Rožni venec
Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice. Molitev je vodil murskosoboški škof Peter Štumpf.
Rožni venec
Informativni prispevki
V zadnjih letih je postalo nekako samoumevno, da so denar za izvajanje programov na socialnem področju večinoma dobivale le levičarske nevladne organizacije. Za vtis pluralnosti so bile izjeme kakšne dobrodelne organizacije. Zato je tokratni uspeh več organizacij s konservativnimi vrednotami na razpisu za sofinanciranje projektov za pomoč najbolj ranljivim skupinam zaradi epidemije pričakovano razbesenel levičarske aktiviste in medije. V središču medijskega viharja se je znašel zlasti projekt Zavoda za kulturo življenja Iskreni in z njim minister Janez Cigler Kralj. Ta se je med ustanovitelje Zavoda zapisal šele pred dvema letoma in se iz tega umaknil preden je bil izvoljen za ministra. Navedbe, da je soustanovitelj zavoda torej ne držijo. Minister je tudi sicer zavrnil vse očitke, ki v zvezi z razpisom letijo nanj.
Vse se začne z razpisom. »Opažamo, da so (v njih zahtevane) večinoma zelo enostranske vrednote, neke agende, ki so zagotovo levičarkse agende, in potem se mi na veliko razpisov niti ne prijavljamo,« je pojasnil direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk.
Če levičarske nevladne organizacije ne bi dobile denarja iz javnih sredstev, bi propadle. Večino teh organizacij namreč kar v 80-ih ali 90-ih odstotkih financira država. Komentator na portalu Domovina.je Peter Merše je zbral podatke, koliko denarja so v zadnjih treh letih dobile nekatere organizacije, ki se ukvarjajo z LGBT vsebino. »Legebitra recimo v zadnjih treh letih 1,2 milijona evrov, društvo Škuc 1,2 milijona iz javnih sredstev, parada ponosa 150 tisoč evrov, društvo za integracijo homoseksualcev Enakopravni pod Mavrico skoraj 187 tisoč evrov v zadnjih treh letih, medtem ko je Zavod Iskreni v tem istem času iz javnih sredtev dobil 20 tisoč evrov.«
Tokrat je bil razpis relativno odprte narave. Ministrstvo za delo je dalo pobudo organizacijam, da pripravijo program, ki ga že izvajajo oziroma bo pomagal ljudem pri odpravi posledic epidemije. Zato se je lahko prijavil tudi Zavod Iskreni, ki se že več kot 15 let posveča odpravi in lajšanju stisk mladih, zakoncev, staršev in družin.
Minister Janez Cigler Kralj vse očitke v zvezi z razpisom zavrača. Tako v Zavodu Iskreni kot na ministrstvu je izločen iz vseh postopkov, ki bi bili lahko potencialno konfliktni.
»Vsaka vloga je morala biti pregledana neodvisno s strani treh članov komisije. In jaz kot minister lahko samo verjamem in zaupam, da je komisija svoje delo opravila strokovno,« je povedal minister Cigler Kralj.
A pritisk levih strank se le še stopnjuje, pri tem pa gre predvsem za preusmerjanje pozornosti s parodije vlaganja nezaupnice vladi, meni direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk.
Informativni prispevki
V zadnjih letih je postalo nekako samoumevno, da so denar za izvajanje programov na socialnem področju večinoma dobivale le levičarske nevladne organizacije. Za vtis pluralnosti so bile izjeme kakšne dobrodelne organizacije. Zato je tokratni uspeh več organizacij s konservativnimi vrednotami na razpisu za sofinanciranje projektov za pomoč najbolj ranljivim skupinam zaradi epidemije pričakovano razbesenel levičarske aktiviste in medije. V središču medijskega viharja se je znašel zlasti projekt Zavoda za kulturo življenja Iskreni in z njim minister Janez Cigler Kralj. Ta se je med ustanovitelje Zavoda zapisal šele pred dvema letoma in se iz tega umaknil preden je bil izvoljen za ministra. Navedbe, da je soustanovitelj zavoda torej ne držijo. Minister je tudi sicer zavrnil vse očitke, ki v zvezi z razpisom letijo nanj.
Vse se začne z razpisom. »Opažamo, da so (v njih zahtevane) večinoma zelo enostranske vrednote, neke agende, ki so zagotovo levičarkse agende, in potem se mi na veliko razpisov niti ne prijavljamo,« je pojasnil direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk.
Če levičarske nevladne organizacije ne bi dobile denarja iz javnih sredstev, bi propadle. Večino teh organizacij namreč kar v 80-ih ali 90-ih odstotkih financira država. Komentator na portalu Domovina.je Peter Merše je zbral podatke, koliko denarja so v zadnjih treh letih dobile nekatere organizacije, ki se ukvarjajo z LGBT vsebino. »Legebitra recimo v zadnjih treh letih 1,2 milijona evrov, društvo Škuc 1,2 milijona iz javnih sredstev, parada ponosa 150 tisoč evrov, društvo za integracijo homoseksualcev Enakopravni pod Mavrico skoraj 187 tisoč evrov v zadnjih treh letih, medtem ko je Zavod Iskreni v tem istem času iz javnih sredtev dobil 20 tisoč evrov.«
Tokrat je bil razpis relativno odprte narave. Ministrstvo za delo je dalo pobudo organizacijam, da pripravijo program, ki ga že izvajajo oziroma bo pomagal ljudem pri odpravi posledic epidemije. Zato se je lahko prijavil tudi Zavod Iskreni, ki se že več kot 15 let posveča odpravi in lajšanju stisk mladih, zakoncev, staršev in družin.
Minister Janez Cigler Kralj vse očitke v zvezi z razpisom zavrača. Tako v Zavodu Iskreni kot na ministrstvu je izločen iz vseh postopkov, ki bi bili lahko potencialno konfliktni.
»Vsaka vloga je morala biti pregledana neodvisno s strani treh članov komisije. In jaz kot minister lahko samo verjamem in zaupam, da je komisija svoje delo opravila strokovno,« je povedal minister Cigler Kralj.
A pritisk levih strank se le še stopnjuje, pri tem pa gre predvsem za preusmerjanje pozornosti s parodije vlaganja nezaupnice vladi, meni direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk.
Karitas
Predstavili smo zbrana sredstva in dosedanjo pomoč, ki jo je Slovenska karitas poslala prebivalcem Petrinje po rušilnem decembrskem potresu.
Karitas
Predstavili smo zbrana sredstva in dosedanjo pomoč, ki jo je Slovenska karitas poslala prebivalcem Petrinje po rušilnem decembrskem potresu.
Svetovalnica
Kateri ukrepi so na voljo v sklopu protikoronske zakonodaje? Kako je z različnimi oblikami transferjev in pomoči? V Svetovalnici je bila z nami Valentina Vehovar z Ministrstva za delo.
Svetovalnica
Kateri ukrepi so na voljo v sklopu protikoronske zakonodaje? Kako je z različnimi oblikami transferjev in pomoči? V Svetovalnici je bila z nami Valentina Vehovar z Ministrstva za delo.
