Kdo so misionarji

Skozi oddajo bomo s pomočjo izbranih pesmi izvedeli kdo so misionarji. Vabljeni k poslušanju.

Sv. maša iz stolne cerkve sv. Janeza Krstnika v Mariboru dne 22. 9.

Sv. mašo je daroval duhovni pomočnik Anton Štekl. Z igranjem je ljudsko petje spremljal organist Jože Podgrajšek.

Župnijska karitas Mirna Peč

V oddaji smo predstavili pomoč prostovoljcev Župnijske karitas Mirna Peč.

Sv. maša iz stolne cerkve sv. Janeza Krstnika v Mariboru dne 17. 9.

Sv. mašo je daroval duhovni pomočnik Janez Vagner, na orgle pa je igrala Lučka Fortek.

Boj z alkoholom

V tokratni oddaji smo se posvetili težavam z alkoholizmom. Kako se lotiti boja s to odvisnostjo, kako biti v oporo kot družinski član in kako nam na pomoč prihajajo različne ustanove in organizacije? V našem studiu smo gostili vodjo oddelka s Psihiatrične klinike v Idriji Janja Milič.

Dr. Anton Trstenjak: Če bi še enkrat živel.

Naslov knjige izjemnega psihologa najbolje povzame vsebino tokratne oddaje, ki je nastala s pomočjo še ene njegove knjige, Smrt pred smrtjo. Dve zgodbi smo prebrali iz knjige Obrisal bo solze z njihovih oči, ki je izšla pri založbi Ognjišče, slišali pa smo tudi odlomek iz knjige Ognjena noč, avtorja Erica Emmanuela Schitta.

Veseli del dne 7.9.

Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice.

Akcija Z delom do dostojnega življenja

Želite z mesečnim darom podpirati revno družino v Afriki, Albaniji ali na Šrilanki, da bo z lastnim delom dostojno živela? Tokrat smo predstavili akcijo Slovenske karitas Z delom do dostojnega živeljnja.

Sv. maša iz stolne cerkve sv. Janeza Krstnika v Mariboru dne 4. 9.

Maševal je duhovni pomočnik Janez Vagner, obred pa so z instrumentalno glasbo obogatile Eva, Ana in Zala.

V vesolje z navadnim daljnogledom

Tokrat smo se srečali z amaterskim astronomom Gorazdom Bizjanom, ki je ljubitelj vizualnega opazovanja nočnega neba. Pri svojem prodiranju v globine vesolje mu zadostuje daljnogled in 20 centimetrski teleskop, vse objekte poišče brez pomoči računalnika. Beseda je tekla tudi o njegovi strasti opazovanja nočnih svetlečih oblakov.

Kamen z Lune v Sloveniji

Naš edini naravni satelit vzbuja radovednost že skozi vso človeško zgodovino. V projekt raziskovanja Lune je bilo vloženih izredno veliko naporov. Polet človeške posadke na Luno in varno nazaj na Zemljo je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja postavil temelje sodobnemu raziskovanju vesolja in premaknil tehnološke meje izvedljivega. Te meje se v nadaljnjih petdesetih letih, od prvega pristanka Apolla 11, niso bistveno spremenile.Kamen z lune si lahko od blizu ogledate v slovenskem Centru Noordung v Vitanjah. Tja je »prišel« ob pomoči ameriškega veleposlaništva v Ljubljani in Nase. Za Center je to velika čast in potrditev dela ter pomena njihovega obstoja in delovanja. Kamen z Lune je gotovo eden izmed najdragocenejših eksponatov, ki je kadarkoli prišel v Slovenijo – kamen s površja Lune. Od blizu ga lahko vidite do konca tega leta. Govorili smo z direktorjem omenjenega Centra, dr. Dominikom Koboldom.

Dr. Jure Leskovec

K pogovoru smo povabili izrednega profesorja računalništva na Stanfordu v ZDA, glavnega znanstvenika pri Pinterestu, člana odbora direktorjev Ameriško slovenske izobraževalne fundacije ASEF dr. Jureta Leskovca. Od kod ljubezen do tehnologije oz. računalnikov, kdaj ga je prvič zaneslo v tujino, kako je bilo, ko je ljudi prosil za pomoč, kakšna je razlika med slovenskim in ameriškim študijskim sistemom, kako deluje ASEF, konkretni primeri njegovega dela in sodelovanje pri projektih v času pandemije covid-19, pa tudi o družinskem življenju in morebitnih načrtih za vrnitev v Slovenijo.

