo pripadlo pomladnim strankam. Osvojitev petih sedežev bi lahko, kot je zapisal analitik Aleš Maver, lahko pomenila up za prihodnje domače volitve in prihodnost Slovenije.Komentator Domovine Peter Jerman, sicer dijak zadnjega letnika Prve Evropske Šole v Bruslju, bo na Domovini v nekaj člankih predstavil perspektive in možnosti strank iz posameznih političnih skupin na prihajajočih volitvah v Evropski parlament

Peter Jerman

infopolitikaEUNSiSLSSDSELSep

Karitas

VEČ ...|7. 4. 2019
Zbiranje sredstev za pomoč prizadetim v ciklonu v Afriki in predstavitev razvojnih projektov v Bosni in Hercegovini

V oddaji smo govorili o zbiranju sredstev za pomoč prizadetim v ciklonu v Afriki, predstavili smo tudi razvojne projekte v Bosni in Hercegovini.

Zbiranje sredstev za pomoč prizadetim v ciklonu v Afriki in predstavitev razvojnih projektov v Bosni in Hercegovini

V oddaji smo govorili o zbiranju sredstev za pomoč prizadetim v ciklonu v Afriki, predstavili smo tudi razvojne projekte v Bosni in Hercegovini.

družbainfopogovorkaritas

Karitas

Zbiranje sredstev za pomoč prizadetim v ciklonu v Afriki in predstavitev razvojnih projektov v Bosni in Hercegovini
V oddaji smo govorili o zbiranju sredstev za pomoč prizadetim v ciklonu v Afriki, predstavili smo tudi razvojne projekte v Bosni in Hercegovini.
VEČ ...|7. 4. 2019
Zbiranje sredstev za pomoč prizadetim v ciklonu v Afriki in predstavitev razvojnih projektov v Bosni in Hercegovini
V oddaji smo govorili o zbiranju sredstev za pomoč prizadetim v ciklonu v Afriki, predstavili smo tudi razvojne projekte v Bosni in Hercegovini.

Petra Stopar

družbainfopogovorkaritas

Informativni prispevki

VEČ ...|3. 4. 2019
Kaj je dom - okrogla miza o migracijah v Mariboru

V petek, 29. 3. 2019 je na Strossmayerjevi 15 v Mariboru potekala okrogla miza Slovenske karitas na temo migracij. Z gosti so osvetlili teme današnjih migracij in razvoja iz različnih zornih kotov. Sodelovali so predsednik Slovenske karitas nadškof msgr. Alojzij Cvikl, Saša Eržen, koordinatorica akcije ozaveščanja Kaj je dom? pri Slovenski karitas, Branko Maček, predsednik Nadškofijske karitas Maribor, Goran Popović, učitelj razrednega pouka in socialni pedagog, ravnatelj OŠ Livada v Ljubljani, v Slovenijo se je preselil pred 25. leti, s. Slavka Cekuta, 11 let misijonarka v Albaniji, danes prostovoljka Škofijske karitas Novo mesto, kjer pomaga albanskim družinam, ambasadorka projekta MIND, s. Felicitas Nwabueze, po rodu iz Nigerije, 15 let deluje v Sloveniji v župniji Petrovče, Irma Šinkovec, Sektor za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč na Ministrstvu za zunanje zadeve RS ter Jana Lampe, vodja mednarodne humanitarne razvojne pomoči na Slovenski karitas.

Kaj je dom - okrogla miza o migracijah v Mariboru

V petek, 29. 3. 2019 je na Strossmayerjevi 15 v Mariboru potekala okrogla miza Slovenske karitas na temo migracij. Z gosti so osvetlili teme današnjih migracij in razvoja iz različnih zornih kotov. Sodelovali so predsednik Slovenske karitas nadškof msgr. Alojzij Cvikl, Saša Eržen, koordinatorica akcije ozaveščanja Kaj je dom? pri Slovenski karitas, Branko Maček, predsednik Nadškofijske karitas Maribor, Goran Popović, učitelj razrednega pouka in socialni pedagog, ravnatelj OŠ Livada v Ljubljani, v Slovenijo se je preselil pred 25. leti, s. Slavka Cekuta, 11 let misijonarka v Albaniji, danes prostovoljka Škofijske karitas Novo mesto, kjer pomaga albanskim družinam, ambasadorka projekta MIND, s. Felicitas Nwabueze, po rodu iz Nigerije, 15 let deluje v Sloveniji v župniji Petrovče, Irma Šinkovec, Sektor za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč na Ministrstvu za zunanje zadeve RS ter Jana Lampe, vodja mednarodne humanitarne razvojne pomoči na Slovenski karitas.

izobraževanjeinfopolitikadružbakaritaskaj je dommigracije

Informativni prispevki

Kaj je dom - okrogla miza o migracijah v Mariboru
V petek, 29. 3. 2019 je na Strossmayerjevi 15 v Mariboru potekala okrogla miza Slovenske karitas na temo migracij. Z gosti so osvetlili teme današnjih migracij in razvoja iz različnih zornih kotov. Sodelovali so predsednik Slovenske karitas nadškof msgr. Alojzij Cvikl, Saša Eržen, koordinatorica akcije ozaveščanja Kaj je dom? pri Slovenski karitas, Branko Maček, predsednik Nadškofijske karitas Maribor, Goran Popović, učitelj razrednega pouka in socialni pedagog, ravnatelj OŠ Livada v Ljubljani, v Slovenijo se je preselil pred 25. leti, s. Slavka Cekuta, 11 let misijonarka v Albaniji, danes prostovoljka Škofijske karitas Novo mesto, kjer pomaga albanskim družinam, ambasadorka projekta MIND, s. Felicitas Nwabueze, po rodu iz Nigerije, 15 let deluje v Sloveniji v župniji Petrovče, Irma Šinkovec, Sektor za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč na Ministrstvu za zunanje zadeve RS ter Jana Lampe, vodja mednarodne humanitarne razvojne pomoči na Slovenski karitas.
VEČ ...|3. 4. 2019
Kaj je dom - okrogla miza o migracijah v Mariboru
V petek, 29. 3. 2019 je na Strossmayerjevi 15 v Mariboru potekala okrogla miza Slovenske karitas na temo migracij. Z gosti so osvetlili teme današnjih migracij in razvoja iz različnih zornih kotov. Sodelovali so predsednik Slovenske karitas nadškof msgr. Alojzij Cvikl, Saša Eržen, koordinatorica akcije ozaveščanja Kaj je dom? pri Slovenski karitas, Branko Maček, predsednik Nadškofijske karitas Maribor, Goran Popović, učitelj razrednega pouka in socialni pedagog, ravnatelj OŠ Livada v Ljubljani, v Slovenijo se je preselil pred 25. leti, s. Slavka Cekuta, 11 let misijonarka v Albaniji, danes prostovoljka Škofijske karitas Novo mesto, kjer pomaga albanskim družinam, ambasadorka projekta MIND, s. Felicitas Nwabueze, po rodu iz Nigerije, 15 let deluje v Sloveniji v župniji Petrovče, Irma Šinkovec, Sektor za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč na Ministrstvu za zunanje zadeve RS ter Jana Lampe, vodja mednarodne humanitarne razvojne pomoči na Slovenski karitas.

Alen Salihović

izobraževanjeinfopolitikadružbakaritaskaj je dommigracije

Informativni prispevki

VEČ ...|25. 3. 2019
Digitalizirani koledarji Celovške Mohorjeve

Celovška Mohorjeva družba je digitalizirala vse svoje koledarje. Ti izhajajo od začetka, torej od leta 1948. Direktor Karl Hren pravi, da so s pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu digitalizirali 71 koledarjev, na spletu je s tem brezplačno dostopnih 12.000 strani. Ključna ob tem je tudi iskalna funkcija.

Digitalizirani koledarji Celovške Mohorjeve

Celovška Mohorjeva družba je digitalizirala vse svoje koledarje. Ti izhajajo od začetka, torej od leta 1948. Direktor Karl Hren pravi, da so s pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu digitalizirali 71 koledarjev, na spletu je s tem brezplačno dostopnih 12.000 strani. Ključna ob tem je tudi iskalna funkcija.

info

Informativni prispevki

Digitalizirani koledarji Celovške Mohorjeve
Celovška Mohorjeva družba je digitalizirala vse svoje koledarje. Ti izhajajo od začetka, torej od leta 1948. Direktor Karl Hren pravi, da so s pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu digitalizirali 71 koledarjev, na spletu je s tem brezplačno dostopnih 12.000 strani. Ključna ob tem je tudi iskalna funkcija.
VEČ ...|25. 3. 2019
Digitalizirani koledarji Celovške Mohorjeve
Celovška Mohorjeva družba je digitalizirala vse svoje koledarje. Ti izhajajo od začetka, torej od leta 1948. Direktor Karl Hren pravi, da so s pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu digitalizirali 71 koledarjev, na spletu je s tem brezplačno dostopnih 12.000 strani. Ključna ob tem je tudi iskalna funkcija.

Matjaž Merljak

info

Informativni prispevki

VEČ ...|23. 3. 2019
Pridiga p. Tadeja Strehovca pri zahvalni maši po sodnem postopku

Koordinacija »Mi ne sodimo, mi pomagamo!« v podporo dr. Tadeju Strehovcu, se je danes s sveto mašo v narodnem svetišču Marije Pomagaj zahvalila vsem za pomoč in podporo v času sodnega preganjanja.

Pridiga p. Tadeja Strehovca pri zahvalni maši po sodnem postopku

Koordinacija »Mi ne sodimo, mi pomagamo!« v podporo dr. Tadeju Strehovcu, se je danes s sveto mašo v narodnem svetišču Marije Pomagaj zahvalila vsem za pomoč in podporo v času sodnega preganjanja.

strehovecsojenjetožilstvosvoboda govorapridigamarija pomagajbrezjezahvala

Informativni prispevki

Pridiga p. Tadeja Strehovca pri zahvalni maši po sodnem postopku
Koordinacija »Mi ne sodimo, mi pomagamo!« v podporo dr. Tadeju Strehovcu, se je danes s sveto mašo v narodnem svetišču Marije Pomagaj zahvalila vsem za pomoč in podporo v času sodnega preganjanja.
VEČ ...|23. 3. 2019
Pridiga p. Tadeja Strehovca pri zahvalni maši po sodnem postopku
Koordinacija »Mi ne sodimo, mi pomagamo!« v podporo dr. Tadeju Strehovcu, se je danes s sveto mašo v narodnem svetišču Marije Pomagaj zahvalila vsem za pomoč in podporo v času sodnega preganjanja.

Alen Salihović

strehovecsojenjetožilstvosvoboda govorapridigamarija pomagajbrezjezahvala

Informativni prispevki

VEČ ...|22. 3. 2019
Tatjana Fink: Evtanazija je en velik klic na pomoč

Predavanje vodje Ljubhospica Tatjane Fink v sklopu misijona v Župniji Ljubljana – Šentvid o delu v Ljubhospic, umiranju in evtanaziji.

Tatjana Fink: Evtanazija je en velik klic na pomoč

Predavanje vodje Ljubhospica Tatjane Fink v sklopu misijona v Župniji Ljubljana – Šentvid o delu v Ljubhospic, umiranju in evtanaziji.

evtanazijainfoodnosismrthospictatjana fink

Informativni prispevki

Tatjana Fink: Evtanazija je en velik klic na pomoč
Predavanje vodje Ljubhospica Tatjane Fink v sklopu misijona v Župniji Ljubljana – Šentvid o delu v Ljubhospic, umiranju in evtanaziji.
VEČ ...|22. 3. 2019
Tatjana Fink: Evtanazija je en velik klic na pomoč
Predavanje vodje Ljubhospica Tatjane Fink v sklopu misijona v Župniji Ljubljana – Šentvid o delu v Ljubhospic, umiranju in evtanaziji.