Informativne oddaje
Moralni teolog dr. Roman Globokar o etični odgovornosti cepljenja.
Papež spremenil zakonodajo, zdaj so v službo bralca ali mašnega pomočnika za stalno lahko sprejete tudi ženske.
Mladi so vabljeni, da odgovorijo na anketo o njihovi veri in duhovnosti.
Informativne oddaje
Moralni teolog dr. Roman Globokar o etični odgovornosti cepljenja.
Papež spremenil zakonodajo, zdaj so v službo bralca ali mašnega pomočnika za stalno lahko sprejete tudi ženske.
Mladi so vabljeni, da odgovorijo na anketo o njihovi veri in duhovnosti.
Informativne oddaje
Tretja pošiljka cepiva za zdravstvene delavce; naslednja za starejše, ki niso v domovih.Hitri testi v zdravstvenih domovih bi lahko pripomogli k odpiranju nekaterih dejavnosti.Vračanje otrok s posebnimi potrebami v šole in prostovoljno testiranje njihovih učiteljev.Ameriški kongres že v novi sestavi; jutrišnje volitve v Georgii odločajo o večini v senatu.Slovenska karitas z novo pobudo k zbiranju pomoči za prizadete v potresu na Hrvaškem.Britansko sodišče zavrnilo izročitev ustanovitelja Wikileaksa Assangea ZDAZačenjata se devetdesetdnevna programa duhovne poglobitve EXODUS 90 in FIAT 90.Potniški vlak do Kočevja obeta razbremenitev cest, razvojne možnosti in čistejše okolje.Šport: Tudi danes odmeva drugo mesto Anžeta Laniška na novoletni turneji.
Vreme: Popoldne še rahle padavine. Jutri bo sprva suho, proti večeru od juga dež in sneg.
Informativne oddaje
Tretja pošiljka cepiva za zdravstvene delavce; naslednja za starejše, ki niso v domovih.Hitri testi v zdravstvenih domovih bi lahko pripomogli k odpiranju nekaterih dejavnosti.Vračanje otrok s posebnimi potrebami v šole in prostovoljno testiranje njihovih učiteljev.Ameriški kongres že v novi sestavi; jutrišnje volitve v Georgii odločajo o večini v senatu.Slovenska karitas z novo pobudo k zbiranju pomoči za prizadete v potresu na Hrvaškem.Britansko sodišče zavrnilo izročitev ustanovitelja Wikileaksa Assangea ZDAZačenjata se devetdesetdnevna programa duhovne poglobitve EXODUS 90 in FIAT 90.Potniški vlak do Kočevja obeta razbremenitev cest, razvojne možnosti in čistejše okolje.Šport: Tudi danes odmeva drugo mesto Anžeta Laniška na novoletni turneji.
Vreme: Popoldne še rahle padavine. Jutri bo sprva suho, proti večeru od juga dež in sneg.
Nedeljski klepet
Možnost, da zbolimo za demenco, s starostjo narašča. V starosti nad 65 let ima demenco že vsak peti človek, v starosti nad 80 let pa vsak tretji. V Sloveniji je obolelih že več kot 32 000 oseb. Število oseb z demenco narašča, sočasno pa tudi število družin, v kateri živijo osebe z demenco. V Nedeljskem klepetu prisluhnite Štefaniji Lukič Zlobec, predsednici društva Spominčica, slovenskega združenja za pomoč pri demenci.
Nedeljski klepet
Možnost, da zbolimo za demenco, s starostjo narašča. V starosti nad 65 let ima demenco že vsak peti človek, v starosti nad 80 let pa vsak tretji. V Sloveniji je obolelih že več kot 32 000 oseb. Število oseb z demenco narašča, sočasno pa tudi število družin, v kateri živijo osebe z demenco. V Nedeljskem klepetu prisluhnite Štefaniji Lukič Zlobec, predsednici društva Spominčica, slovenskega združenja za pomoč pri demenci.
Iz naših krajev
Poročali smo o pomoči lokalnega gospodarstva šempetrski bolnišnici v času pandemije, gradnji čistilne naprave v občini Rače - Fram, pa tudi o skakalnem centru, ki naj bi zrasel na Pertoči v Prekmurju.
Iz naših krajev
Poročali smo o pomoči lokalnega gospodarstva šempetrski bolnišnici v času pandemije, gradnji čistilne naprave v občini Rače - Fram, pa tudi o skakalnem centru, ki naj bi zrasel na Pertoči v Prekmurju.
Komentar Časnik.si
Mitja Pucelj piše o vplivu, ki ga imajo komunisti nad nami, kljub temu, da je od plebiscita minilo že trideset let. V komentarju piše o doseganju zmage s pomočjo nasilja in vojne, pa tudi o moči propagande oz. agresivnega pošiljanja sporočil ter o vlogi medijev, pri čemer posebej izpostavlja vlogo RTV Slovenija. Poziva k prihodu na volišče, kjer skušamo voliti z razumom, ne po diktatu levičarjev. Meni, da je čas, da zahtevamo konec komunizma in demokracijo, kakršno si kot narod po skorajda 80-letni fizični in mentalni tiraniji, ki jo izvajajo komunisti, zaslužimo.
Komentar Časnik.si
Mitja Pucelj piše o vplivu, ki ga imajo komunisti nad nami, kljub temu, da je od plebiscita minilo že trideset let. V komentarju piše o doseganju zmage s pomočjo nasilja in vojne, pa tudi o moči propagande oz. agresivnega pošiljanja sporočil ter o vlogi medijev, pri čemer posebej izpostavlja vlogo RTV Slovenija. Poziva k prihodu na volišče, kjer skušamo voliti z razumom, ne po diktatu levičarjev. Meni, da je čas, da zahtevamo konec komunizma in demokracijo, kakršno si kot narod po skorajda 80-letni fizični in mentalni tiraniji, ki jo izvajajo komunisti, zaslužimo.
Informativni prispevki
Ob sklepu leta smo se pogovarjali z evropsko poslanko iz vrstEvropske ljudske stranke/NSi Ljudmilo Novak. Ker je članicaparlamentarnih odborov za okolje, zdravje in varnost hrane ter zapromet in turizem nismo mogli mimo teh tem. Izrazila je veselje, dase je Evropska unija dobro soočila s pandemijo ter, da je državamna pomoč priskočila z izdatnimi finančnimi sredstvi.
Informativni prispevki
Ob sklepu leta smo se pogovarjali z evropsko poslanko iz vrstEvropske ljudske stranke/NSi Ljudmilo Novak. Ker je članicaparlamentarnih odborov za okolje, zdravje in varnost hrane ter zapromet in turizem nismo mogli mimo teh tem. Izrazila je veselje, dase je Evropska unija dobro soočila s pandemijo ter, da je državamna pomoč priskočila z izdatnimi finančnimi sredstvi.
Rožni venec
Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice.