Jamski svet Velike planine

Jamarski klub Kamnik bo ta konec tedna izvedel tabor, na katerem bodo očistili Kofce jamo, skušali pa bodo odkriti in raziskati še kakšen nov rov, tudi s pomočjo sodobne laserske tehnike. Naša gosta sta bila jamarja dr. Rajko Slapnik in Vido Kregar.

Odprta dva razpisa za čebelarje

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano obvešča čebelarje, da bosta predvidoma ta petek, 21. avgusta, v Uradnemlistu RS objavljena dva dodatna javna razpisa za čebelarje za oddajovlog pri ukrepih: Tehnična pomoč čebelarjem in Racionalizacijasezonske selitve panjev. Za oba razpisa sso rezervirana sredstva vskupni vrednosti 163.000 evrov.

Za srce Afrike

Jana Lampe je tudi letos kot sodelavka Slovenske karitas predstavila dobrodelno akcijo Za srce Afrike. Zbiranje sredstev za pomoč podhranjenim in revnim na črni celini poteka že petnajsto leto.

O žena, velika je tvoja vera. Zgodi se ti kakor želiš. In njena hčerka je ozdravela tisto uro.

Na 20. nedeljo med letom nas upokojeni celjski škof, msgr. dr. Stanislav Lipovšek, vabi k zaupanju v Božje varstvo, Marijino pomoč, ter priprošnjo zavetnikov zoper bolezni. Poleg tega nam razloži Jezusov pogled na pogane, ki ga zaključi z najvišjim zakonom krščanstva: ljubezen do vsakega človeka, tudi sovražnika.

Slovenija in turistični boni

Že vse poletje poslušamo slogan »Lepa si, Slovenija«, in jo s pomočjo bonov tudi odkrivamo. V jutranji Svetovalnici je bil z nami Pavle Hevka, predsednik Turistične zveze Slovenije s katerim smo govorili o skritih kotičkih naše domovine in o tem kako najbolje izkoristiti turistične bone.

Nemoč podeželja?

Z namenom, da se tudi v Sloveniji v sklopu javne službe kmetijskega svetovanja vzpostavi sistem pomoči kmetom na temo duševnega zdravja, ki ga na avstrijskem koroškem izvajajo že od leta 2005, so se strokovnjaki KGZS konec julija srečali z avstrijskimi kolegi na Koroški kmetijsko gozdarski zbornici v Celovcu. Srečanje je potekalo v organizaciji Zveze slovenske podeželske mladine Slovenije v okviru Raziskave o svetovanju s področja duševnega zdravja za mlade v tujini, ki bo služila kot priprava na Erasmus+ projekt neMOČ PODEŽELJA.

Počitnice Biserov

Slovenska karitas že petnajst let organizira strokovno vodena letovanja socialno ogroženih otrok na slovenski obali. Počitnic Biserov se bo v tem poletju udeležilo več kot 200 otrok in mladostnikov. Pogovarjali smo se s koordinatorico projekta Andrejo Urh in z mladimi animatorji.

Gostje: Mateja Gomboc ter sveta Ciril in Metod

Srečo je v otroško oddajo tokrat prinesla pisateljica Mateja Gomboc, ki je navdušeno pripovedovala o lepotah Slovenije, čaru branja in ustvarjanja z besedami. Ciril in Metod pa sta nas s pomočjo radijske igre odpeljala v zgodovino in njun čas.

Ukrepi niso izgovor. Vsak od nas je odgovoren za iskanje novih pot bližine.

Mag. Vida Vidmar Kastelic je zakonska in družinska terapevtka. Ljudje smo si vzeli preveliko pravico ocenjevanja in komentiranja življenja drugih, pravi. Poleg številnih vsebin, pri katerih je dejavna, je vključena tudi v telefonsko anonimno prvo pomoč ljudem v stiski. Kot doktorska kandidatka trenutno izvaja brezplačne skupinske terapije za ženske z izkušnjo splava.

Veseli del dne 20. 7.

Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice. Molitev je vodil murskosoboški škof Peter Štumpf.

Poletni programi Škofijske karitas Koper

Predstavili smo programe, ki jih letos poleti izvaja Škofijska karitas Koper.