Alen Salihović

evtanazijainfoodnosismrthospictatjana fink

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|18. 3. 2019
Sestre Kopinske in otroci iz Cirkulan

Sestre Kopinske prihajajo iz Slatine pri Cirkulanah. Pravzaprav se v skupini druži šest sester in sestrična. Ob spominu na preteklo ljudsko petje in s pomočjo raznih izobraževanj danes obujajo in ohranjajo ljudsko petje, kot je bilo v navadi v Halozah; to je triglasno petje, včasih z dodanim četrtim ljudskim glasom , imenovanim »iber«. Sestre Kopinske so ljudsko pesem predstavile tudi učencem na osnovni šoli Cirkulane – Zavrč. Nekaj medgeneracijskega sodelovanja z učenci od 1. do 4. razreda je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.

Sestre Kopinske in otroci iz Cirkulan

Sestre Kopinske prihajajo iz Slatine pri Cirkulanah. Pravzaprav se v skupini druži šest sester in sestrična. Ob spominu na preteklo ljudsko petje in s pomočjo raznih izobraževanj danes obujajo in ohranjajo ljudsko petje, kot je bilo v navadi v Halozah; to je triglasno petje, včasih z dodanim četrtim ljudskim glasom , imenovanim »iber«. Sestre Kopinske so ljudsko pesem predstavile tudi učencem na osnovni šoli Cirkulane – Zavrč. Nekaj medgeneracijskega sodelovanja z učenci od 1. do 4. razreda je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.

glasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

Sestre Kopinske in otroci iz Cirkulan
Sestre Kopinske prihajajo iz Slatine pri Cirkulanah. Pravzaprav se v skupini druži šest sester in sestrična. Ob spominu na preteklo ljudsko petje in s pomočjo raznih izobraževanj danes obujajo in ohranjajo ljudsko petje, kot je bilo v navadi v Halozah; to je triglasno petje, včasih z dodanim četrtim ljudskim glasom , imenovanim »iber«. Sestre Kopinske so ljudsko pesem predstavile tudi učencem na osnovni šoli Cirkulane – Zavrč. Nekaj medgeneracijskega sodelovanja z učenci od 1. do 4. razreda je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.
VEČ ...|18. 3. 2019
Sestre Kopinske in otroci iz Cirkulan
Sestre Kopinske prihajajo iz Slatine pri Cirkulanah. Pravzaprav se v skupini druži šest sester in sestrična. Ob spominu na preteklo ljudsko petje in s pomočjo raznih izobraževanj danes obujajo in ohranjajo ljudsko petje, kot je bilo v navadi v Halozah; to je triglasno petje, včasih z dodanim četrtim ljudskim glasom , imenovanim »iber«. Sestre Kopinske so ljudsko pesem predstavile tudi učencem na osnovni šoli Cirkulane – Zavrč. Nekaj medgeneracijskega sodelovanja z učenci od 1. do 4. razreda je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

Kari

VEČ ...|17. 3. 2019
Pomoč ljudem v JV Evropi

Predstavili smo postno dobrodelno akcijo Ne pozabimo - za pomoč ljudem v stiski v Albaniji, Srbiji, BiH in Makedoniji.

Pomoč ljudem v JV Evropi

Predstavili smo postno dobrodelno akcijo Ne pozabimo - za pomoč ljudem v stiski v Albaniji, Srbiji, BiH in Makedoniji.

stiskadobrodelnost

Kari

Pomoč ljudem v JV Evropi
Predstavili smo postno dobrodelno akcijo Ne pozabimo - za pomoč ljudem v stiski v Albaniji, Srbiji, BiH in Makedoniji.
VEČ ...|17. 3. 2019
Pomoč ljudem v JV Evropi
Predstavili smo postno dobrodelno akcijo Ne pozabimo - za pomoč ljudem v stiski v Albaniji, Srbiji, BiH in Makedoniji.

Petra Stopar

stiskadobrodelnost

Informativni prispevki

VEČ ...|5. 3. 2019
Jonathan Gregorič je mladi harmonikar iz Kanade

V Begunjah na Gorenjskem so se 9. in 10. februarja 2019 zbrali mladi glasbeniki iz Slovenije in tujine. V diatonični in klavirski harmoniki so se pomerili za nagrado Avsenik 2019. Med 110-imi udeleženci je bil tudi 16-letni Jonathan Gregorič iz okolice Toronta v Kanadi. Dosegel je zlato priznanje. Z očetom Michaelom in 17-letnim bratom Nicolasom so se oglasili v našem studiu. Oče je dejal, da je z rezultatom 97,57 zelo zadovoljen, sploh zato, ker nima fizičnega mentorja, ampak vso pomoč pri učenju dobi preko interneta. Sodeluje s Klemenom Rošarjem, prej pa z Mihom Debevcem. Michael Gregorič je bil član zasedbe Planinski kvintet, vsi štirje otroci so poslušali njega in ženo, ki tudi igra pri enem od narodnozabavnih ansamblov.

Jonathan Gregorič je mladi harmonikar iz Kanade

V Begunjah na Gorenjskem so se 9. in 10. februarja 2019 zbrali mladi glasbeniki iz Slovenije in tujine. V diatonični in klavirski harmoniki so se pomerili za nagrado Avsenik 2019. Med 110-imi udeleženci je bil tudi 16-letni Jonathan Gregorič iz okolice Toronta v Kanadi. Dosegel je zlato priznanje. Z očetom Michaelom in 17-letnim bratom Nicolasom so se oglasili v našem studiu. Oče je dejal, da je z rezultatom 97,57 zelo zadovoljen, sploh zato, ker nima fizičnega mentorja, ampak vso pomoč pri učenju dobi preko interneta. Sodeluje s Klemenom Rošarjem, prej pa z Mihom Debevcem. Michael Gregorič je bil član zasedbe Planinski kvintet, vsi štirje otroci so poslušali njega in ženo, ki tudi igra pri enem od narodnozabavnih ansamblov.

info

Informativni prispevki

Jonathan Gregorič je mladi harmonikar iz Kanade
V Begunjah na Gorenjskem so se 9. in 10. februarja 2019 zbrali mladi glasbeniki iz Slovenije in tujine. V diatonični in klavirski harmoniki so se pomerili za nagrado Avsenik 2019. Med 110-imi udeleženci je bil tudi 16-letni Jonathan Gregorič iz okolice Toronta v Kanadi. Dosegel je zlato priznanje. Z očetom Michaelom in 17-letnim bratom Nicolasom so se oglasili v našem studiu. Oče je dejal, da je z rezultatom 97,57 zelo zadovoljen, sploh zato, ker nima fizičnega mentorja, ampak vso pomoč pri učenju dobi preko interneta. Sodeluje s Klemenom Rošarjem, prej pa z Mihom Debevcem. Michael Gregorič je bil član zasedbe Planinski kvintet, vsi štirje otroci so poslušali njega in ženo, ki tudi igra pri enem od narodnozabavnih ansamblov.
VEČ ...|5. 3. 2019
Jonathan Gregorič je mladi harmonikar iz Kanade
V Begunjah na Gorenjskem so se 9. in 10. februarja 2019 zbrali mladi glasbeniki iz Slovenije in tujine. V diatonični in klavirski harmoniki so se pomerili za nagrado Avsenik 2019. Med 110-imi udeleženci je bil tudi 16-letni Jonathan Gregorič iz okolice Toronta v Kanadi. Dosegel je zlato priznanje. Z očetom Michaelom in 17-letnim bratom Nicolasom so se oglasili v našem studiu. Oče je dejal, da je z rezultatom 97,57 zelo zadovoljen, sploh zato, ker nima fizičnega mentorja, ampak vso pomoč pri učenju dobi preko interneta. Sodeluje s Klemenom Rošarjem, prej pa z Mihom Debevcem. Michael Gregorič je bil član zasedbe Planinski kvintet, vsi štirje otroci so poslušali njega in ženo, ki tudi igra pri enem od narodnozabavnih ansamblov.

Matjaž Merljak

info

Za življenje

VEČ ...|2. 3. 2019
Gradimo odnose - gradimo bolnico v Ugandi

Na pragu postnega časa smo spregovorili o pomenu odpovedi in odpiranju drugemu. Smo del tega sveta in zato povezani drug z drugim. V luči zbiranja darov za Ugando smo razmišljali tudi o misijonih in pomoči najbolj odrenjenim. Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Gradimo odnose - gradimo bolnico v Ugandi

Na pragu postnega časa smo spregovorili o pomenu odpovedi in odpiranju drugemu. Smo del tega sveta in zato povezani drug z drugim. V luči zbiranja darov za Ugando smo razmišljali tudi o misijonih in pomoči najbolj odrenjenim. Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

odnosiduhovnostpostUganda 2019

Za življenje

Gradimo odnose - gradimo bolnico v Ugandi
Na pragu postnega časa smo spregovorili o pomenu odpovedi in odpiranju drugemu. Smo del tega sveta in zato povezani drug z drugim. V luči zbiranja darov za Ugando smo razmišljali tudi o misijonih in pomoči najbolj odrenjenim. Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.
VEČ ...|2. 3. 2019
Gradimo odnose - gradimo bolnico v Ugandi
Na pragu postnega časa smo spregovorili o pomenu odpovedi in odpiranju drugemu. Smo del tega sveta in zato povezani drug z drugim. V luči zbiranja darov za Ugando smo razmišljali tudi o misijonih in pomoči najbolj odrenjenim. Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Blaž Lesnik

odnosiduhovnostpostUganda 2019

Rožni venec

VEČ ...|23. 2. 2019
Veseli del

Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice. Molitev je vodil murskosoboški škof Peter Štumpf.

Veseli del

Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice. Molitev je vodil murskosoboški škof Peter Štumpf.

duhovnost

Rožni venec

Veseli del
Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice. Molitev je vodil murskosoboški škof Peter Štumpf.
VEČ ...|23. 2. 2019
Veseli del
Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice. Molitev je vodil murskosoboški škof Peter Štumpf.

Radio Ognjišče

duhovnost

Sobotna iskrica

VEČ ...|23. 2. 2019
Pred Pustno sobotno iskrico

Odšlismo v Afriko, gostili misijonarja Danila Lisjaka, ki je predstavil misijon, ki mu bomo skušali pomagati teden dni. Misijonar je povedal zakaj je pomoč potrebna in vnaprej zaprosil za sodelovanje.

Pred Pustno sobotno iskrico

Odšlismo v Afriko, gostili misijonarja Danila Lisjaka, ki je predstavil misijon, ki mu bomo skušali pomagati teden dni. Misijonar je povedal zakaj je pomoč potrebna in vnaprej zaprosil za sodelovanje.

mladi

Sobotna iskrica

Pred Pustno sobotno iskrico
Odšlismo v Afriko, gostili misijonarja Danila Lisjaka, ki je predstavil misijon, ki mu bomo skušali pomagati teden dni. Misijonar je povedal zakaj je pomoč potrebna in vnaprej zaprosil za sodelovanje.
VEČ ...|23. 2. 2019
Pred Pustno sobotno iskrico
Odšlismo v Afriko, gostili misijonarja Danila Lisjaka, ki je predstavil misijon, ki mu bomo skušali pomagati teden dni. Misijonar je povedal zakaj je pomoč potrebna in vnaprej zaprosil za sodelovanje.