Rožni venec
Dogodki
Zgodbe otrok, ki so preboleli raka, so zgodbe navdiha, mnogih padcev, a vendarle zmage, ki jo otroci zmorejo s pomočjo družine, zdravnikov in osebja, ki jim na poti ozdravljenja pomaga. Ta večer so svoje zgodbe z nami delile tri mamice: Diana Sušnik, Doris Ribič in Miša Andolšek – njihovi otroci Andreas, Maja in Nejc so Junaki, pisani z veliko začetnico.
Dogodki
Zgodbe otrok, ki so preboleli raka, so zgodbe navdiha, mnogih padcev, a vendarle zmage, ki jo otroci zmorejo s pomočjo družine, zdravnikov in osebja, ki jim na poti ozdravljenja pomaga. Ta večer so svoje zgodbe z nami delile tri mamice: Diana Sušnik, Doris Ribič in Miša Andolšek – njihovi otroci Andreas, Maja in Nejc so Junaki, pisani z veliko začetnico.
Dogodki
Zgodbe otrok, ki so preboleli raka, so zgodbe navdiha, mnogih padcev, a vendarle zmage, ki jo otroci zmorejo s pomočjo družine, zdravnikov in osebja, ki jim na poti ozdravljenja pomaga. Ta večer so svoje zgodbe z nami delile tri mamice: Diana Sušnik, Doris Ribič in Miša Andolšek – njihovi otroci Andreas, Maja in Nejc so Junaki, pisani z veliko začetnico.
Dogodki
Zgodbe otrok, ki so preboleli raka, so zgodbe navdiha, mnogih padcev, a vendarle zmage, ki jo otroci zmorejo s pomočjo družine, zdravnikov in osebja, ki jim na poti ozdravljenja pomaga. Ta večer so svoje zgodbe z nami delile tri mamice: Diana Sušnik, Doris Ribič in Miša Andolšek – njihovi otroci Andreas, Maja in Nejc so Junaki, pisani z veliko začetnico.
Dogodki
Zgodbe otrok, ki so preboleli raka, so zgodbe navdiha, mnogih padcev, a vendarle zmage, ki jo otroci zmorejo s pomočjo družine, zdravnikov in osebja, ki jim na poti ozdravljenja pomaga. Ta večer so svoje zgodbe z nami delile tri mamice: Diana Sušnik, Doris Ribič in Miša Andolšek – njihovi otroci Andreas, Maja in Nejc so Junaki, pisani z veliko začetnico.
Dogodki
Zgodbe otrok, ki so preboleli raka, so zgodbe navdiha, mnogih padcev, a vendarle zmage, ki jo otroci zmorejo s pomočjo družine, zdravnikov in osebja, ki jim na poti ozdravljenja pomaga. Ta večer so svoje zgodbe z nami delile tri mamice: Diana Sušnik, Doris Ribič in Miša Andolšek – njihovi otroci Andreas, Maja in Nejc so Junaki, pisani z veliko začetnico.
Informativni prispevki
Evropska poslanka Evropske ljudske stranke/SDS Romana Tomc je predkoncem leta spregovorila o dogajanju v Evropskem parlamentu, ki ga jetako kot ves svet zaznamovala pandemija novega koronavirusa.Pozdravila je dogovor za pomoč državam članicam po pandemiji.Veseli jo, da je k dosegu kompromisa pod vodstvom nemškegapredsedstva pripomogel tudi slovenski premier Janez Janša. Boljpesimistična pa je glede brexita. Skrbi jo, da do 1. januarjadogovora ne bo, kar bo povzročilo številne težave. Spregovorila jetudi o političnih razmerah v Sloveniji ter bila kritična do potezopozicije. Ni pa šlo mimo ukrepov slovenske vlade pri soočanju zepidemijo. Slednje je ocenila kot ene najboljših v Evropski uniji.
Informativni prispevki
Evropska poslanka Evropske ljudske stranke/SDS Romana Tomc je predkoncem leta spregovorila o dogajanju v Evropskem parlamentu, ki ga jetako kot ves svet zaznamovala pandemija novega koronavirusa.Pozdravila je dogovor za pomoč državam članicam po pandemiji.Veseli jo, da je k dosegu kompromisa pod vodstvom nemškegapredsedstva pripomogel tudi slovenski premier Janez Janša. Boljpesimistična pa je glede brexita. Skrbi jo, da do 1. januarjadogovora ne bo, kar bo povzročilo številne težave. Spregovorila jetudi o političnih razmerah v Sloveniji ter bila kritična do potezopozicije. Ni pa šlo mimo ukrepov slovenske vlade pri soočanju zepidemijo. Slednje je ocenila kot ene najboljših v Evropski uniji.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Čokoladi, ki jo stopimo, da bi v njo pomočili piškote ali z njo oblili torto, moramo dodati maslo in olje, in sicer več olja kot masla oz. vsaj pol enega, pol drugega.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Čokoladi, ki jo stopimo, da bi v njo pomočili piškote ali z njo oblili torto, moramo dodati maslo in olje, in sicer več olja kot masla oz. vsaj pol enega, pol drugega.
Karitas
Luka Oven, voditelj Mlade Karitas v Sloveniji, je svojo energijo in čas usmeril tudi v pomoč najranljivejšim v tej epidemiji. Kakšne so njegove izkušnje prostovoljstva v eni od ustanov, s kakšnimi izzivi se srečuje in kako potrebna je ta pomoč,
Karitas
Ni meje za dobre ideje
Milan Ninić je predsednik društva Preprosto pomagam. Tudi letos z našo pomočjo sodelujejo z Božičkom pri obdarovanju otrok, v sklopu dobrodelne Božičkove tovarne daril. Preko spleta se prijavimo in darujemo.
Ni meje za dobre ideje
Milan Ninić je predsednik društva Preprosto pomagam. Tudi letos z našo pomočjo sodelujejo z Božičkom pri obdarovanju otrok, v sklopu dobrodelne Božičkove tovarne daril. Preko spleta se prijavimo in darujemo.
Srečanja
Zavod Živim prek svojega programa Preživim pomaga družinam, ki so se kljub težki situaciji v nosečnosti pogumno odločile za ohranitev življenja otroka in v nosečnosti ter po porodu potrebujejo pomoč na različnih področjih. V oddaji Srečanja smo govorili o tej pomoči in tudi o tem, kaj projekt prinaša prostovoljcem, ki sodelujejo v njem.
Srečanja
Slovencem po svetu in domovini
68. Skupni mladinski dan v Buenos Airesu (več nam je povedal Tomi Selan), zaključek šolskega leta za slovenske šole v Argentini (pogovor s šolskim referentom Zedinjene Slovenije Marcelom Brulo),Repatriacija iz Venezuele se nadaljuje (več nam je pojasnil državni sekretar na USZS dr. Dejan Valentinčič), o življenju Slovencev v Venezueli, pomoči, ki jo prejemajo iz Slovenije ter kako doživljajo repatriacijo (misijonarka v Venezueli, sestra Andreja Godnič), kako sta se zaključila natečaja (Moj košček Slovenije in bralno-risalni na pravljico O štirih godcih in gozdnem škratu) sta povedala Anamarija Rajk iz Rafaelove družbe in Luka Klopčič iz Svetovnega slovenskega kongresa.