O slepoti

Julijska kateheza za bolnike je posvečena slepim in slabovidnim. O slepoti smo razmišljali s pomočjo evangeljskega odlomka iz Lukovega evangelija (Lk 18,35.37-38.40-42) in ob tem spregovorili tudi o slepoti srca.

Goran Novković o tem, kaj čaka slovenska podjetja po epidemiji

Slovenska podjetja so prvi val epidemije prav zaradi pomoči države dobro prestala, a glede na nova zaostrovanja in počasno okrevanje gospodarstva je jasno, da bo za nove injekcije podjetjem potrebna še izdatnejša pomoč. Kot je za Radio Ognjišče opozoril izvršni direktor Kluba slovenskih podjetnikov Goran Novković se zaostrujejo razmere na tujih trgih kar pa vpliva tudi na Slovenijo.

Veseli del dne 11. 7.

Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice.

Nedelja Slovencev po svetu

Naš sogovornik je bil soboški škof in delegat za Slovence po svetu pri Slovenski škofovski konferenci, dr. Peter Štumpf. Kako naj obeležujemo to nedeljo, kako ta poteka v letošnjem letu, ki ga je zaznamovala epidemija, kako je to vplivalo na delovanje slovenskih izseljenskih duhovnikov, kako vidi pomoč rojakov po svetu Sloveniji ob epidemiji in kaj pričakuje od njih ob sedanji družbeni krizi v Sloveniji?

Častitljivi del dne 5. 7.

Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice.

Projekt Involved - Vključeni

Kako opogumiti nekoga, ki bi lahko bil še 15 let na trgu dela, a so ga delodajalci že odpisali? To problematiko in oblike pomoči dolgotrajno brezposelnim raziskujejo sodelavci Karitas iz Slovenije in Avstrije v projektu Involved.

Na Debelem rtiču s Srcem otrok

Sobotna iskrica se je odpravila na morje in preverila vzdušje med počitnikarji, ki morda brez pomoči naših poslušalcev letos ne bi videli Obale. Na Debelem rtiču so bili Juretovi sogovorniki hvaležni otroci, marljivi animatorji in veseli organizatorji MIK-ove karavane S srcem za morje otrok.

Svetli del dne 2. 7.

Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice.

Zavod Medgeneracijsko središče Komenda

Naša gostja je bila pobudnica ustanovitve Zavoda, gospa Viktorija Drolec. Vabljeni k poslušanju, da boste izvedeli več o dnevnem bivanju starejših, pomoči starejšim na domu ter Babi servisu.

S pomočjo ogledala?

Kaj vendar gledaš iver v očesu svojega brata, bruna v svojem očesu pa ne opaziš?(Mt 7, 3)

Svetli del dne 4. 6.

Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice.

Plačam en obrok, najeva pa se dva

V Zavodu Pod strehco spodbujajo k pomoči socialno ogroženim in starejšim pri lažjem dostopu do dnevnega toplega obroka. Zavod oziroma ljudsko kuhinjo vodi Marko Gospodjinački.

Kolesarji ne določajo moje poti!