Jure Sešek

mladi

Iz Betanije

VEČ ...|22. 2. 2019
Motnje hranjenja

Dr. Karin Sernec, strokovnjakinja za področje motenj hranjenja, je spregovorila o tem kdaj ljudje poiščejo po pomoč.

Motnje hranjenja

Dr. Karin Sernec, strokovnjakinja za področje motenj hranjenja, je spregovorila o tem kdaj ljudje poiščejo po pomoč.

svetovanjezdravstvoizobraževanje

Iz Betanije

Motnje hranjenja
Dr. Karin Sernec, strokovnjakinja za področje motenj hranjenja, je spregovorila o tem kdaj ljudje poiščejo po pomoč.
VEČ ...|22. 2. 2019
Motnje hranjenja
Dr. Karin Sernec, strokovnjakinja za področje motenj hranjenja, je spregovorila o tem kdaj ljudje poiščejo po pomoč.

Mateja Subotičanec

svetovanjezdravstvoizobraževanje

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|18. 2. 2019
Spomini na začetke radia Ognjišče

Z vašo pomočjo smo obujali spomine na začetke Radia Ognjišče, ki so bili v juniju 1994, ko smo začeli z oddajanjem iz koprskega studia, in konec novembra, ko smo začeli s 24-urnim oddajanjem iz ljubljanskega studia. S svojimi spomini ste nam poslušalci pomagali napisati zgodbo ob srebrnem jubileju, ki bo letošnjega 28. novembra.

Spomini na začetke radia Ognjišče

Z vašo pomočjo smo obujali spomine na začetke Radia Ognjišče, ki so bili v juniju 1994, ko smo začeli z oddajanjem iz koprskega studia, in konec novembra, ko smo začeli s 24-urnim oddajanjem iz ljubljanskega studia. S svojimi spomini ste nam poslušalci pomagali napisati zgodbo ob srebrnem jubileju, ki bo letošnjega 28. novembra.

pogovorspomin

Prijatelji Radia Ognjišče

Spomini na začetke radia Ognjišče
Z vašo pomočjo smo obujali spomine na začetke Radia Ognjišče, ki so bili v juniju 1994, ko smo začeli z oddajanjem iz koprskega studia, in konec novembra, ko smo začeli s 24-urnim oddajanjem iz ljubljanskega studia. S svojimi spomini ste nam poslušalci pomagali napisati zgodbo ob srebrnem jubileju, ki bo letošnjega 28. novembra.
VEČ ...|18. 2. 2019
Spomini na začetke radia Ognjišče
Z vašo pomočjo smo obujali spomine na začetke Radia Ognjišče, ki so bili v juniju 1994, ko smo začeli z oddajanjem iz koprskega studia, in konec novembra, ko smo začeli s 24-urnim oddajanjem iz ljubljanskega studia. S svojimi spomini ste nam poslušalci pomagali napisati zgodbo ob srebrnem jubileju, ki bo letošnjega 28. novembra.

Franci Trstenjak

pogovorspomin

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|11. 2. 2019
Pomoč za zagon malih kmetij - Nujno je čimprej začeti izvajati poslovni načrt

Danes nekaj informacij za vse tiste, ki ste se lani uspešno potegovali za sredstva Pomoči za zagon dejavnosti, namenjenih razvoju majhnih kmetij. Vsi ki ste bili namreč uspešni in so bile vaše kmetije ravno prav velike, da ste se lahko potegovali za ta sredstva, morate najpozneje v devetih mesecih od datuma izdaje odločbe o pravici do sredstev začeti z izvajanjem poslovnega načrta, ki ste ga predložili vlogi in na podlagi katerega so vam bila odobrena saredstva. Kot je zapisano v dokumentaciji razpisa se za aktivnosti izvajanja poslovnega načrta, ki so nastale po datumu oddaje vloge na javni razpis, upoštevajo dokazne listine kot so: računi, potrdila, dovoljenja, pogodbe, izpisi, certifikati, dokumenti za identifikacijo premičnin itd.

Pomoč za zagon malih kmetij - Nujno je čimprej začeti izvajati poslovni načrt

Danes nekaj informacij za vse tiste, ki ste se lani uspešno potegovali za sredstva Pomoči za zagon dejavnosti, namenjenih razvoju majhnih kmetij. Vsi ki ste bili namreč uspešni in so bile vaše kmetije ravno prav velike, da ste se lahko potegovali za ta sredstva, morate najpozneje v devetih mesecih od datuma izdaje odločbe o pravici do sredstev začeti z izvajanjem poslovnega načrta, ki ste ga predložili vlogi in na podlagi katerega so vam bila odobrena saredstva. Kot je zapisano v dokumentaciji razpisa se za aktivnosti izvajanja poslovnega načrta, ki so nastale po datumu oddaje vloge na javni razpis, upoštevajo dokazne listine kot so: računi, potrdila, dovoljenja, pogodbe, izpisi, certifikati, dokumenti za identifikacijo premičnin itd.

kmetijstvosvetovanjepolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

Pomoč za zagon malih kmetij - Nujno je čimprej začeti izvajati poslovni načrt
Danes nekaj informacij za vse tiste, ki ste se lani uspešno potegovali za sredstva Pomoči za zagon dejavnosti, namenjenih razvoju majhnih kmetij. Vsi ki ste bili namreč uspešni in so bile vaše kmetije ravno prav velike, da ste se lahko potegovali za ta sredstva, morate najpozneje v devetih mesecih od datuma izdaje odločbe o pravici do sredstev začeti z izvajanjem poslovnega načrta, ki ste ga predložili vlogi in na podlagi katerega so vam bila odobrena saredstva. Kot je zapisano v dokumentaciji razpisa se za aktivnosti izvajanja poslovnega načrta, ki so nastale po datumu oddaje vloge na javni razpis, upoštevajo dokazne listine kot so: računi, potrdila, dovoljenja, pogodbe, izpisi, certifikati, dokumenti za identifikacijo premičnin itd.
VEČ ...|11. 2. 2019
Pomoč za zagon malih kmetij - Nujno je čimprej začeti izvajati poslovni načrt
Danes nekaj informacij za vse tiste, ki ste se lani uspešno potegovali za sredstva Pomoči za zagon dejavnosti, namenjenih razvoju majhnih kmetij. Vsi ki ste bili namreč uspešni in so bile vaše kmetije ravno prav velike, da ste se lahko potegovali za ta sredstva, morate najpozneje v devetih mesecih od datuma izdaje odločbe o pravici do sredstev začeti z izvajanjem poslovnega načrta, ki ste ga predložili vlogi in na podlagi katerega so vam bila odobrena saredstva. Kot je zapisano v dokumentaciji razpisa se za aktivnosti izvajanja poslovnega načrta, ki so nastale po datumu oddaje vloge na javni razpis, upoštevajo dokazne listine kot so: računi, potrdila, dovoljenja, pogodbe, izpisi, certifikati, dokumenti za identifikacijo premičnin itd.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanjepolitika

Pojdite in učite

VEČ ...|10. 2. 2019
Peter Opeka in njegov misijon v 2018

V naši misijonski oddajio smo tokrat slišali kako delovno in z vseh mogočih vidikov pestro, pretresljivo in uspešno je bilo leto 2018 v Akamasoi. Misijonar Peter Opeka je v svojem poročilu popisal uspehe, okaral odgovorne politike, razodel načrte in se zahvalil za pomoč. S Samoe pa se je s kratkim pismom oglasila s. Ljudmila Anžič.

Peter Opeka in njegov misijon v 2018

V naši misijonski oddajio smo tokrat slišali kako delovno in z vseh mogočih vidikov pestro, pretresljivo in uspešno je bilo leto 2018 v Akamasoi. Misijonar Peter Opeka je v svojem poročilu popisal uspehe, okaral odgovorne politike, razodel načrte in se zahvalil za pomoč. S Samoe pa se je s kratkim pismom oglasila s. Ljudmila Anžič.

družbaduhovnostzdravstvo

Pojdite in učite

Peter Opeka in njegov misijon v 2018
V naši misijonski oddajio smo tokrat slišali kako delovno in z vseh mogočih vidikov pestro, pretresljivo in uspešno je bilo leto 2018 v Akamasoi. Misijonar Peter Opeka je v svojem poročilu popisal uspehe, okaral odgovorne politike, razodel načrte in se zahvalil za pomoč. S Samoe pa se je s kratkim pismom oglasila s. Ljudmila Anžič.
VEČ ...|10. 2. 2019
Peter Opeka in njegov misijon v 2018
V naši misijonski oddajio smo tokrat slišali kako delovno in z vseh mogočih vidikov pestro, pretresljivo in uspešno je bilo leto 2018 v Akamasoi. Misijonar Peter Opeka je v svojem poročilu popisal uspehe, okaral odgovorne politike, razodel načrte in se zahvalil za pomoč. S Samoe pa se je s kratkim pismom oglasila s. Ljudmila Anžič.

Jure Sešek

družbaduhovnostzdravstvo

Rožni venec

VEČ ...|9. 2. 2019
Veseli del

Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice.

Veseli del

Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice.

duhovnost

Rožni venec

Veseli del
Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice.
VEČ ...|9. 2. 2019
Veseli del
Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice.

Radio Ognjišče

duhovnost

Informativni prispevki

VEČ ...|7. 2. 2019
Kaj je dom - okorgla miza o migracijah v Brežicah

31. januarja 2019 je v dvorani v Slomškovem domu v Brežicah potekala okrogla miza in predstavitev akcije ozaveščanja Kaj je dom?/#whatishome, v organizaciji Slovenske karitas. Na okrogli mizi so osvetlili teme migracij in razvoja iz različnih zornih kotov. Na okrogli mizi so sodelovali Zinka Žnideršič, voditeljica Župnijske karitas Brežice; Karel Bolčina, župnik v Štandrežu pri Gorici in škofov vikar za Slovence v Italiji; s. Slavka Cekuta, 11 let misijonarka v Albaniji, danes prostovoljka Škofijske karitas Novo mesto, kjer pomaga albanskim družinam; Vael Hanuna, Slovensko-palestinskih korenin, rojen v Siriji, 30 let živi v Sloveniji; Irma Šinkovec, Ministrstvo za zunanje zadeve RS, Sektor za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč; Jana Lampe, vodja mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči na Slovenski karitas. Okroglo mizo je povezoval Alen Salihović, sodelavec Radia Ognjišče.