Slovencem po svetu in domovini
68. Skupni mladinski dan v Buenos Airesu (več nam je povedal Tomi Selan), zaključek šolskega leta za slovenske šole v Argentini (pogovor s šolskim referentom Zedinjene Slovenije Marcelom Brulo),Repatriacija iz Venezuele se nadaljuje (več nam je pojasnil državni sekretar na USZS dr. Dejan Valentinčič), o življenju Slovencev v Venezueli, pomoči, ki jo prejemajo iz Slovenije ter kako doživljajo repatriacijo (misijonarka v Venezueli, sestra Andreja Godnič), kako sta se zaključila natečaja (Moj košček Slovenije in bralno-risalni na pravljico O štirih godcih in gozdnem škratu) sta povedala Anamarija Rajk iz Rafaelove družbe in Luka Klopčič iz Svetovnega slovenskega kongresa.
Kolokvij
Kako lepo je spreminjati svet na bolje! Čisto konkretno, z drobnimi koraki pomoči tistim, ki jo res potrebujejo. Enega takih korakov lahko naredite skupaj z združenjem študentov prava Pravna Panda. V oddaji Kolokvij predstavljajo svoj dobrodelni projekt.
Kolokvij
Kako lepo je spreminjati svet na bolje! Čisto konkretno, z drobnimi koraki pomoči tistim, ki jo res potrebujejo. Enega takih korakov lahko naredite skupaj z združenjem študentov prava Pravna Panda. V oddaji Kolokvij predstavljajo svoj dobrodelni projekt.
Informativni prispevki
Vaša eminenca kardinal Bertello, predsednik Governatorata,Vaša eminenca kardinal Rode, Ekscelenca Mons. Vergez Alzaga,Spoštovani gospod nadškof Cvikl,Ekscelence,Dragi kolega minister,Spoštovani veleposlanik Štunf, Dragi italijanski prijatelji iz škofije Teramo-Atri in mesta Castelli,Gospe in gospodje,Drugič po letu 1996 bo slovensko božično drevo letos osvetlilo Trg Sv. Petra v Vatikanu. Gre za zahteven projekt, še posebej v teh časih, a prepričan sem, da smo svetlobe božičnega drevesa v teh koronskih časih potrebni še bolj kot doslej. Hvala vatikanski državi za prijazno povabilo k sodelovanju!Slovensko božično drevo bo na Trgu Sv. Petra ko bomo vstopili v leto 2021, ko praznujemo tridesetletnico slovenske osamosvojitve. Sveti sedež je bil med prvimi državami, ki so uradno priznale mlado slovensko državo, sveti papež Janez Pavel II. pa je že pred tem podpiral slovenska prizadevanja. Naj se ob tem spomnim tudi prizadevanj pokojnega ljubljanskega nadškofa dr. Alojzija Šuštarja in prav tako pokojnega dr. Štefana Faleža, prvega slovenskega veleposlanika v Vatikanu, ki sta bila ključna vez s Svetim sedežem v tistih prelomnih časih. Zato je to božično drevo tudi zahvala Svetemu sedežu za podporo ob nastanku slovenske države.V strategiji slovenske zunanje politike smo zapisali, da je Sveti sedež pomemben sogovornik v Evropi in svetu, ko gre za vprašanja miru, razvoja, verske svobode, medkulturnega in medverskega dialoga, kulturne identitete, humanitarnih in drugih svetovnih vprašanj, ki jih tako zelo poudarja prav papež Frančišek. Na vseh teh področjih Republika Slovenija in Sveti sedež v mnogočem delita poglede. Slovenci, kot maloštevilen narod, ki sta ga bistveno oblikovala krščanska kultura in jezik imamo posebno občutljivost za ta vprašanja. Rad bi se zahvalil vsem, ki ste poskrbeli za tako odlično predstavitev Slovenije tu v Vatikanu: gozdarjem, transportnim delavcem, številnim udeležencem medgeneracijskih delavnic, ki so ročno izdelali izvirne okraske iz slame in oblancev ter adventne vence. Hvala glasbenikom, ki bodo v Rim in v svet ponesli cvet slovenske glasbe, na čelu z Markom Finkom, Avseniki in Alfijem Nipičem. Hvala izvajalcem pritrkovanja, tej slovenski posebnosti. Ob strokovnem vodstvu dr. Janeza Bogataja ne bo manjkalo niti slovenskih jedi, celo kranjska klobasa in potica bosta tu, le da bo tokrat, v duhu papeža Frančiška, namenjeni rimskim brezdomcem. Naša prisotnost v Rimu bo torej zaznamovana s solidarnostjo: medgeneracijsko, s tistimi, ki so pomoči najbolj potrebni, s tistimi, ki zaradi pandemije trpijo po vsem svetu.Smreka prihaja iz Kočevske, slovenske pokrajine, ki se ponaša z enim največjih evropskih pragozdov. Ti prelepi gozdovi pa so bili hkrati priča nekaterim najtemnejšim trenutkom naše narodne zgodovine. Korenine petinsedemdeset let stare smreke, ki je pred nami, so se napajale v bolečini žrtev teh tragičnih dogodkov; a iz njih je zrasla lepota in moč, ki danes tu navdihuje široki svet. Zlo in trpljenje izpod korenin te smreke se na tem svetem kraju spreminjata v dobro in lepo.Slovensko božično drevo v središču krščanstva je sporočilo miru: mir in edinost med narodi in znotraj narodov, varnost, človeško dostojanstvo, sprava. Božično drevo v Vatikanu pa je tudi pomemben prispevek k predstavljanju Slovenije v svetu. Morda bo prav to božično drevo prihodnjo pomlad in poletje, ko bo pandemija premagana, zvabilo v Slovenijo koga od tistih, ki jo zdaj gledate v živo ali še verjetneje v različnih objavah na spletu in drugod.Lepo vabljeni v Slovenijo! In blagoslovljen božič ter vse dobro v novem letu!