Marec 2020, mesec, ki si ga bom zelo zapomnil. Pa ne zgolj zato, ker sem v njegovem začetku obrnil nov list v knjigi življenja ampak po 12. in 13. marcu, ki bosta v zgodovini Slovenije tako kot še nekateri datumi, tudi tisti, ki danes nesporno dokazujejo genocid nad lastnim narodom, ostali zapisani z velikimi črkami in jih bo na žalost za pridobivanje političnih točk vsak bral po svoje.12. marca je vodstvo NIJZ, ki je slepo verjelo in javnost prepričevalo, da gre pri koronavirusu zgolj za lažjo obliko gripe in da izolacija ni potrebna, preko vlade, ki je na srečo pred tem spoznala, da ni kos nalogi, zato je odstopila, razglasilo epidemijo. Šlo je, glede na razmere v Italiji, za nujen ukrep. Ta se je dan kasneje na petek, 13. marca, na 13. dan v mesecu, ko slavimo tudi prikazanje Marije v Fatimi in lahko s tem povežemo tudi 13. prikazovanje Marije v Lurdu, ko je „gospa preko Bernardke duhovnikom sporočila, da naj tam „zgradijo cerkev, tamkajšnji duhovnik pa ji ni verjel in ji je rekel, naj se ji »gospa« najprej predstavi in naj v dokaz resničnosti naredi kak čudež, resnično izkazal za čudežnega. Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji... Več tisoč mrtvih v sosednji Italiji, o katerih nam je zelo prizadeto in realno skoraj dnevno ob začetku krize poročal duhovnik iz Štandreža Karlo Bolčina, je bila realnost nekje tam čez, a smo se kaj hitro začeli zavedati, da ta realnost lahko kmalu čaka tudi nas. Vsi smo danes lahko generali po bitki. A je nesporno dejstvo, da ukrepi, ki so bili sprejeti, niso bili prehudi. To dokazujejo državne statistike tudi glede obolelih in smrti. V Sloveniji bi se zgodilo podobno kot v Italiji. Z žalostjo sklepam, da bi danes strici iz ozadja in kvazi organizacije ter nekatere politične stranke in posamezniki, ki poganjajo pedale, tudi več sto smrtnih žrtev izrabile, da se ni naredilo dovolj. Sedaj, ko je smrti res na srečo bilo manj pa trdijo, da so bili ukrepi prehudi. Vendar cilj je jasen: Ta vlada mora oditi, pa čeprav je ohranila več sto življenj.Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji ali pa ob zgodbi ob preplačanih žilnih opornicah ali pa ob praznih skladiščih zaščitne opreme ob začetku krize – ne, ni bilo protesta. Oglasila se niso niti okoljevarstvena, človekoljubna in še kakšna združenja, še manj tisti, ki s pivom v roki in s precej nejasnim izrazoslovjem ob petkih vzklikajo, da so proti korupciji in proti vladi, ko pa jih novinar vpraša, naj povedo kaj več, pa ponavljajo parole v stilu „izgini. Vse to spominja na besedo „raus, ki je s pomočjo podobnih kolesarjev dobila primat v Nemčiji in ustoličila Hitlerja za svojega „boga.Sedaj bo kdo rekel, da zagovarjam vlado, ki jo vodi Janez Janša?! Ne, je ne. Tako kot nisem nobene do sedaj, a rezultat je dejstvo. Govori v prid vladi. 109 smrtnih žrtev. Spomin na vse njih in njihove svojce tudi v tem komentarju. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Vendar, če to primerjamo z drugimi državami, smo prvi val relativno dobro prešli. Čeprav so se nekateri politiki in posamezniki trudili in se še, da vse izničijo. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Verjamem, da ni bilo lahko in tudi danes ni lahko. Priznam, da gledam na zgodbo precej čustveno, pač nimam osebnih koristi, kot jih ob vstopu v politiko imajo nekateri. Eden od snovalcev samostojne države mi je dejal, da so pred 30-timi leti levi in desni politiki imeli v očeh iskrice veselja in upanja, načrtov in želja, danes pa lahko ugotovimo, da je v njihovih očeh vse prej kot to. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. A sedaj je treba naprej. Tokrat bom nakazal zgolj en problem, ki ga je razkrila tokratna kriza, to pa je, da je Slovenija preveč zbirokratizirana. Še pred novim letom so mnogi trdili, da ni mogoče delo od doma, da nikakor ne gre razmišljati o študijskega delu na daljavo in da ni mogoče opravljati sestankov na daljavo – mimogrede za vsak prihod v Ljubljano ali kamorkoli drugam so se izplačevali potni stroški. Čas koronakrize je vse spremenil. Vse se je naenkrat dalo brez težav. Spremenili so se pravilniki, načrti, programi. Sestanki so bili naenkrat mogoči preko spleta in nihče ni vprašal za potne stroške. Vse se je naenkrat dalo. Brez težav.Ali ne gre po vsem razmišljati o tem, da je čas krize le čas priložnosti, ki nam je dana. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. Kolesarji nam kljub kolesom, ki naj bi jih vrteli, ponujajo stagniranje ali še slabše: pot v nasprotno smer. Vendar ne oni, ne vlada ne določajo moje poti. To določam sam. Iskreno in predano. Z vero v dobro svojih bližnjih, domačih, sosedov... Izbral sem pot naprej. Pa vi?