Kaj je dom - okorgla miza o migracijah v Brežicah

31. januarja 2019 je v dvorani v Slomškovem domu v Brežicah potekala okrogla miza in predstavitev akcije ozaveščanja Kaj je dom?/#whatishome, v organizaciji Slovenske karitas. Na okrogli mizi so osvetlili teme migracij in razvoja iz različnih zornih kotov. Na okrogli mizi so sodelovali Zinka Žnideršič, voditeljica Župnijske karitas Brežice; Karel Bolčina, župnik v Štandrežu pri Gorici in škofov vikar za Slovence v Italiji; s. Slavka Cekuta, 11 let misijonarka v Albaniji, danes prostovoljka Škofijske karitas Novo mesto, kjer pomaga albanskim družinam; Vael Hanuna, Slovensko-palestinskih korenin, rojen v Siriji, 30 let živi v Sloveniji; Irma Šinkovec, Ministrstvo za zunanje zadeve RS, Sektor za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč; Jana Lampe, vodja mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči na Slovenski karitas. Okroglo mizo je povezoval Alen Salihović, sodelavec Radia Ognjišče.

izobraževanjeinfopolitikadružbakaritaskaj je dom

Informativni prispevki

Kaj je dom - okorgla miza o migracijah v Brežicah
31. januarja 2019 je v dvorani v Slomškovem domu v Brežicah potekala okrogla miza in predstavitev akcije ozaveščanja Kaj je dom?/#whatishome, v organizaciji Slovenske karitas. Na okrogli mizi so osvetlili teme migracij in razvoja iz različnih zornih kotov. Na okrogli mizi so sodelovali Zinka Žnideršič, voditeljica Župnijske karitas Brežice; Karel Bolčina, župnik v Štandrežu pri Gorici in škofov vikar za Slovence v Italiji; s. Slavka Cekuta, 11 let misijonarka v Albaniji, danes prostovoljka Škofijske karitas Novo mesto, kjer pomaga albanskim družinam; Vael Hanuna, Slovensko-palestinskih korenin, rojen v Siriji, 30 let živi v Sloveniji; Irma Šinkovec, Ministrstvo za zunanje zadeve RS, Sektor za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč; Jana Lampe, vodja mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči na Slovenski karitas. Okroglo mizo je povezoval Alen Salihović, sodelavec Radia Ognjišče.
VEČ ...|7. 2. 2019
Kaj je dom - okorgla miza o migracijah v Brežicah
31. januarja 2019 je v dvorani v Slomškovem domu v Brežicah potekala okrogla miza in predstavitev akcije ozaveščanja Kaj je dom?/#whatishome, v organizaciji Slovenske karitas. Na okrogli mizi so osvetlili teme migracij in razvoja iz različnih zornih kotov. Na okrogli mizi so sodelovali Zinka Žnideršič, voditeljica Župnijske karitas Brežice; Karel Bolčina, župnik v Štandrežu pri Gorici in škofov vikar za Slovence v Italiji; s. Slavka Cekuta, 11 let misijonarka v Albaniji, danes prostovoljka Škofijske karitas Novo mesto, kjer pomaga albanskim družinam; Vael Hanuna, Slovensko-palestinskih korenin, rojen v Siriji, 30 let živi v Sloveniji; Irma Šinkovec, Ministrstvo za zunanje zadeve RS, Sektor za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč; Jana Lampe, vodja mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči na Slovenski karitas. Okroglo mizo je povezoval Alen Salihović, sodelavec Radia Ognjišče.

Alen Salihović

izobraževanjeinfopolitikadružbakaritaskaj je dom

Informativni prispevki

VEČ ...|7. 2. 2019
Pomoč družinam, otrokom in starejšim v Mariboru

Predsednik Nadškofijske karitas Maribor predstavi aktualne stiske in akcijo Stiska 2019.

Pomoč družinam, otrokom in starejšim v Mariboru

Predsednik Nadškofijske karitas Maribor predstavi aktualne stiske in akcijo Stiska 2019.

infootrocidružba

Informativni prispevki

Pomoč družinam, otrokom in starejšim v Mariboru
Predsednik Nadškofijske karitas Maribor predstavi aktualne stiske in akcijo Stiska 2019.
VEČ ...|7. 2. 2019
Pomoč družinam, otrokom in starejšim v Mariboru
Predsednik Nadškofijske karitas Maribor predstavi aktualne stiske in akcijo Stiska 2019.

Petra Stopar

infootrocidružba

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|4. 2. 2019
Zavitek iz brezglutenske moke

Poslušalka Tjaša bi rada pripravila zavitek (štrudelj) iz brezglutenske moke. Ker sestra Nikolina s tem nima izkušenj, je poklicala poslušalka Minka in povedala, kako ga dela: testo je zaradi brezglutenske moke bolj leplivo, zato ga naredi s kuhalnico. Doda tudi malo suhega kvasa. Testo da na folijo za živila in nato čez to da še eno folijo ter tanko razvalja. Zgornjo folijo razvalja, naloži nadev ter nato s pomočjo spodnje folije zagrinja ter na koncu naloži na pekač.

Zavitek iz brezglutenske moke

Poslušalka Tjaša bi rada pripravila zavitek (štrudelj) iz brezglutenske moke. Ker sestra Nikolina s tem nima izkušenj, je poklicala poslušalka Minka in povedala, kako ga dela: testo je zaradi brezglutenske moke bolj leplivo, zato ga naredi s kuhalnico. Doda tudi malo suhega kvasa. Testo da na folijo za živila in nato čez to da še eno folijo ter tanko razvalja. Zgornjo folijo razvalja, naloži nadev ter nato s pomočjo spodnje folije zagrinja ter na koncu naloži na pekač.

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Zavitek iz brezglutenske moke
Poslušalka Tjaša bi rada pripravila zavitek (štrudelj) iz brezglutenske moke. Ker sestra Nikolina s tem nima izkušenj, je poklicala poslušalka Minka in povedala, kako ga dela: testo je zaradi brezglutenske moke bolj leplivo, zato ga naredi s kuhalnico. Doda tudi malo suhega kvasa. Testo da na folijo za živila in nato čez to da še eno folijo ter tanko razvalja. Zgornjo folijo razvalja, naloži nadev ter nato s pomočjo spodnje folije zagrinja ter na koncu naloži na pekač.
VEČ ...|4. 2. 2019
Zavitek iz brezglutenske moke
Poslušalka Tjaša bi rada pripravila zavitek (štrudelj) iz brezglutenske moke. Ker sestra Nikolina s tem nima izkušenj, je poklicala poslušalka Minka in povedala, kako ga dela: testo je zaradi brezglutenske moke bolj leplivo, zato ga naredi s kuhalnico. Doda tudi malo suhega kvasa. Testo da na folijo za živila in nato čez to da še eno folijo ter tanko razvalja. Zgornjo folijo razvalja, naloži nadev ter nato s pomočjo spodnje folije zagrinja ter na koncu naloži na pekač.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Rožni venec

VEČ ...|2. 2. 2019
Veseli del

Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice. Molitev je vodil murskosoboški škof Peter Štumpf.

Veseli del

Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice. Molitev je vodil murskosoboški škof Peter Štumpf.

duhovnost

Rožni venec

Veseli del
Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice. Molitev je vodil murskosoboški škof Peter Štumpf.
VEČ ...|2. 2. 2019
Veseli del
Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice. Molitev je vodil murskosoboški škof Peter Štumpf.

Radio Ognjišče

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|1. 2. 2019
Veseli del

Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice.

Veseli del

Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice.

duhovnost

Rožni venec

Veseli del
Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice.
VEČ ...|1. 2. 2019
Veseli del
Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice.

Radio Ognjišče

duhovnost

Mladoskop

VEČ ...|1. 2. 2019
Po končani Teološki bom imel štiri poklice

Študenti Teološke fakultete Univerze v Ljubljani Liza Primc, Matjaž Vidmar in Vid Sosič so v pomoč pred izbiro študija prihodnjim študentom spregovorili o koristnosti, vsestranskosti študija na omenjeni fakulteti. Velika prednost študija na Teološki so tudi dobri odnosi s profesorji. Vod bo po opravljenem izobraževanju imel kar štiri poklice.

Po končani Teološki bom imel štiri poklice

Študenti Teološke fakultete Univerze v Ljubljani Liza Primc, Matjaž Vidmar in Vid Sosič so v pomoč pred izbiro študija prihodnjim študentom spregovorili o koristnosti, vsestranskosti študija na omenjeni fakulteti. Velika prednost študija na Teološki so tudi dobri odnosi s profesorji. Vod bo po opravljenem izobraževanju imel kar štiri poklice.

mladiizobraževanjevzgojaduhovnostdružba

Mladoskop

Po končani Teološki bom imel štiri poklice
Študenti Teološke fakultete Univerze v Ljubljani Liza Primc, Matjaž Vidmar in Vid Sosič so v pomoč pred izbiro študija prihodnjim študentom spregovorili o koristnosti, vsestranskosti študija na omenjeni fakulteti. Velika prednost študija na Teološki so tudi dobri odnosi s profesorji. Vod bo po opravljenem izobraževanju imel kar štiri poklice.
VEČ ...|1. 2. 2019
Po končani Teološki bom imel štiri poklice
Študenti Teološke fakultete Univerze v Ljubljani Liza Primc, Matjaž Vidmar in Vid Sosič so v pomoč pred izbiro študija prihodnjim študentom spregovorili o koristnosti, vsestranskosti študija na omenjeni fakulteti. Velika prednost študija na Teološki so tudi dobri odnosi s profesorji. Vod bo po opravljenem izobraževanju imel kar štiri poklice.

Nataša Ličen

mladiizobraževanjevzgojaduhovnostdružba

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|31. 1. 2019
Tapkanje, metoda za sproščanje napetosti

V rubriki smo predstavili tapkanje, eno od možnih pomoči pri premagovanju stresa in napetosti, in ker je zadnji januarski dan posvečen osveščanju o škodljivosti kajenja, bi se morda te metode lahko poslužili tudi za lažjo opustitev škodljivih navad. Osnove tapkanja je predstavila Berta Rebol.

Tapkanje, metoda za sproščanje napetosti

V rubriki smo predstavili tapkanje, eno od možnih pomoči pri premagovanju stresa in napetosti, in ker je zadnji januarski dan posvečen osveščanju o škodljivosti kajenja, bi se morda te metode lahko poslužili tudi za lažjo opustitev škodljivih navad. Osnove tapkanja je predstavila Berta Rebol.

zdravstvo

Ni meje za dobre ideje

Tapkanje, metoda za sproščanje napetosti
V rubriki smo predstavili tapkanje, eno od možnih pomoči pri premagovanju stresa in napetosti, in ker je zadnji januarski dan posvečen osveščanju o škodljivosti kajenja, bi se morda te metode lahko poslužili tudi za lažjo opustitev škodljivih navad. Osnove tapkanja je predstavila Berta Rebol.
VEČ ...|31. 1. 2019
Tapkanje, metoda za sproščanje napetosti
V rubriki smo predstavili tapkanje, eno od možnih pomoči pri premagovanju stresa in napetosti, in ker je zadnji januarski dan posvečen osveščanju o škodljivosti kajenja, bi se morda te metode lahko poslužili tudi za lažjo opustitev škodljivih navad. Osnove tapkanja je predstavila Berta Rebol.

Nataša Ličen

zdravstvo

Dogodki

VEČ ...|31. 1. 2019
Predstavitev februarskega Ognjišča

Urednik mesečnika Ognjišče Matej Erjavec je v pogovoru predstavil poudarke iz vsebine: gostja meseca je Irena Avsenik Nabergoj, ki je veliko raziskovanja posvetila duhovnosti Ivana Cankarja; ob mednarodnem dnevu bolnikov so obiskali izvajalce pomoči na domu v okviru doma ostarelih Rakičan; v rubriki za zakonce je v ospredju gradnja in učenje pogovarjanja; v prilogi je predstavitev slovenske poštne znamke, ki praznuje 100-letnico ...