Informativni prispevki
Vaša eminenca kardinal Bertello, predsednik Governatorata,Vaša eminenca kardinal Rode, Ekscelenca Mons. Vergez Alzaga,Spoštovani gospod nadškof Cvikl,Ekscelence,Dragi kolega minister,Spoštovani veleposlanik Štunf, Dragi italijanski prijatelji iz škofije Teramo-Atri in mesta Castelli,Gospe in gospodje,Drugič po letu 1996 bo slovensko božično drevo letos osvetlilo Trg Sv. Petra v Vatikanu. Gre za zahteven projekt, še posebej v teh časih, a prepričan sem, da smo svetlobe božičnega drevesa v teh koronskih časih potrebni še bolj kot doslej. Hvala vatikanski državi za prijazno povabilo k sodelovanju!Slovensko božično drevo bo na Trgu Sv. Petra ko bomo vstopili v leto 2021, ko praznujemo tridesetletnico slovenske osamosvojitve. Sveti sedež je bil med prvimi državami, ki so uradno priznale mlado slovensko državo, sveti papež Janez Pavel II. pa je že pred tem podpiral slovenska prizadevanja. Naj se ob tem spomnim tudi prizadevanj pokojnega ljubljanskega nadškofa dr. Alojzija Šuštarja in prav tako pokojnega dr. Štefana Faleža, prvega slovenskega veleposlanika v Vatikanu, ki sta bila ključna vez s Svetim sedežem v tistih prelomnih časih. Zato je to božično drevo tudi zahvala Svetemu sedežu za podporo ob nastanku slovenske države.V strategiji slovenske zunanje politike smo zapisali, da je Sveti sedež pomemben sogovornik v Evropi in svetu, ko gre za vprašanja miru, razvoja, verske svobode, medkulturnega in medverskega dialoga, kulturne identitete, humanitarnih in drugih svetovnih vprašanj, ki jih tako zelo poudarja prav papež Frančišek. Na vseh teh področjih Republika Slovenija in Sveti sedež v mnogočem delita poglede. Slovenci, kot maloštevilen narod, ki sta ga bistveno oblikovala krščanska kultura in jezik imamo posebno občutljivost za ta vprašanja. Rad bi se zahvalil vsem, ki ste poskrbeli za tako odlično predstavitev Slovenije tu v Vatikanu: gozdarjem, transportnim delavcem, številnim udeležencem medgeneracijskih delavnic, ki so ročno izdelali izvirne okraske iz slame in oblancev ter adventne vence. Hvala glasbenikom, ki bodo v Rim in v svet ponesli cvet slovenske glasbe, na čelu z Markom Finkom, Avseniki in Alfijem Nipičem. Hvala izvajalcem pritrkovanja, tej slovenski posebnosti. Ob strokovnem vodstvu dr. Janeza Bogataja ne bo manjkalo niti slovenskih jedi, celo kranjska klobasa in potica bosta tu, le da bo tokrat, v duhu papeža Frančiška, namenjeni rimskim brezdomcem. Naša prisotnost v Rimu bo torej zaznamovana s solidarnostjo: medgeneracijsko, s tistimi, ki so pomoči najbolj potrebni, s tistimi, ki zaradi pandemije trpijo po vsem svetu.Smreka prihaja iz Kočevske, slovenske pokrajine, ki se ponaša z enim največjih evropskih pragozdov. Ti prelepi gozdovi pa so bili hkrati priča nekaterim najtemnejšim trenutkom naše narodne zgodovine. Korenine petinsedemdeset let stare smreke, ki je pred nami, so se napajale v bolečini žrtev teh tragičnih dogodkov; a iz njih je zrasla lepota in moč, ki danes tu navdihuje široki svet. Zlo in trpljenje izpod korenin te smreke se na tem svetem kraju spreminjata v dobro in lepo.Slovensko božično drevo v središču krščanstva je sporočilo miru: mir in edinost med narodi in znotraj narodov, varnost, človeško dostojanstvo, sprava. Božično drevo v Vatikanu pa je tudi pomemben prispevek k predstavljanju Slovenije v svetu. Morda bo prav to božično drevo prihodnjo pomlad in poletje, ko bo pandemija premagana, zvabilo v Slovenijo koga od tistih, ki jo zdaj gledate v živo ali še verjetneje v različnih objavah na spletu in drugod.Lepo vabljeni v Slovenijo! In blagoslovljen božič ter vse dobro v novem letu!
Pogovor o
December je čas, ko se vrata kulturnih ustanov ponavadi še bolj na široko odprejo, a letos ni tako. Po številnih državah so zastali glasbeni projekti, utihnili koncerti, ugasnile odrske luči, odpadli sejemski dogodki. Glasbeno dogajanje je prešlo na net ali pa preprosto čaka na boljše čase. V oddaji Pogovor o smo gostili direktorico Cankarjevega doma Uršulo Cetinski, Urško Bittner Pipan pomočnico direktorja Javnega sklada za kulturne dejavnosti, direktorja Slovenske filharmonije Mateja Šarca in Klemna Ramovša, direktorja in umetniškega vodjo Festivala Sevicq Brežice. Poklicali smo tudi direktorico Narodne galerije dr. Barbaro Jaki. V ljubljanski Operi, celjskem gledališču in Mestnem gledališču Ljubljanskem se povabilu niso odzvali.
Pogovor o
December je čas, ko se vrata kulturnih ustanov ponavadi še bolj na široko odprejo, a letos ni tako. Po številnih državah so zastali glasbeni projekti, utihnili koncerti, ugasnile odrske luči, odpadli sejemski dogodki. Glasbeno dogajanje je prešlo na net ali pa preprosto čaka na boljše čase. V oddaji Pogovor o smo gostili direktorico Cankarjevega doma Uršulo Cetinski, Urško Bittner Pipan pomočnico direktorja Javnega sklada za kulturne dejavnosti, direktorja Slovenske filharmonije Mateja Šarca in Klemna Ramovša, direktorja in umetniškega vodjo Festivala Sevicq Brežice. Poklicali smo tudi direktorico Narodne galerije dr. Barbaro Jaki. V ljubljanski Operi, celjskem gledališču in Mestnem gledališču Ljubljanskem se povabilu niso odzvali.
Karitas
Na Miklavževo nedeljo smo ponovili pogovor iz pred nekaj dni, ko smo na geslo tedna Karitas Slišim te gostili več sogovornikov, ki se ukvarjajo z zagovorništvom ranljivih skupin. Naša sogovornica je bila socialna pedagoginja na Škofijski Karitas Celje Saraja Špec.
Karitas
Na Miklavževo nedeljo smo ponovili pogovor iz pred nekaj dni, ko smo na geslo tedna Karitas Slišim te gostili več sogovornikov, ki se ukvarjajo z zagovorništvom ranljivih skupin. Naša sogovornica je bila socialna pedagoginja na Škofijski Karitas Celje Saraja Špec.
Pogovor o
O epidemiji in soočanju z njo je v posebnem pogovoru za RadioOgnjišče spregovoril predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.Opozoril je, da trenutna zdravstvena kriza terja odziv slehernega odnas. Vseeno pa z optimizmom in velikim veseljem gleda v prihodnjeleto, ko upa, da se bo s pomočjo cepiva mogoče vrniti k starimoblikam sodelovanja, pogovarjanja, objemanja, k vsemu temu, karpotrebujemo ljudje, da se počutimo zaželene in dobrodošle. Precejrazdeljene politike pa je pozval k sodelovanju. Pahor je spregovorilše o sodelovanju s sosednjimi državami in spomnil na skorajšnjo30-letnico plebiscita.
Pogovor o
O epidemiji in soočanju z njo je v posebnem pogovoru za RadioOgnjišče spregovoril predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.Opozoril je, da trenutna zdravstvena kriza terja odziv slehernega odnas. Vseeno pa z optimizmom in velikim veseljem gleda v prihodnjeleto, ko upa, da se bo s pomočjo cepiva mogoče vrniti k starimoblikam sodelovanja, pogovarjanja, objemanja, k vsemu temu, karpotrebujemo ljudje, da se počutimo zaželene in dobrodošle. Precejrazdeljene politike pa je pozval k sodelovanju. Pahor je spregovorilše o sodelovanju s sosednjimi državami in spomnil na skorajšnjo30-letnico plebiscita.