45 let Slovenske skupnosti, razmere v Venezueli

Stranka Slovencev v Italiji - Slovenska skupnost - deluje 45 let. Pogovarjali smo se s predsednikom Petrom Močnikom. Slišali ste tudi sestro Andrejo Godnič, ki je predstavila razmere, v katerih so se znašli naši rojaki v Venezueli ter pove, kako je s pomočjo, ki jo pošiljata Slovenska karitas in Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Čudodelna svetinja

Babi je vsakemu članu družine z romanja prinesla Marijino svetinjico – medaljonček, na katerem je na eni strani podoba Marije in na drugi strani podoba dvanajstih zvezd, dveh src ter križa in črke M. Babi je vsem razložila pomen teh simbolov in ob tem povedala zgodbo, v kateri je svetinjica odigrala pomembno vlogo. Tudi z njeno pomočjo se je zgodil čudež dečku, ki je pozneje postal duhovnik in še danes pričuje o Marijini veliki ljubezni do nas.

Svet je nekoliko razpadel. Mednarodni stiki so pod udarom novih razmer in pogojev, kar ni nujno le slabo.

Andrej Šter: Nihče ne potrebuje telefonskega posrednika. Od nas pričakujejo rešitve. Vodjo konzularne službe Ministrstva za zunanje zadeve smo povabili k pogovoru ob koncu prve faze epidemije, ki smo jo v Sloveniji dobro prebrodili. Bil je med bolj vidnimi v času prvih negotovosti, ko so se zapirale meje sveta in so se posamezniki znašli pred zahtevnimi in na prvi pogled nepremostljivimi ovirami. Za dobro se je med Slovenci izkazalo spoštovanje zadanih priporočenih ukrepov in tudi veliko sodelovanja ter solidarnosti med ljudmi. Želimo si, da bi znali sodelovati tudi vnaprej. Da ne bi bilo nepremišljenih posameznikov, ki lahko v nevarnost popeljejo širšo skupnost. Prav o tem smo govorili z g. Andrejem Šterom. »Izkazalo se je, da še znamo prepoznati stisko sočloveka in kar je morda še pomembneje, da še znamo prositi za pomoč, ko jo potrebujemo. Morda smo se celo naučili, kaj je pogovor, da znamo slišati in poslušati. Pokazalo se je tudi, da vreščeča manjšina vendarle ni v večini.«»Zdaj, ko ocenjujemo, da smo zmagali, nekateri rečejo, saj ni bilo nič posebnega. Kar naj govorijo, jaz bom naredil po svoje. Vsakomur, ki govori tako, svetujem naj razmisli pri sebi, ali je bil takšnega mnenja tudi konec marca, ko smo bili vsi skupaj precej zaskrbljeni?«Smo ena redkih držav, v kateri nam je uspelo dokaj ugodno prebrodili prvo fazo epidemije. »Smo se iz tega kaj naučili? Ali pa bomo ovinke ob morebitnem drugem krogu morali ponavljati? V tem primeru se bojim, da pripravljenosti pomagati v drugo ne bo toliko kot je je bilo prvič.«»Lahkomiselno vedenje ni tvegano samo zaradi sebe, s takšnim vedenjem ogrožamo tudi ostale. Vedimo se zato kot skupnost, saj le tako lahko zajezimo bolezen ali pa ji na široko odpremo vrata.«»Pri mojem profesionalnem delu je naklonjenost do ljudi nujna. Je lep poklic, s katerim lahko kdaj komu tudi uspemo rešiti njegov problem. Ni lahek poklic, dnevno se srečujemo s stisko, tudi z visokimi pričakovanji. Vsako tarnanje, razočaranja in podobno je treba vzeti resno, ker je trenutni problem za konkretnega človeka lahko zanj življenjskega pomena.«»Osnovna napaka pri našem delu je, če rečemo, da kakšen problem, za nas morda banalen, ni vreden obravnave. Na lahko ne smemo jemati ničesar. Človek in človeška skupnost nista skupek tehnicističnih enot. Če mislimo tako, je bolje sploh ne stopiti v vrsto za takšno delo.«Pomirja in vrača zaupanje v državne službe tudi dejstvo, da imamo na vodilnih mestih tudi predane in častne ljudi. Mednje sodi g. Andrej Šter, ki je v pogovoru za »Via positivo« povedal še, da kadar zahtevnost nalog preraste v neobvladljivo, naredi tudi kakšno devetdnevnico pri frančiškanih. In, deluje, pravi navihano in smeje. Priporočamo poslušanje celotnega pogovora.

Jana Lampe o tem, da Slovenska karitas pomaga v boju proti covidu-19 v Srbiji, Libanonu in Ruandi

V boju proti pandemiji koronavirusne bolezni 19 v Srbiji, Libanonu in Ruandi s svojimi projekti, ki jih sofinancira slovensko ministrstvo za zunanje zadeve, sodeluje tudi Slovenska karitas. V okviru projektov v teh treh državah bo aktivnostim, povezanim z bojem proti covidu-19, namenjenih več kot 31.000 evrov.