Predstavitev februarskega Ognjišča

Urednik mesečnika Ognjišče Matej Erjavec je v pogovoru predstavil poudarke iz vsebine: gostja meseca je Irena Avsenik Nabergoj, ki je veliko raziskovanja posvetila duhovnosti Ivana Cankarja; ob mednarodnem dnevu bolnikov so obiskali izvajalce pomoči na domu v okviru doma ostarelih Rakičan; v rubriki za zakonce je v ospredju gradnja in učenje pogovarjanja; v prilogi je predstavitev slovenske poštne znamke, ki praznuje 100-letnico ...

dogodekognjišče

Dogodki

Predstavitev februarskega Ognjišča
Urednik mesečnika Ognjišče Matej Erjavec je v pogovoru predstavil poudarke iz vsebine: gostja meseca je Irena Avsenik Nabergoj, ki je veliko raziskovanja posvetila duhovnosti Ivana Cankarja; ob mednarodnem dnevu bolnikov so obiskali izvajalce pomoči na domu v okviru doma ostarelih Rakičan; v rubriki za zakonce je v ospredju gradnja in učenje pogovarjanja; v prilogi je predstavitev slovenske poštne znamke, ki praznuje 100-letnico ...
VEČ ...|31. 1. 2019
Predstavitev februarskega Ognjišča
Urednik mesečnika Ognjišče Matej Erjavec je v pogovoru predstavil poudarke iz vsebine: gostja meseca je Irena Avsenik Nabergoj, ki je veliko raziskovanja posvetila duhovnosti Ivana Cankarja; ob mednarodnem dnevu bolnikov so obiskali izvajalce pomoči na domu v okviru doma ostarelih Rakičan; v rubriki za zakonce je v ospredju gradnja in učenje pogovarjanja; v prilogi je predstavitev slovenske poštne znamke, ki praznuje 100-letnico ...

Matjaž Merljak

dogodekognjišče

Rožni venec

VEČ ...|24. 1. 2019
Svetli del

Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice.

Svetli del

Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice.

duhovnost

Rožni venec

Svetli del
Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice.
VEČ ...|24. 1. 2019
Svetli del
Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice.

Radio Ognjišče

duhovnost

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|21. 1. 2019
Obujanje spominov na začetek oddajanja radia Ognjišče

V jubilejnem letu Radia Ognjišče želimo tudi s pomočjo poslušalcev obujati spomine na radijske začetke in potem vseh 25 let. V času oddaje ste poslušalci lahko poklicali in povedali svoj spomin, kdaj ste prvič slišali program Radia Ognjišče in kdo vas je na novi program opozoril. Veseli pa smo bili tudi anekdot in zgodb, ki so povezane z radiem in življenjem poslušalcev.

Obujanje spominov na začetek oddajanja radia Ognjišče

V jubilejnem letu Radia Ognjišče želimo tudi s pomočjo poslušalcev obujati spomine na radijske začetke in potem vseh 25 let. V času oddaje ste poslušalci lahko poklicali in povedali svoj spomin, kdaj ste prvič slišali program Radia Ognjišče in kdo vas je na novi program opozoril. Veseli pa smo bili tudi anekdot in zgodb, ki so povezane z radiem in življenjem poslušalcev.

pogovorspomin

Prijatelji Radia Ognjišče

Obujanje spominov na začetek oddajanja radia Ognjišče
V jubilejnem letu Radia Ognjišče želimo tudi s pomočjo poslušalcev obujati spomine na radijske začetke in potem vseh 25 let. V času oddaje ste poslušalci lahko poklicali in povedali svoj spomin, kdaj ste prvič slišali program Radia Ognjišče in kdo vas je na novi program opozoril. Veseli pa smo bili tudi anekdot in zgodb, ki so povezane z radiem in življenjem poslušalcev.
VEČ ...|21. 1. 2019
Obujanje spominov na začetek oddajanja radia Ognjišče
V jubilejnem letu Radia Ognjišče želimo tudi s pomočjo poslušalcev obujati spomine na radijske začetke in potem vseh 25 let. V času oddaje ste poslušalci lahko poklicali in povedali svoj spomin, kdaj ste prvič slišali program Radia Ognjišče in kdo vas je na novi program opozoril. Veseli pa smo bili tudi anekdot in zgodb, ki so povezane z radiem in življenjem poslušalcev.

Franci Trstenjak

pogovorspomin

Karitas

VEČ ...|20. 1. 2019
Sodelovanje slovenske in srbske karitas

Predstavljamo delo Slovenske Karitas v Srbiji in prizadevanja Karitas Beograjske nadškofije pri soočanju z migracijami. O teh je spregovoril tudi beograjski nadškof Stanislav Hočevar. Vabljeni k poslušanju!

Sodelovanje slovenske in srbske karitas

Predstavljamo delo Slovenske Karitas v Srbiji in prizadevanja Karitas Beograjske nadškofije pri soočanju z migracijami. O teh je spregovoril tudi beograjski nadškof Stanislav Hočevar. Vabljeni k poslušanju!

humanitarnostpomočmigranti

Karitas

Sodelovanje slovenske in srbske karitas
Predstavljamo delo Slovenske Karitas v Srbiji in prizadevanja Karitas Beograjske nadškofije pri soočanju z migracijami. O teh je spregovoril tudi beograjski nadškof Stanislav Hočevar. Vabljeni k poslušanju!
VEČ ...|20. 1. 2019
Sodelovanje slovenske in srbske karitas
Predstavljamo delo Slovenske Karitas v Srbiji in prizadevanja Karitas Beograjske nadškofije pri soočanju z migracijami. O teh je spregovoril tudi beograjski nadškof Stanislav Hočevar. Vabljeni k poslušanju!

Petra Stopar

humanitarnostpomočmigranti

Informativni prispevki

VEČ ...|16. 1. 2019
Govor p. Tadeja Strehovca pred tretjo obravnavo v sodnem procesu

Na okrajnem sodišču v Ljubljani se je nadaljeval sodni proces proti duhovniku p. dr. Tadeju Strehovcu, ki se zavzema za pravico kristjanov do molitve, za pravico nerojenih otrok do življenja ter pravico mater v stiski do pomoči. Pred obravnavo je na Prešernovem trgu v Ljubljani potekal shod v podporo p. Strehovcu.

Govor p. Tadeja Strehovca pred tretjo obravnavo v sodnem procesu

Na okrajnem sodišču v Ljubljani se je nadaljeval sodni proces proti duhovniku p. dr. Tadeju Strehovcu, ki se zavzema za pravico kristjanov do molitve, za pravico nerojenih otrok do življenja ter pravico mater v stiski do pomoči. Pred obravnavo je na Prešernovem trgu v Ljubljani potekal shod v podporo p. Strehovcu.

infopolitikaizobraževanjedružba

Informativni prispevki

Govor p. Tadeja Strehovca pred tretjo obravnavo v sodnem procesu
Na okrajnem sodišču v Ljubljani se je nadaljeval sodni proces proti duhovniku p. dr. Tadeju Strehovcu, ki se zavzema za pravico kristjanov do molitve, za pravico nerojenih otrok do življenja ter pravico mater v stiski do pomoči. Pred obravnavo je na Prešernovem trgu v Ljubljani potekal shod v podporo p. Strehovcu.
VEČ ...|16. 1. 2019
Govor p. Tadeja Strehovca pred tretjo obravnavo v sodnem procesu
Na okrajnem sodišču v Ljubljani se je nadaljeval sodni proces proti duhovniku p. dr. Tadeju Strehovcu, ki se zavzema za pravico kristjanov do molitve, za pravico nerojenih otrok do življenja ter pravico mater v stiski do pomoči. Pred obravnavo je na Prešernovem trgu v Ljubljani potekal shod v podporo p. Strehovcu.

Alen Salihović

infopolitikaizobraževanjedružba

Svetovalnica

VEČ ...|15. 1. 2019
Diagnoza: rak. Kaj pa zdaj?

Kljub temu, da je tudi v Sloveniji, podobno kot v drugih evropskih državah, rak med najpogostejšimi vzroki smrti, se o njem ne pogovarjamo radi. Če se pojavijo težave, si zlasti moški pred njimi zatiskajo oči in ne poiščejo pomoči. Društvo onkoloških bolnikov Slovenije z več kot 50 prostovoljci pomaga z izkušnjami, organizira samopomoč bolnikov z rakom, ozavešča. Podpredsednica društva Breda Brezovar Goljar in ambasador akcije Pravi moški sta spregovorila o svoji izkušnji soočanja z rakom in pomoči drugim.

Diagnoza: rak. Kaj pa zdaj?

Kljub temu, da je tudi v Sloveniji, podobno kot v drugih evropskih državah, rak med najpogostejšimi vzroki smrti, se o njem ne pogovarjamo radi. Če se pojavijo težave, si zlasti moški pred njimi zatiskajo oči in ne poiščejo pomoči. Društvo onkoloških bolnikov Slovenije z več kot 50 prostovoljci pomaga z izkušnjami, organizira samopomoč bolnikov z rakom, ozavešča. Podpredsednica društva Breda Brezovar Goljar in ambasador akcije Pravi moški sta spregovorila o svoji izkušnji soočanja z rakom in pomoči drugim.

zdravstvobolezenmoškirak prostate

Svetovalnica

Diagnoza: rak. Kaj pa zdaj?
Kljub temu, da je tudi v Sloveniji, podobno kot v drugih evropskih državah, rak med najpogostejšimi vzroki smrti, se o njem ne pogovarjamo radi. Če se pojavijo težave, si zlasti moški pred njimi zatiskajo oči in ne poiščejo pomoči. Društvo onkoloških bolnikov Slovenije z več kot 50 prostovoljci pomaga z izkušnjami, organizira samopomoč bolnikov z rakom, ozavešča. Podpredsednica društva Breda Brezovar Goljar in ambasador akcije Pravi moški sta spregovorila o svoji izkušnji soočanja z rakom in pomoči drugim.
VEČ ...|15. 1. 2019
Diagnoza: rak. Kaj pa zdaj?
Kljub temu, da je tudi v Sloveniji, podobno kot v drugih evropskih državah, rak med najpogostejšimi vzroki smrti, se o njem ne pogovarjamo radi. Če se pojavijo težave, si zlasti moški pred njimi zatiskajo oči in ne poiščejo pomoči. Društvo onkoloških bolnikov Slovenije z več kot 50 prostovoljci pomaga z izkušnjami, organizira samopomoč bolnikov z rakom, ozavešča. Podpredsednica društva Breda Brezovar Goljar in ambasador akcije Pravi moški sta spregovorila o svoji izkušnji soočanja z rakom in pomoči drugim.

Blaž Lesnik

zdravstvobolezenmoškirak prostate

Doživetja narave

VEČ ...|11. 1. 2019
Po rumeni poti Čez Alpe

Po tem, ko je Igor Gruber v 107 dneh prepešačil 2640 km po Rdeči Vii Alpini, se je poleti leta 2018 spet podal na pot. Tokrat po rumeni različici te alpske daljinske poti, ki vodi od Trsta do Obersdorfa. Tokrat je svoji hoji od morja do višine nekaj nad 3000 m dodal dober namen: zbiranje sredstev za pomoč dekletom in ženam v stiski nepričakovane nosečnosti.