Zakladi naše dediščine
Vatikanski trg je v adventu 2020 okrašen s smreko iz kočevskih gozdov, v spomin na 30-letnico samostojnosti Slovenije. Ob pomoči rokodelcev pa je trg sv. Petra okrašen še z več kot 40 drevesci, z motivi naše etnološke dediščine. Med krasilci je tudi Peter Ribič.
Zakladi naše dediščine
Vatikanski trg je v adventu 2020 okrašen s smreko iz kočevskih gozdov, v spomin na 30-letnico samostojnosti Slovenije. Ob pomoči rokodelcev pa je trg sv. Petra okrašen še z več kot 40 drevesci, z motivi naše etnološke dediščine. Med krasilci je tudi Peter Ribič.
Rožni venec
Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice. Molitev je vodil murskosoboški škof Peter Štumpf.
Rožni venec
Svetovalnica
Kam po strokovno pomoč in predvsem kako se po zdravljenju vključiti v vsakdanje življenje? Na to vprašanje smo skušali odgovoriti v današnji Svetovalnici. V tednu Karitas še posebej prisluhnemo stiskam, ki se skrivajo za različnimi zasvojenostmi. Z nami sta bila Milena Finc in Uroš Perko.
Svetovalnica
Kam po strokovno pomoč in predvsem kako se po zdravljenju vključiti v vsakdanje življenje? Na to vprašanje smo skušali odgovoriti v današnji Svetovalnici. V tednu Karitas še posebej prisluhnemo stiskam, ki se skrivajo za različnimi zasvojenostmi. Z nami sta bila Milena Finc in Uroš Perko.
Minute za kmetijstvo in podeželje
Vlada je minuli teden sprejela odlok o finančni pomoči pri reji prašičev v letošnjem letu, ki je podlaga za izplačilo pomoči. Zadnji dan za oddajo vloge je sreda 25. novembra. Na spletni strani Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja so za vse upravičence pripravili vodič in navodila za izpolnjevanje obrazca. V primeru nejasnosti pa lahko vse informacije dobite tudi pri svojem kmetijskem svetovalcu.
Minute za kmetijstvo in podeželje
Vlada je minuli teden sprejela odlok o finančni pomoči pri reji prašičev v letošnjem letu, ki je podlaga za izplačilo pomoči. Zadnji dan za oddajo vloge je sreda 25. novembra. Na spletni strani Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja so za vse upravičence pripravili vodič in navodila za izpolnjevanje obrazca. V primeru nejasnosti pa lahko vse informacije dobite tudi pri svojem kmetijskem svetovalcu.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Parklje naredimo iz kvašenega testa. Naredimo testo kot za rogljičke, da se da lepo oblikovati. Dva svaljka med seboj prepletemo, suhe rozine damo za oči in gumbe. Damo vzhajati, nato krake s škarjami narežemo, da dobimo rogovile. Namažemo z jajcem in kakšne dele potresemo z makom ali s sezamom. Miklavže (in tudi parklje) pa lahko naredimo iz medenega testa. V testo ne dajemo pecilnega praška, le malo sode bikarbone: 1/2 kg moke, 1/2 kavne žličke sode, 6 dag masla, malo cimeta, 20 dag sladkorja v prahu, 12 dag malo ogretega medu (cvetličnega), 1 jajce, 3-4 žlice mleka. Naredimo testo, naj počiva, da se ohladi, razvaljamo za 3 mm debelo in oblikujemo s pomočjo modelov ter spečemo. Damo na peki papir ali s čebeljim voskom namazan pekač, v tem primeru pekače prej pogrejemo, da se vosek nežno topi. Pečemo pri 170-180 stopinjah Celzija 12 minut, ker hitro dobijo barvo.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Radijska kateheza
Novembrska kateheza za bolnike je posvečena čuteči in sočutni bližini ob umiranju in žalovanju. Izvir kateheze je bil v božji besedi: »Tolažite, tolažite moje ljudstvo, govori vaš Bog …« (Iz 40,1) ter misli Patricka OMalleya: »Žalujočemu smo najbolj v pomoč, ko ga z vsem bitjem poslušamo in mu dopustimo izražati svojo žalost!«
Radijska kateheza
Novembrska kateheza za bolnike je posvečena čuteči in sočutni bližini ob umiranju in žalovanju. Izvir kateheze je bil v božji besedi: »Tolažite, tolažite moje ljudstvo, govori vaš Bog …« (Iz 40,1) ter misli Patricka OMalleya: »Žalujočemu smo najbolj v pomoč, ko ga z vsem bitjem poslušamo in mu dopustimo izražati svojo žalost!«
Via positiva
Dan pred tradicionalnim slovenskim zajtrkom 2020, ob Dnevu slovenske hrane, smo se pogovarjali s Filipom Ferenčakom. Prihaja iz družine, v kateri so se vsi, po svojih sposobnostih, vključili v to panogo in pišejo uspešno družinsko čebelarsko podjetniško zgodbo. Starša, štirje bratje in sestra ter njihove družine. Ob letošnjem dnevu so nekaj svojega medu podarili pomoči potrebnim. Govorili smo predvsem o pomenu dobrih odnosov, vključevanja in sodelovanja, ki so lahko znotraj družine še toliko boljši in zato tudi pri skupni poslovni poti uspešnejši.
Via positiva
Dan pred tradicionalnim slovenskim zajtrkom 2020, ob Dnevu slovenske hrane, smo se pogovarjali s Filipom Ferenčakom. Prihaja iz družine, v kateri so se vsi, po svojih sposobnostih, vključili v to panogo in pišejo uspešno družinsko čebelarsko podjetniško zgodbo. Starša, štirje bratje in sestra ter njihove družine. Ob letošnjem dnevu so nekaj svojega medu podarili pomoči potrebnim. Govorili smo predvsem o pomenu dobrih odnosov, vključevanja in sodelovanja, ki so lahko znotraj družine še toliko boljši in zato tudi pri skupni poslovni poti uspešnejši.
Sol in luč
Malokdo pozna izraz »Alikvotni toni«, veliko več pa »Zlati rez«. Kaj pa »harmonija«? Kako so ti izrazi med seboj povezani, kakšna je »nebeška glasba« in zakaj takšna glasba zdravi duha, v tokratni oddaji Sol in luč. Posebej za oddajo smo posneli tudi nekaj pesmi s pomočjo katerih se boste lahko potopili v srce harmonije. Avtor in izvajalca Tadej in Kristina Sadar.
Sol in luč
Malokdo pozna izraz »Alikvotni toni«, veliko več pa »Zlati rez«. Kaj pa »harmonija«? Kako so ti izrazi med seboj povezani, kakšna je »nebeška glasba« in zakaj takšna glasba zdravi duha, v tokratni oddaji Sol in luč. Posebej za oddajo smo posneli tudi nekaj pesmi s pomočjo katerih se boste lahko potopili v srce harmonije. Avtor in izvajalca Tadej in Kristina Sadar.