Marija Pomočnica kristjanov

60. obletnica San Martina

Rojaki v Buenos Airesu so letos zaradi pandemije na virtualen način obeležil svojo obletnico. Pogovarjali smo se s predsednikom Slovenskega doma San Martin Markom Škuljem. Rojaki iz Venezuele so hvaležni za pomoč, ki so jo iz domovine prejeli preko Slovenske karitas.

Častitljivi del

Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice.

Družinska oskrba

V Svetovalnici smo govorili o družinski oskrbi, negi in pomoči onemoglim, bolnim in invalidnim ljudem. Če doma skrbite starega človeka, spadave v veliko nevidno družbo, ki v Sloveniji šteje več kot 200.000 ljudi. Kaj prinaša domača oskrba, kakšen odnos vzpostaviti in kako prisluhniti drug drugemu? Naša gostja je bila gospa Alojzija Fink

Pomoč v stiski

Spregovorila je Breda Brezovar Goljar.

Molitev za varstvo pred okužbo s koronavirusom

Zbrali smo se k skupni molitvi, s katero smo prosili usmiljenega nebeškega Očeta, naj nas obvaruje okužbe s koronavirusom, naj bo blizu vsem obolelim in njihovim domačim, naj bo pomoč vsem zdravstvenim delavcem in naj se usmili vseh pokojnih. V imenu škofovske konference je molitev vodil njen predsednik ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Prenašali smo jo iz kapele svete Družine na nadškofiji v Ljubljani. Z nadškofom Zoretom so molili: škof Franc Šuštar, kancler Franci Miklič, tajnik Boštjan Prevc in tri sestre Skupnosti Loyola.

Mag. Peter Markič, univ. dipl. psiholog

Mag. Peter Markič, univerzitetni diplomirani psiholog in tržni komunikolog je poklicno pot začel v gospodarstvu, od leta 2011 pa je zaposlen v Šoli za ravnatelje. Je uveljavljeni profesor, z veliko izkušnjami v srednješolskih ustanovah, dolgoletno kariero ima tudi s predavanji v več Visokih in Višjih študijskih programih. Dobro desetletje je član Enote za psihološko pomoč prebivalcem ob naravnih katastrofah. V težkih časih je pomembno v sebi in do drugih ohraniti zaupanje, pravi. Pristen človeški odnos, ker ljudje preprosto potrebujemo drug drugega. Ob izzivih epidemije so njegove misli več kot aktualne, po drugi strani pa je bilo zanimivo slišati tudi njegov pogled na precej spremenjeno šolo v zadnjih tednih.

Summerjob doma

Mladi za zedinjen svet so v Tednu za zedinjeni svet pripravili posebno obliko Summerjoba. Zaradi epidemije so ga izvajali kar na svojih domovih. Dnevno so se spodbujali in objavljali izzive, klicali h konkretnim delom solidarnosti, hvaležnosti, k pomoči osamljenim in podobno. O tem smo govorili z Nejcem Povirkom in Patricijo ter Veroniko Žižek.

Težave pri odvajanju

Tokrat smo v zdravstveni Svetovalnici spregovorili o težavah pri odvajanju. Osredotočili smo se na prepoznavanje nujnih znakov pri katerih ne smemo odlašati in moramo tudi v času omejitvenih ukrepov poiskati pomoč - najprej prek telefona. Z nami je bil kirurg prof. dr. Pavle Košorok.

Molitev za varstvo pred okužbo s koronavirusom

V skupni molitvi, s smo prosili usmiljenega nebeškega Očeta, naj nas obvaruje okužbe s koronavirusom, naj bo blizu vsem obolelim in njihovim domačim, naj bo pomoč vsem zdravstvenim delavcem in naj se usmili vseh pokojnih. V imenu škofovske konference je molitev vodil njen predsednik ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Molitev smo prenašali iz kapele svete Družine na nadškofiji v Ljubljani. Z nadškofom Zoretom so molili: škof Franc Šuštar, kancler Franci Miklič, tajnik Boštjan Prevc in tri sestre Skupnosti Loyola. Vsi molilci sporočajo: skupaj molimo in ostanimo doma!