Po rumeni poti Čez Alpe

Po tem, ko je Igor Gruber v 107 dneh prepešačil 2640 km po Rdeči Vii Alpini, se je poleti leta 2018 spet podal na pot. Tokrat po rumeni različici te alpske daljinske poti, ki vodi od Trsta do Obersdorfa. Tokrat je svoji hoji od morja do višine nekaj nad 3000 m dodal dober namen: zbiranje sredstev za pomoč dekletom in ženam v stiski nepričakovane nosečnosti.

naravaAlpepohodništvoVia Alpina

Doživetja narave

Po rumeni poti Čez Alpe
Po tem, ko je Igor Gruber v 107 dneh prepešačil 2640 km po Rdeči Vii Alpini, se je poleti leta 2018 spet podal na pot. Tokrat po rumeni različici te alpske daljinske poti, ki vodi od Trsta do Obersdorfa. Tokrat je svoji hoji od morja do višine nekaj nad 3000 m dodal dober namen: zbiranje sredstev za pomoč dekletom in ženam v stiski nepričakovane nosečnosti.
VEČ ...|11. 1. 2019
Po rumeni poti Čez Alpe
Po tem, ko je Igor Gruber v 107 dneh prepešačil 2640 km po Rdeči Vii Alpini, se je poleti leta 2018 spet podal na pot. Tokrat po rumeni različici te alpske daljinske poti, ki vodi od Trsta do Obersdorfa. Tokrat je svoji hoji od morja do višine nekaj nad 3000 m dodal dober namen: zbiranje sredstev za pomoč dekletom in ženam v stiski nepričakovane nosečnosti.

Blaž Lesnik

naravaAlpepohodništvoVia Alpina

Rožni venec

VEČ ...|10. 1. 2019
Veseli del

Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice.

Veseli del

Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice.

duhovnost

Rožni venec

Veseli del
Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice.
VEČ ...|10. 1. 2019
Veseli del
Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice.

Radio Ognjišče

duhovnost

Globine

VEČ ...|8. 1. 2019
Podobe Boga

Ali si Boga predstavljamo kot starčka s sivo brado, s kazalcem, ki zbuja slabo vest, ali kot usmiljenega očeta, kot ljubezen...? O tem, da Bog ne spada v kontekst naše realnosti, ki jo skušamo dojeti s pomočjo čustev in razuma, smo govorili v januarskih Globinah. Dobro je, da izzovemo svoje podobe, ki jih imamo o Bogu, in jih prevetrimo. Iz njih namreč živimo in delujemo. Z nami je bil jezuit p. dr. Ivan Platovnjak.

Podobe Boga

Ali si Boga predstavljamo kot starčka s sivo brado, s kazalcem, ki zbuja slabo vest, ali kot usmiljenega očeta, kot ljubezen...? O tem, da Bog ne spada v kontekst naše realnosti, ki jo skušamo dojeti s pomočjo čustev in razuma, smo govorili v januarskih Globinah. Dobro je, da izzovemo svoje podobe, ki jih imamo o Bogu, in jih prevetrimo. Iz njih namreč živimo in delujemo. Z nami je bil jezuit p. dr. Ivan Platovnjak.

duhovnostpogovorduhovna rastBog

Globine

Podobe Boga
Ali si Boga predstavljamo kot starčka s sivo brado, s kazalcem, ki zbuja slabo vest, ali kot usmiljenega očeta, kot ljubezen...? O tem, da Bog ne spada v kontekst naše realnosti, ki jo skušamo dojeti s pomočjo čustev in razuma, smo govorili v januarskih Globinah. Dobro je, da izzovemo svoje podobe, ki jih imamo o Bogu, in jih prevetrimo. Iz njih namreč živimo in delujemo. Z nami je bil jezuit p. dr. Ivan Platovnjak.
VEČ ...|8. 1. 2019
Podobe Boga
Ali si Boga predstavljamo kot starčka s sivo brado, s kazalcem, ki zbuja slabo vest, ali kot usmiljenega očeta, kot ljubezen...? O tem, da Bog ne spada v kontekst naše realnosti, ki jo skušamo dojeti s pomočjo čustev in razuma, smo govorili v januarskih Globinah. Dobro je, da izzovemo svoje podobe, ki jih imamo o Bogu, in jih prevetrimo. Iz njih namreč živimo in delujemo. Z nami je bil jezuit p. dr. Ivan Platovnjak.

Blaž Lesnik

duhovnostpogovorduhovna rastBog

Karitas

VEČ ...|6. 1. 2019
Generalni tajnik Cveto Uršič o izzivih v novem letu

Gostili smo magistra Cveta Uršiča, ki nam je zaupal nekaj izzivov sodelavcev in prostovoljcev v tem letu. Objavili smo tudi stisko starejšega para, ki ji lahko po svojih močeh pomagamo.

Generalni tajnik Cveto Uršič o izzivih v novem letu

Gostili smo magistra Cveta Uršiča, ki nam je zaupal nekaj izzivov sodelavcev in prostovoljcev v tem letu. Objavili smo tudi stisko starejšega para, ki ji lahko po svojih močeh pomagamo.

družbastiskapomoč

Karitas

Generalni tajnik Cveto Uršič o izzivih v novem letu
Gostili smo magistra Cveta Uršiča, ki nam je zaupal nekaj izzivov sodelavcev in prostovoljcev v tem letu. Objavili smo tudi stisko starejšega para, ki ji lahko po svojih močeh pomagamo.
VEČ ...|6. 1. 2019
Generalni tajnik Cveto Uršič o izzivih v novem letu
Gostili smo magistra Cveta Uršiča, ki nam je zaupal nekaj izzivov sodelavcev in prostovoljcev v tem letu. Objavili smo tudi stisko starejšega para, ki ji lahko po svojih močeh pomagamo.

Petra Stopar

družbastiskapomoč

Doživetja narave

VEČ ...|4. 1. 2019
O vesolju in Stvarstvu

Prepustili smo se razmišljanjem o vesolju in Stvarstvu. V pomoč nam je bila čisto sveža knjiga Klop minevanja astrofizika Huberta Reevesa. Ob koncu smo povabili na opazovanje popolnega Luninega mrka v drugi polovici januarja.

O vesolju in Stvarstvu

Prepustili smo se razmišljanjem o vesolju in Stvarstvu. V pomoč nam je bila čisto sveža knjiga Klop minevanja astrofizika Huberta Reevesa. Ob koncu smo povabili na opazovanje popolnega Luninega mrka v drugi polovici januarja.

naravavesoljeastrofizikaastronomija

Doživetja narave

O vesolju in Stvarstvu
Prepustili smo se razmišljanjem o vesolju in Stvarstvu. V pomoč nam je bila čisto sveža knjiga Klop minevanja astrofizika Huberta Reevesa. Ob koncu smo povabili na opazovanje popolnega Luninega mrka v drugi polovici januarja.
VEČ ...|4. 1. 2019
O vesolju in Stvarstvu
Prepustili smo se razmišljanjem o vesolju in Stvarstvu. V pomoč nam je bila čisto sveža knjiga Klop minevanja astrofizika Huberta Reevesa. Ob koncu smo povabili na opazovanje popolnega Luninega mrka v drugi polovici januarja.

Blaž Lesnik

naravavesoljeastrofizikaastronomija

Rožni venec

VEČ ...|2. 1. 2019
Veseli del

Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice.

Veseli del

Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice.

duhovnost

Rožni venec

Veseli del
Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice.
VEČ ...|2. 1. 2019
Veseli del
Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice.

Radio Ognjišče

duhovnost

Informativni prispevki

VEČ ...|29. 12. 2018
Z januarjem doslednejše zaračunavanje nenujnih obiskov na mariborski urgenci

V začetku novembra so v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor uradno začeli izdajati račune za nenujne obiske bolnikom, ki obiščejo njihov del urgence. Z novim letom pa bodo začeli to prakso izvajati bolj intenzivno, kaj to pomeni smo vprašali vodjo prehospitalne enote nujne medicinske pomoči v UKC Maribor Štefana Mallya.

Z januarjem doslednejše zaračunavanje nenujnih obiskov na mariborski urgenci

V začetku novembra so v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor uradno začeli izdajati račune za nenujne obiske bolnikom, ki obiščejo njihov del urgence. Z novim letom pa bodo začeli to prakso izvajati bolj intenzivno, kaj to pomeni smo vprašali vodjo prehospitalne enote nujne medicinske pomoči v UKC Maribor Štefana Mallya.

pogovorinfo

Informativni prispevki

Z januarjem doslednejše zaračunavanje nenujnih obiskov na mariborski urgenci
V začetku novembra so v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor uradno začeli izdajati račune za nenujne obiske bolnikom, ki obiščejo njihov del urgence. Z novim letom pa bodo začeli to prakso izvajati bolj intenzivno, kaj to pomeni smo vprašali vodjo prehospitalne enote nujne medicinske pomoči v UKC Maribor Štefana Mallya.
VEČ ...|29. 12. 2018
Z januarjem doslednejše zaračunavanje nenujnih obiskov na mariborski urgenci
V začetku novembra so v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor uradno začeli izdajati račune za nenujne obiske bolnikom, ki obiščejo njihov del urgence. Z novim letom pa bodo začeli to prakso izvajati bolj intenzivno, kaj to pomeni smo vprašali vodjo prehospitalne enote nujne medicinske pomoči v UKC Maribor Štefana Mallya.

Alen Salihović

pogovorinfo

Iz Betanije

VEČ ...|21. 12. 2018
Pot iz alkoholne omame s pomočjo skupnosti

Zavod Karitas Samarijan že deset let v okviru programa Vrtnica v stanovanjski skupnosti v Truškah skrbi za vse, ki se odločijo končati pot odvisnosti od alkohola. O tem, kako je sam prišel do notranjegu miru in kako zdaj pomaga fantom v skupnosti, je spregovoril vodja programa Vrtnica Marjan Drčar.

Pot iz alkoholne omame s pomočjo skupnosti

Zavod Karitas Samarijan že deset let v okviru programa Vrtnica v stanovanjski skupnosti v Truškah skrbi za vse, ki se odločijo končati pot odvisnosti od alkohola. O tem, kako je sam prišel do notranjegu miru in kako zdaj pomaga fantom v skupnosti, je spregovoril vodja programa Vrtnica Marjan Drčar.

alkoholizemodvisnostKaritas

Iz Betanije

Pot iz alkoholne omame s pomočjo skupnosti
Zavod Karitas Samarijan že deset let v okviru programa Vrtnica v stanovanjski skupnosti v Truškah skrbi za vse, ki se odločijo končati pot odvisnosti od alkohola. O tem, kako je sam prišel do notranjegu miru in kako zdaj pomaga fantom v skupnosti, je spregovoril vodja programa Vrtnica Marjan Drčar.
VEČ ...|21. 12. 2018
Pot iz alkoholne omame s pomočjo skupnosti
Zavod Karitas Samarijan že deset let v okviru programa Vrtnica v stanovanjski skupnosti v Truškah skrbi za vse, ki se odločijo končati pot odvisnosti od alkohola. O tem, kako je sam prišel do notranjegu miru in kako zdaj pomaga fantom v skupnosti, je spregovoril vodja programa Vrtnica Marjan Drčar.

Blaž Lesnik

alkoholizemodvisnostKaritas

Iz Betanije

VEČ ...|19. 12. 2018
Kako iz alkoholne omame - pričevanje

Slišali smo nadaljevanje zgodbe nekdanjega odvisnika od alkohola ter brezdomca Marjana Drčarja. Spregovoril je tudi o začetkih organizirane pomoči alkoholikom na Obali ob pomoči nekdanjega portoroškega župnika.

Kako iz alkoholne omame - pričevanje

Slišali smo nadaljevanje zgodbe nekdanjega odvisnika od alkohola ter brezdomca Marjana Drčarja. Spregovoril je tudi o začetkih organizirane pomoči alkoholikom na Obali ob pomoči nekdanjega portoroškega župnika.

alkoholizemodvisnostKaritasdružba

Iz Betanije

Kako iz alkoholne omame - pričevanje
Slišali smo nadaljevanje zgodbe nekdanjega odvisnika od alkohola ter brezdomca Marjana Drčarja. Spregovoril je tudi o začetkih organizirane pomoči alkoholikom na Obali ob pomoči nekdanjega portoroškega župnika.
VEČ ...|19. 12. 2018
Kako iz alkoholne omame - pričevanje
Slišali smo nadaljevanje zgodbe nekdanjega odvisnika od alkohola ter brezdomca Marjana Drčarja. Spregovoril je tudi o začetkih organizirane pomoči alkoholikom na Obali ob pomoči nekdanjega portoroškega župnika.