Slovencem po svetu in domovini
Slovenski dom Pristava v Buenos Airesu v Argentini je praznoval 53. obletnico. Poklicali smo Maručo Zurc, ki nam je opisala praznovanje in povabila k ogledu posnetkov na Youtube-u. V oddaji ste slišali tudi, kako se rahljanje ukrepov v Melbournu pozna v slovenskem verskem središču svetih bratov Cirila in Metoda v Kew-ju - to nam je povedal frančiškan, p. Simon Peter Berlec. S pomočjo knjige dr. Edija Gobca Slovenski ameriški izumitelji in inovatorji, ki je izšla pri založbi Družina, smo predstavili vrhunskega vesoljskega strokovnjaka Franklina R. Puhka. Oddajo smo začeli z novicami.
Slovencem po svetu in domovini
Slovenski dom Pristava v Buenos Airesu v Argentini je praznoval 53. obletnico. Poklicali smo Maručo Zurc, ki nam je opisala praznovanje in povabila k ogledu posnetkov na Youtube-u. V oddaji ste slišali tudi, kako se rahljanje ukrepov v Melbournu pozna v slovenskem verskem središču svetih bratov Cirila in Metoda v Kew-ju - to nam je povedal frančiškan, p. Simon Peter Berlec. S pomočjo knjige dr. Edija Gobca Slovenski ameriški izumitelji in inovatorji, ki je izšla pri založbi Družina, smo predstavili vrhunskega vesoljskega strokovnjaka Franklina R. Puhka. Oddajo smo začeli z novicami.
Sveta maša
Ob somaševanju domačega župnika in duhovnega pomočnika je maševal Bernard Geršak, stolni kanonik. Na orgle igral in pel je Jože Podgrajšek.
Sveta maša
Ob somaševanju domačega župnika in duhovnega pomočnika je maševal Bernard Geršak, stolni kanonik. Na orgle igral in pel je Jože Podgrajšek.
Karitas
Sogovornica Helena Zevnik Rozman nam je predstavila potek Tedna Karitas pod geslom Slišim te in spregovorila o pomoči Slovenske karitas v času epidemije novega koronavirusa.
Karitas
Sogovornica Helena Zevnik Rozman nam je predstavila potek Tedna Karitas pod geslom Slišim te in spregovorila o pomoči Slovenske karitas v času epidemije novega koronavirusa.
Minute za kmetijstvo in podeželje
V veljavi je odlok o finančni pomoči v prireji govejega mesa za obdobje od 1. junija do 30. septembra 2020. Vlagatelji morajo zahtevke vložiti na agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja najkasneje do ponedeljka 2. novembra.
Minute za kmetijstvo in podeželje
V veljavi je odlok o finančni pomoči v prireji govejega mesa za obdobje od 1. junija do 30. septembra 2020. Vlagatelji morajo zahtevke vložiti na agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja najkasneje do ponedeljka 2. novembra.
Rožni venec
Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice.
Rožni venec
Minute za kmetijstvo in podeželje
Odlok je podlaga za izplačilo nadomestila upravičencem v sektorjugovejega mesa, ki so utrpeli izpad dohodka zaradi znižanja odkupnihcen živine, znižanja ekonomičnosti reje, ter nižanja neto dodanevrednosti pri reji goved. Zato je predvidena finančna pomoč vvišini 100 evrov za žival oddano v klavnico, kar je enako, kot jeveljalo spomladi v prvem svežnju korona ukrepov.
Minute za kmetijstvo in podeželje
O klasiki drugače
Mati moja, venec pletem, je le ena od cerkvenih zborovskih pesmi, ki smo jih predstavili ob 21h. V drugem delu pa so priredbe slovenskih narodnih zazvenele s pomočjo izbranih oktetov lesne industrije. Pred desetletji so se srečevali na srečanjih, leta 1975 pa izdali tudi ploščo, s pomočjo katere smo tkali drugo polovico naše oddaje O klasiki drugače.
O klasiki drugače
Mati moja, venec pletem, je le ena od cerkvenih zborovskih pesmi, ki smo jih predstavili ob 21h. V drugem delu pa so priredbe slovenskih narodnih zazvenele s pomočjo izbranih oktetov lesne industrije. Pred desetletji so se srečevali na srečanjih, leta 1975 pa izdali tudi ploščo, s pomočjo katere smo tkali drugo polovico naše oddaje O klasiki drugače.
Karitas
17. oktober je svetovni dan boja proti revščini, 18. oktober pa evropski dan boja proti trgovini z ljudmi. O najnovejših razmerah in aktivnostih za pomoč na obeh področjih smo govorili z generalnim tajnikom Slovenske karitas Petrom Tomažičem.
Karitas
17. oktober je svetovni dan boja proti revščini, 18. oktober pa evropski dan boja proti trgovini z ljudmi. O najnovejših razmerah in aktivnostih za pomoč na obeh področjih smo govorili z generalnim tajnikom Slovenske karitas Petrom Tomažičem.
Rožni venec
Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice.
Rožni venec
Sol in luč
Admiral ameriške vojske, William McRaven je študentom je govoril obpodelitvi diplom. Njegovapreprosta pravila so lahko marsikomu v pomoč pri premagovanjuživljenjskih težav. William McRaven, rojen leta 1955 je sicer diplomiral iz novinarstva. Po diplomi naUniverzi v Teksasu v Austinu je opravil usposabljanje v specialnienoti vojne mornarice imenovane tudi Tjulnji. In prav s pomočjorazličnih nalog s tega izjemno napornega usposabljanja je mladimdiplomantom skušal razložiti kako je mogoče najti smisel in močza vztrajanje v življenju.
Sol in luč
Admiral ameriške vojske, William McRaven je študentom je govoril obpodelitvi diplom. Njegovapreprosta pravila so lahko marsikomu v pomoč pri premagovanjuživljenjskih težav. William McRaven, rojen leta 1955 je sicer diplomiral iz novinarstva. Po diplomi naUniverzi v Teksasu v Austinu je opravil usposabljanje v specialnienoti vojne mornarice imenovane tudi Tjulnji. In prav s pomočjorazličnih nalog s tega izjemno napornega usposabljanja je mladimdiplomantom skušal razložiti kako je mogoče najti smisel in močza vztrajanje v življenju.
Informativni prispevki
Nadškofijska karitas Maribor je v 30 letih svojega delovanjapomagala že več tisoč ljudem in glede na to, da je novikoronavirus še poglobil stiske, ne kaže, da jim bo kmalu zmanjkalodela. Pomoč v obliki hrane, oblačil ali psihosocialne pomočinudijo letno okoli 22.000 ljudem, je ob obletnici povedal predsednikBranko Maček. Za prehojeno pot in s prošnjo za naprej so sepopoldne v mariborski stolnici zbrali pri zahvalni sveti maši.Slovesno somaševanje je vodil nadškof Alojzij Cvikl, ki je tudipredsednik Slovenske karitas. V pridigi je spomnil, da so ljudjepotrebni pomoči pogosto spregledani ter se navezal na današnjicovid čas.