Blaž Lesnik

alkoholizemodvisnostKaritasdružba

Informativni prispevki

VEČ ...|18. 12. 2018
Pomoč Karitas ženskam v jugovzhodni Srbiji

Pomoč Karitas ženskam v jugovzhodni Srbiji

družbakmetijstvonaravainfoizobraževanje

Informativni prispevki

Pomoč Karitas ženskam v jugovzhodni Srbiji
VEČ ...|18. 12. 2018
Pomoč Karitas ženskam v jugovzhodni Srbiji

Petra Stopar

družbakmetijstvonaravainfoizobraževanje

Rožni venec

VEČ ...|17. 12. 2018
Veseli del

Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice. Molitev je vodil murskosoboški škof Peter Štumpf.

Veseli del

Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice. Molitev je vodil murskosoboški škof Peter Štumpf.

duhovnost

Rožni venec

Veseli del
Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice. Molitev je vodil murskosoboški škof Peter Štumpf.
VEČ ...|17. 12. 2018
Veseli del
Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice. Molitev je vodil murskosoboški škof Peter Štumpf.

Radio Ognjišče

duhovnost

Pogovor o

VEČ ...|12. 12. 2018
Delovanje urgentnih centrov v Sloveniji

V tokratni oddaji Pogovor o smo predstavili aktualne razmere v urgentnih centrih in službi nujne medicinske pomoči. Dejstvo je, da po dveh letih in pol delovanja teh centrov na urgence prihaja ogromno bolnikov, ki niso življenjsko ogroženi, pač pa vidijo možnost za hitrejšo obravnavo.

Delovanje urgentnih centrov v Sloveniji

V tokratni oddaji Pogovor o smo predstavili aktualne razmere v urgentnih centrih in službi nujne medicinske pomoči. Dejstvo je, da po dveh letih in pol delovanja teh centrov na urgence prihaja ogromno bolnikov, ki niso življenjsko ogroženi, pač pa vidijo možnost za hitrejšo obravnavo.

infopolitikazdravstvo

Pogovor o

Delovanje urgentnih centrov v Sloveniji
V tokratni oddaji Pogovor o smo predstavili aktualne razmere v urgentnih centrih in službi nujne medicinske pomoči. Dejstvo je, da po dveh letih in pol delovanja teh centrov na urgence prihaja ogromno bolnikov, ki niso življenjsko ogroženi, pač pa vidijo možnost za hitrejšo obravnavo.
VEČ ...|12. 12. 2018
Delovanje urgentnih centrov v Sloveniji
V tokratni oddaji Pogovor o smo predstavili aktualne razmere v urgentnih centrih in službi nujne medicinske pomoči. Dejstvo je, da po dveh letih in pol delovanja teh centrov na urgence prihaja ogromno bolnikov, ki niso življenjsko ogroženi, pač pa vidijo možnost za hitrejšo obravnavo.

Petra Stopar

infopolitikazdravstvo

Modrost v očeh

VEČ ...|2. 12. 2018
Negovanje varovanca v domačem okolju

Slej ko prej se znajdemo v položaju, ko moramo poskrbeti za ostarele starše ali druge bolne svojce, ki se vrnejo iz bolnišnice v domačo oskrbo ali pa se njihovo zdravstveno stanje poslabša. Tedaj ugotovimo, da na nego nismo pripravljeni, ker nimamo potrebnega znanja. Zato smo v tokratni oddaji ob pomoči Alojzije Fink, dipl. medicinske sestre in specialisteke patronažne nege, posredovali nekaj nasvetov o negovanju varovanca v domačem okolju, s posebnim poudarkom na varnem dviganju in premikanju.

Negovanje varovanca v domačem okolju

Slej ko prej se znajdemo v položaju, ko moramo poskrbeti za ostarele starše ali druge bolne svojce, ki se vrnejo iz bolnišnice v domačo oskrbo ali pa se njihovo zdravstveno stanje poslabša. Tedaj ugotovimo, da na nego nismo pripravljeni, ker nimamo potrebnega znanja. Zato smo v tokratni oddaji ob pomoči Alojzije Fink, dipl. medicinske sestre in specialisteke patronažne nege, posredovali nekaj nasvetov o negovanju varovanca v domačem okolju, s posebnim poudarkom na varnem dviganju in premikanju.

pomočstarisvetovanje

Modrost v očeh

Negovanje varovanca v domačem okolju
Slej ko prej se znajdemo v položaju, ko moramo poskrbeti za ostarele starše ali druge bolne svojce, ki se vrnejo iz bolnišnice v domačo oskrbo ali pa se njihovo zdravstveno stanje poslabša. Tedaj ugotovimo, da na nego nismo pripravljeni, ker nimamo potrebnega znanja. Zato smo v tokratni oddaji ob pomoči Alojzije Fink, dipl. medicinske sestre in specialisteke patronažne nege, posredovali nekaj nasvetov o negovanju varovanca v domačem okolju, s posebnim poudarkom na varnem dviganju in premikanju.
VEČ ...|2. 12. 2018
Negovanje varovanca v domačem okolju
Slej ko prej se znajdemo v položaju, ko moramo poskrbeti za ostarele starše ali druge bolne svojce, ki se vrnejo iz bolnišnice v domačo oskrbo ali pa se njihovo zdravstveno stanje poslabša. Tedaj ugotovimo, da na nego nismo pripravljeni, ker nimamo potrebnega znanja. Zato smo v tokratni oddaji ob pomoči Alojzije Fink, dipl. medicinske sestre in specialisteke patronažne nege, posredovali nekaj nasvetov o negovanju varovanca v domačem okolju, s posebnim poudarkom na varnem dviganju in premikanju.

Damijana Medved

pomočstarisvetovanje

Informativni prispevki

VEČ ...|1. 12. 2018
Slovenska in mednarodna Karitas zelo dejavni v boju proti aidsu

1. decembra obeležujemo svetovni dan boja proti aidsu, ki ga simbolizira rdeča pentlja. Letos so v ospredju prizadevanja za zgodnejše odkrivanje okužb s HIV, saj lahko to prispeva k boljšim izidom zdravljenja in omejuje prenos okužbe naprej. Po Sloveniji so ves teden potekala brezplačna in anonimna testiranja ter različne aktivnosti za ozaveščanje. Do leta 2030 bo zaradi aidsa umrlo okoli 360.000 mladoletnikov, če svet ne bo okrepil prizadevanj za preprečevanje okužb z virusom hiv, ob tem dnevu svari Unicef. Številke kažejo, da je svet zašel s poti, ki vodi do zastavljenega cilja, to je do leta 2030 izničiti aids med otroki. Veliko dela na tem področju opravijo misijonarji preko Karitas, naj je povedala Jana Lampe, vodja mednarodne humanitarne razvojne pomoči na Slovenski karitas.

Slovenska in mednarodna Karitas zelo dejavni v boju proti aidsu

1. decembra obeležujemo svetovni dan boja proti aidsu, ki ga simbolizira rdeča pentlja. Letos so v ospredju prizadevanja za zgodnejše odkrivanje okužb s HIV, saj lahko to prispeva k boljšim izidom zdravljenja in omejuje prenos okužbe naprej. Po Sloveniji so ves teden potekala brezplačna in anonimna testiranja ter različne aktivnosti za ozaveščanje. Do leta 2030 bo zaradi aidsa umrlo okoli 360.000 mladoletnikov, če svet ne bo okrepil prizadevanj za preprečevanje okužb z virusom hiv, ob tem dnevu svari Unicef. Številke kažejo, da je svet zašel s poti, ki vodi do zastavljenega cilja, to je do leta 2030 izničiti aids med otroki. Veliko dela na tem področju opravijo misijonarji preko Karitas, naj je povedala Jana Lampe, vodja mednarodne humanitarne razvojne pomoči na Slovenski karitas.

infoizobraževanjezdravstvo

Informativni prispevki

Slovenska in mednarodna Karitas zelo dejavni v boju proti aidsu
1. decembra obeležujemo svetovni dan boja proti aidsu, ki ga simbolizira rdeča pentlja. Letos so v ospredju prizadevanja za zgodnejše odkrivanje okužb s HIV, saj lahko to prispeva k boljšim izidom zdravljenja in omejuje prenos okužbe naprej. Po Sloveniji so ves teden potekala brezplačna in anonimna testiranja ter različne aktivnosti za ozaveščanje. Do leta 2030 bo zaradi aidsa umrlo okoli 360.000 mladoletnikov, če svet ne bo okrepil prizadevanj za preprečevanje okužb z virusom hiv, ob tem dnevu svari Unicef. Številke kažejo, da je svet zašel s poti, ki vodi do zastavljenega cilja, to je do leta 2030 izničiti aids med otroki. Veliko dela na tem področju opravijo misijonarji preko Karitas, naj je povedala Jana Lampe, vodja mednarodne humanitarne razvojne pomoči na Slovenski karitas.
VEČ ...|1. 12. 2018
Slovenska in mednarodna Karitas zelo dejavni v boju proti aidsu
1. decembra obeležujemo svetovni dan boja proti aidsu, ki ga simbolizira rdeča pentlja. Letos so v ospredju prizadevanja za zgodnejše odkrivanje okužb s HIV, saj lahko to prispeva k boljšim izidom zdravljenja in omejuje prenos okužbe naprej. Po Sloveniji so ves teden potekala brezplačna in anonimna testiranja ter različne aktivnosti za ozaveščanje. Do leta 2030 bo zaradi aidsa umrlo okoli 360.000 mladoletnikov, če svet ne bo okrepil prizadevanj za preprečevanje okužb z virusom hiv, ob tem dnevu svari Unicef. Številke kažejo, da je svet zašel s poti, ki vodi do zastavljenega cilja, to je do leta 2030 izničiti aids med otroki. Veliko dela na tem področju opravijo misijonarji preko Karitas, naj je povedala Jana Lampe, vodja mednarodne humanitarne razvojne pomoči na Slovenski karitas.

Jana Lampe

infoizobraževanjezdravstvo

Mladoskop

VEČ ...|29. 11. 2018
Mladi želijo biti samo slišani

V tednu Karitas smo v Mladoskop povabili Tatjano Rupnik, vodjo programa Popoldne na cesti in Draga Sukiča z Zavoda Pelikan, kjer vodi terapevtsko skupino za dvojne diagnoze, zasvojenost in duševne težave. Kako lahko podamo roko pomoči osebam, ki ne zmorejo, kaj sporočajo mladi skozi odklonilno vedenje, kako se jim približamo, jih slišimo? Z gostoma smo razmišljali tudi ob geslu Rast mladosti iz korenin modrosti. Sogovornika sta zamajala marsikatero zmotno uveljavljeno mnenje.

Mladi želijo biti samo slišani

V tednu Karitas smo v Mladoskop povabili Tatjano Rupnik, vodjo programa Popoldne na cesti in Draga Sukiča z Zavoda Pelikan, kjer vodi terapevtsko skupino za dvojne diagnoze, zasvojenost in duševne težave. Kako lahko podamo roko pomoči osebam, ki ne zmorejo, kaj sporočajo mladi skozi odklonilno vedenje, kako se jim približamo, jih slišimo? Z gostoma smo razmišljali tudi ob geslu Rast mladosti iz korenin modrosti. Sogovornika sta zamajala marsikatero zmotno uveljavljeno mnenje.