Informativni prispevki
Nadškofijska karitas Maribor je v 30 letih svojega delovanjapomagala že več tisoč ljudem in glede na to, da je novikoronavirus še poglobil stiske, ne kaže, da jim bo kmalu zmanjkalodela. Pomoč v obliki hrane, oblačil ali psihosocialne pomočinudijo letno okoli 22.000 ljudem, je ob obletnici povedal predsednikBranko Maček. Za prehojeno pot in s prošnjo za naprej so sepopoldne v mariborski stolnici zbrali pri zahvalni sveti maši.Slovesno somaševanje je vodil nadškof Alojzij Cvikl, ki je tudipredsednik Slovenske karitas. V pridigi je spomnil, da so ljudjepotrebni pomoči pogosto spregledani ter se navezal na današnjicovid čas.
Svetovalnica
V Svetovalnici smo tokrat predstavili Slovensko društvo za terapijo s pomočjo živali – Ambasadorji nasmeha. Ob tednu otroka smo spregovorili tudi o tem, kako lahko živali pomagajo otroku pri različnih stiskah in kako otroci izgubijo denimo strah pred psom. Društvo sicer pogosto riše nasmehe tudi na obraze starejših, kako, nam je povedala naša gostja Urša Ivanovič.
Svetovalnica
Via positiva
V stresnih časih negotovosti imajo lahko pomembno vlogo glasbeniki. S pesmijo spodbujajo, da ne pozabimo na prijatelje, dobrosrčnost, prijazno besedo, lepo gesto, nasmeh, pomoč mimoidočemu. Nekoč je na bankomatu našel denar, ni ga obdržal, naredil je kot se mu je tisti trenutek zdelo prav. Nastopal je na številnih dobrodelnih koncertih, nekoč je na enem od njih združil po desetletju molka očeta in sina, ni mu tuje povabiti brezdomca na kavo in še bi lahko naštevali. Glasbenik, pevec, o katerem mislimo, da vemo veliko, nas je zanimala predvsem njegova človeška plat. Omar Naber.
Via positiva
Informativni prispevki
V javnosti odmeva pobuda vodij LMŠ, SD, Levice in SAB, ki želijo s pomočjo ekonomista Jožeta P. Damijana zrušiti vlado Janeza Janše. Njihov namen je oblikovanje alternativne vlade, ki jo podpirajo pretežno levo usmerjeni politiki in akademiki, med njimi Spomenka Hribar, Pavel Gantar, Boris A. Novak, Niko Toš in Slavoj Žižek. Po besedah vodje miselnega vozlišča Fokus 2031 Marka Balažica gre pri podpornikih za ljudi, ki ne morejo preko osebnih travm, glavno vezivo pa je sovraštvo proti Janezu Janši.
Informativni prispevki
Ni meje za dobre ideje
Skupina primorskih dijakov je razvijala idejo v pomoč boljšega spanca. Zavedajo se težav, ki jih imajo s spanjem, spijo premalo in pogosto ne najbolje. Poglobili so se v rešitve in razvili posebno lučko, ki so jo opisali Marija, Franc, Ivana, Karin in Maja.
Ni meje za dobre ideje
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 22. januar 2021 ob 05-ih
Sol in luč
Živeti pomeni biti v odnosu. Življenje in veselje sta tesno povezana. Misel je iz drobne knjižice p. Anselma Grüna z naslovom Veseli se življenja, ki je izšla pri založbi Ognjišče. Iz nje smo tokrat zajemali modrosti za oddajo Sol in luč.
Slovencem po svetu in domovini
Pogovarjali smo se z organistinjo in zborovodjo rojanskega zbora Zulejko Devetak, ki je prejela Černetovo nagrado 2020 in Jurijem Paljkom, odgovornim urednikom zamejskega tednika Novi glas, ki izhaja 25 let.
Dogodki
Člani Zbora sv. Nikolaja Litija ter dijakinje in dijaki petih zborov, ki delujejo na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu v Ljubljani, so imeli pevske vaje na daljavo, potem so posneli vsak svoj glas in pripravili praznične pesmi, ki smo jih v programu Radia Ognjišče slišali na novega leta dan in tako doživeli res poseben koncert. Več o skladbah nam je povedala Helena Fojkar Zupančič, zborovska dirigentka in profesorica na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu v Ljubljani. Zbor sv. Nikolaja Litija pa je pripravil tudi poseben Nikolajev božični online koncert, ki je iz posnetkov skladb preteklih božičnih koncertov in opremljen z lepimi fotografijami.
Spoznanje več, predsodek manj
Ponedeljkovo popoldne ob 17. uri je prineslo aktualno oddajo Spoznanje več, predsodek manj. Tokrat smo gostili vrhovna sodnika Barbaro in Jana Zobca. V oddaji smo se dotaknili kaotičnih razmer na ustavnem sodišču, razumevanja demokracije in pravne države v precej pestrem političnem dogajanju ter se vprašali, na kakšen način lahko povežemo protestnike v ZDA s tistimi pred slovenskim parlamentom.
Zgodbe za otroke
O, ta pravljica pa ima vse, kar mora prava pravljica imeti: revnega mladeniča, zalo grofovo hčer, čarobnega možička in groznega zmaja. Pa konec. Tudi konec je tak, kot mora biti v pravljicah. A kakšen? Hm, o tem pa ne povemo nobene ... Prisluhnite.
Ritem srca
The Vigil Project je gibanje oz. umetniško ustvarjalni projekt, ki združuje katoliške glasbene in filmske ustvarjalce z namenom, da bi ustvarjali vsebino, ki katolikom pomaga moliti ter globlje doživljati svojo vero. Kot poudarjajo, je bistvena razlika z drugimi krščanskimi ustvarjalci prav v zakramentalni tradiciji in duhovnosti Katoliške cerkve.
V oddaji smo slišali:
Petkov večer
Petkovega večera so tokrat znova veseli ljubitelji domače glasbe. Predstavili smo namreč del skladb, ki domujejo na novi dvojni plošči Ansambla Saša Avsenika. Gre za posnetek v živo, ki je nastal na koncertu v Cankarjevem domu novembra 2018, ko so se ansamblu na odru pridružila številna znana imena iz sveta slovenske popularne glasbe. Ura veselja ob Avsenikovih zimzelenih vižah…
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Doživetja narave
S Slovenskim gorniškim klubom Skala (smo vstopili v praznovanje jubileja (na svečnico pred 100 leti je bila ustanovljena Skala), naš gost je bil aktulni predsednik Skale Anton Žunter. Slišali ste, kakšne načrte imajo domačini s smetmi, zbranimi na Everestu in zastavili pa smo tudi nagradno vprašanje (letos zaradi epidemije državno tekmovanje Mladina in gore namreč odpade), gost je bil Uroš Kuzman.