Izobraževanjemladivzgojaduhovnost

Mladoskop

Mladi želijo biti samo slišani
V tednu Karitas smo v Mladoskop povabili Tatjano Rupnik, vodjo programa Popoldne na cesti in Draga Sukiča z Zavoda Pelikan, kjer vodi terapevtsko skupino za dvojne diagnoze, zasvojenost in duševne težave. Kako lahko podamo roko pomoči osebam, ki ne zmorejo, kaj sporočajo mladi skozi odklonilno vedenje, kako se jim približamo, jih slišimo? Z gostoma smo razmišljali tudi ob geslu Rast mladosti iz korenin modrosti. Sogovornika sta zamajala marsikatero zmotno uveljavljeno mnenje.
VEČ ...|29. 11. 2018
Mladi želijo biti samo slišani
V tednu Karitas smo v Mladoskop povabili Tatjano Rupnik, vodjo programa Popoldne na cesti in Draga Sukiča z Zavoda Pelikan, kjer vodi terapevtsko skupino za dvojne diagnoze, zasvojenost in duševne težave. Kako lahko podamo roko pomoči osebam, ki ne zmorejo, kaj sporočajo mladi skozi odklonilno vedenje, kako se jim približamo, jih slišimo? Z gostoma smo razmišljali tudi ob geslu Rast mladosti iz korenin modrosti. Sogovornika sta zamajala marsikatero zmotno uveljavljeno mnenje.

Nataša Ličen

Izobraževanjemladivzgojaduhovnost

Informativni prispevki

VEČ ...|29. 11. 2018
Nadškof Alojzij Cvikl zahvala na Klicu dobrote

Letošnji 28. dobrodelni koncert Klic dobrote, za družine v stiski, je sinoči zopet napolnil dvorano Golovec v Celju. Ob neposrednem prenosu je koncert pred televizijske ekrane in radijske postaje povabil ljudi, ki imajo radi glasbo in ki radi pomagajo. Tudi letos je bil glavni namen dobrodelnega koncerta zbiranje sredstev za pomoč slovenskim družinam v stiski. Akcija zbiranja za družine v stiski se bo nadaljevala do konca leta.

Nadškof Alojzij Cvikl zahvala na Klicu dobrote

Letošnji 28. dobrodelni koncert Klic dobrote, za družine v stiski, je sinoči zopet napolnil dvorano Golovec v Celju. Ob neposrednem prenosu je koncert pred televizijske ekrane in radijske postaje povabil ljudi, ki imajo radi glasbo in ki radi pomagajo. Tudi letos je bil glavni namen dobrodelnega koncerta zbiranje sredstev za pomoč slovenskim družinam v stiski. Akcija zbiranja za družine v stiski se bo nadaljevala do konca leta.

družba

Informativni prispevki

Nadškof Alojzij Cvikl zahvala na Klicu dobrote
Letošnji 28. dobrodelni koncert Klic dobrote, za družine v stiski, je sinoči zopet napolnil dvorano Golovec v Celju. Ob neposrednem prenosu je koncert pred televizijske ekrane in radijske postaje povabil ljudi, ki imajo radi glasbo in ki radi pomagajo. Tudi letos je bil glavni namen dobrodelnega koncerta zbiranje sredstev za pomoč slovenskim družinam v stiski. Akcija zbiranja za družine v stiski se bo nadaljevala do konca leta.
VEČ ...|29. 11. 2018
Nadškof Alojzij Cvikl zahvala na Klicu dobrote
Letošnji 28. dobrodelni koncert Klic dobrote, za družine v stiski, je sinoči zopet napolnil dvorano Golovec v Celju. Ob neposrednem prenosu je koncert pred televizijske ekrane in radijske postaje povabil ljudi, ki imajo radi glasbo in ki radi pomagajo. Tudi letos je bil glavni namen dobrodelnega koncerta zbiranje sredstev za pomoč slovenskim družinam v stiski. Akcija zbiranja za družine v stiski se bo nadaljevala do konca leta.

Alen Salihović

družba

Priporočamo
|
Aktualno

Naš gost

VEČ ...|6. 4. 2019
Jurij Souček 90 letnik

5. aprila je praznoval 90. rojstni dan dramski igralec Jurij Souček. Ob tej priložnosti smo z njim posneli pogovor in ga povprašali o njegovem življenju. Kaj ga veseli, katere so njegove male radosti, s katerimi igralci in režiserji je rad sodeloval, katerih vlog se še posebej spominja? Kot vedno, nam je odgovarjal na svoj, humoren način z veliko zgodbami in anekdotami. Razkril nam je marsikatero skrito podrobnost iz življenja igralca in teh se je v devetih desetletjih življenja nabralo veliko.

Jurij Souček 90 letnik

5. aprila je praznoval 90. rojstni dan dramski igralec Jurij Souček. Ob tej priložnosti smo z njim posneli pogovor in ga povprašali o njegovem življenju. Kaj ga veseli, katere so njegove male radosti, s katerimi igralci in režiserji je rad sodeloval, katerih vlog se še posebej spominja? Kot vedno, nam je odgovarjal na svoj, humoren način z veliko zgodbami in anekdotami. Razkril nam je marsikatero skrito podrobnost iz življenja igralca in teh se je v devetih desetletjih življenja nabralo veliko.

Jože Bartolj

Jurij Souček

Program zadnjega tedna

VEČ ...|18. 4. 2019
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 18. april 2019 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 18. april 2019 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Globine

VEČ ...|12. 3. 2019
O sektah in kultu

Tokratna tema je odprla vpšranja o cerkvenih verskih skupnostih, kultih in sektah. Zakaj je slednjih na tisoče po svetu in kako pravzaprav nastanejo? Kakšna je njihova zgodovina znotraj krščanstva in kakšne kulte goji današnji človek? Z nami bil jezuit p. Damjan Ristić.

O sektah in kultu

Tokratna tema je odprla vpšranja o cerkvenih verskih skupnostih, kultih in sektah. Zakaj je slednjih na tisoče po svetu in kako pravzaprav nastanejo? Kakšna je njihova zgodovina znotraj krščanstva in kakšne kulte goji današnji človek? Z nami bil jezuit p. Damjan Ristić.

Blaž Lesnik

duhovnostizobraževanjesektakult

Naš pogled

VEČ ...|16. 4. 2019
Tanja Dominko: Glavobol

O glavobolu, ki daje vrh politike in po drugi strani tudi nekatere duhovnike, ko ne vedo, kako pristopiti do množic, ki se zgrinjajo v cerkve, med letom pa jih ni.

Tanja Dominko: Glavobol

O glavobolu, ki daje vrh politike in po drugi strani tudi nekatere duhovnike, ko ne vedo, kako pristopiti do množic, ki se zgrinjajo v cerkve, med letom pa jih ni.

Tanja Dominko

politikacerkev

Radijski misijon 2019

VEČ ...|13. 4. 2019
Večerni pogovor: Bil sem izgubljen in Si me našel

V sklepnem misijonskem večernem pogovoru na temo Bil sem izgubljen in Si me našel smo govorili z župnikom Damijanom Mlinaričem, Vesno Rak iz Neokatehumenata, Klemenom Plejičem iz Karitas, ki je ozdravljen odvisnik in Elizabeto Milunić iz skupnosti Deli Jezusa. Spregovorili so skozi svoje življenjske izkušnje, kje so spoznali in srečali Jezusa ter z njim polneje zaživeli.

Večerni pogovor: Bil sem izgubljen in Si me našel

V sklepnem misijonskem večernem pogovoru na temo Bil sem izgubljen in Si me našel smo govorili z župnikom Damijanom Mlinaričem, Vesno Rak iz Neokatehumenata, Klemenom Plejičem iz Karitas, ki je ozdravljen odvisnik in Elizabeto Milunić iz skupnosti Deli Jezusa. Spregovorili so skozi svoje življenjske izkušnje, kje so spoznali in srečali Jezusa ter z njim polneje zaživeli.

Nataša Ličen

Radijski misijon 2019duhovnostpogovor

Kulturni utrinki

VEČ ...|18. 4. 2019
Dr. Henrik Neubauer 90 let - Razstava Gradovi na slovenskem - Odzivi na požar v katedrali Notre Dame

Starosta slovenskega baleta dr. Henrik Neubauer je včeraj praznoval 90 let.Na Ljubljanskem gradu je na ogled razstava Mogočni varuhi preteklosti - gradovi na Slovenskem.Novice po požaru katedrale Notre Dame v Parizu, oglasil se je papež, v Franciji so zvonili zvonovi vseh cerkva.

Dr. Henrik Neubauer 90 let - Razstava Gradovi na slovenskem - Odzivi na požar v katedrali Notre Dame

Starosta slovenskega baleta dr. Henrik Neubauer je včeraj praznoval 90 let.Na Ljubljanskem gradu je na ogled razstava Mogočni varuhi preteklosti - gradovi na Slovenskem.Novice po požaru katedrale Notre Dame v Parizu, oglasil se je papež, v Franciji so zvonili zvonovi vseh cerkva.

Jože Bartolj

Henrik Neubauer

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|18. 4. 2019
Ovčja volna v več inovacijah

V podjetju Soven predelujejo ovčjo volno. Vseskozi so vpeti v razvijanje novih produktov, med zadnjimi je povsem naravno, bio volneno ležišče. O tem smo govorili z Marija Srblin.

Ovčja volna v več inovacijah

V podjetju Soven predelujejo ovčjo volno. Vseskozi so vpeti v razvijanje novih produktov, med zadnjimi je povsem naravno, bio volneno ležišče. O tem smo govorili z Marija Srblin.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeidejarazvojzdravje

Svetovalnica

VEČ ...|18. 4. 2019
Liturgika in pomen svetega tridnevja

Kdaj se začne veliki teden, kaj je sveto tridnevje, katere pesmi so primerne v postnem času, ob kateri uri naj bi se začela vigilija in kako je z datumom velike noči? Odgovore na ta in še druga vprašanja v povezi z liturgijo središča bogoslužnega leta smo iskali v Svetovalnici na veliki četrtek. Naša gostja je bila asistentka pri Katedri za liturgiko Teološke fakultete v Ljubljani Cecilija Oblonšek.

Liturgika in pomen svetega tridnevja

Kdaj se začne veliki teden, kaj je sveto tridnevje, katere pesmi so primerne v postnem času, ob kateri uri naj bi se začela vigilija in kako je z datumom velike noči? Odgovore na ta in še druga vprašanja v povezi z liturgijo središča bogoslužnega leta smo iskali v Svetovalnici na veliki četrtek. Naša gostja je bila asistentka pri Katedri za liturgiko Teološke fakultete v Ljubljani Cecilija Oblonšek.

Blaž Lesnik

liturgijatridnevjevelika nočduhovnost

Bim bam bom

VEČ ...|18. 4. 2019
Bim bam bom dne 18. 4.

Bim bam bom dne 18. 4.

Jure Sešek

Duhovna misel

VEČ ...|18. 4. 2019
Tabernakelj. Najsvetejše.

VELIKI ČETRTEK, dan Gospodove zadnje večerje

Tabernakelj. Najsvetejše.

VELIKI ČETRTEK, dan Gospodove zadnje večerje

Gregor Čušin

duhovnost