Kako globoko sega zajčja luknja levičarskih idej o enakosti, svobodi in človekovi nadvladi nad univerzumom? Kako zelo drži, da potrebujemo neodvisno novinarstvo. Pa ga sploh imamo?
V komentarju tedna tudi o tem, kaj bi se morali ob odstopu predsednice DESUS-a naučiti in o zablodi tako imenovanega švedskega modela.

Delo je poročalo, da nas Poljska vabi k odstopu od Istanbulske konvencije in sestavljanju nove, ustreznejše deklaracije. Vodilni slovenski mediji so bili nad tem povabilom zgroženi, češ da bi to pomenilo korak nazaj in uvrstitev med avtokratske države, kjer pretepajo ženske. Iz pravosodnega ministrstva so zagotovili, da od konvencije Slovenija ne bo odstopila.

Paradižnikova mezga, paradižnikova omaka, porova solata, konzerviranje česna, vlaganje paprike, odstopanje skorje pri potici, gratinirana zelenjava, pesto za ozimnico, kisanje zelja - to so bila vaša tokratna vprašanja, prisluhnite odgovorom naše gostje in priznane strokovnjakinje.

V Ljubljani se bodo po predvidevanjih znova zbrali protestniki, ki zahtevajo odstop vlade Janeza Janše. Kako gleda na te proteste in kaj bi bilo treba storiti, da poiščemo skupni jezik za prihodnost našega naroda, smo povprašali pisca portala Preprostost Aleša Čerina.

V niz dogodkov ob vrnitvi Narodnega doma v Trsu je 13. julija 2020 sodil tudi večerni dogodek na Repentabru, ki jo je skupaj z drugimi zamejskimi organizacijami, ki delujejo v Trstu v okviru Slovenske prosvete, pripravil Radijski oder. Zbrani so lahko prisluhnili izbranim besedam pisateljev Borisa Pahorja. Z njim se je pogovarjala Maja Lapornik, ki nam je posnetek tudi prijazno odstopila v predvajanje.

V oddaji smo gostili vrhovna sodnika Barbaro in Jana Zobca. Najprej smo govorili o kandidaturi Barbare Zobec za ustavno sodnico in tudi zakaj je od nje odstopila, nato pa v zadnjem delu oddaje še o dveh obletnicah – 75-letnici konca druge svetovne vojne in morije, ki se je zgodila po njej ter o začetku osamosvojitvenih procesov, ki so se začeli pred 30-imi leti.

Marec 2020, mesec, ki si ga bom zelo zapomnil. Pa ne zgolj zato, ker sem v njegovem začetku obrnil nov list v knjigi življenja ampak po 12. in 13. marcu, ki bosta v zgodovini Slovenije tako kot še nekateri datumi, tudi tisti, ki danes nesporno dokazujejo genocid nad lastnim narodom, ostali zapisani z velikimi črkami in jih bo na žalost za pridobivanje političnih točk vsak bral po svoje.12. marca je vodstvo NIJZ, ki je slepo verjelo in javnost prepričevalo, da gre pri koronavirusu zgolj za lažjo obliko gripe in da izolacija ni potrebna, preko vlade, ki je na srečo pred tem spoznala, da ni kos nalogi, zato je odstopila, razglasilo epidemijo. Šlo je, glede na razmere v Italiji, za nujen ukrep. Ta se je dan kasneje na petek, 13. marca, na 13. dan v mesecu, ko slavimo tudi prikazanje Marije v Fatimi in lahko s tem povežemo tudi 13. prikazovanje Marije v Lurdu, ko je „gospa preko Bernardke duhovnikom sporočila, da naj tam „zgradijo cerkev, tamkajšnji duhovnik pa ji ni verjel in ji je rekel, naj se ji »gospa« najprej predstavi in naj v dokaz resničnosti naredi kak čudež, resnično izkazal za čudežnega. Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji... Več tisoč mrtvih v sosednji Italiji, o katerih nam je zelo prizadeto in realno skoraj dnevno ob začetku krize poročal duhovnik iz Štandreža Karlo Bolčina, je bila realnost nekje tam čez, a smo se kaj hitro začeli zavedati, da ta realnost lahko kmalu čaka tudi nas. Vsi smo danes lahko generali po bitki. A je nesporno dejstvo, da ukrepi, ki so bili sprejeti, niso bili prehudi. To dokazujejo državne statistike tudi glede obolelih in smrti. V Sloveniji bi se zgodilo podobno kot v Italiji. Z žalostjo sklepam, da bi danes strici iz ozadja in kvazi organizacije ter nekatere politične stranke in posamezniki, ki poganjajo pedale, tudi več sto smrtnih žrtev izrabile, da se ni naredilo dovolj. Sedaj, ko je smrti res na srečo bilo manj pa trdijo, da so bili ukrepi prehudi. Vendar cilj je jasen: Ta vlada mora oditi, pa čeprav je ohranila več sto življenj.Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji ali pa ob zgodbi ob preplačanih žilnih opornicah ali pa ob praznih skladiščih zaščitne opreme ob začetku krize – ne, ni bilo protesta. Oglasila se niso niti okoljevarstvena, človekoljubna in še kakšna združenja, še manj tisti, ki s pivom v roki in s precej nejasnim izrazoslovjem ob petkih vzklikajo, da so proti korupciji in proti vladi, ko pa jih novinar vpraša, naj povedo kaj več, pa ponavljajo parole v stilu „izgini. Vse to spominja na besedo „raus, ki je s pomočjo podobnih kolesarjev dobila primat v Nemčiji in ustoličila Hitlerja za svojega „boga.Sedaj bo kdo rekel, da zagovarjam vlado, ki jo vodi Janez Janša?! Ne, je ne. Tako kot nisem nobene do sedaj, a rezultat je dejstvo. Govori v prid vladi. 109 smrtnih žrtev. Spomin na vse njih in njihove svojce tudi v tem komentarju. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Vendar, če to primerjamo z drugimi državami, smo prvi val relativno dobro prešli. Čeprav so se nekateri politiki in posamezniki trudili in se še, da vse izničijo. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Verjamem, da ni bilo lahko in tudi danes ni lahko. Priznam, da gledam na zgodbo precej čustveno, pač nimam osebnih koristi, kot jih ob vstopu v politiko imajo nekateri. Eden od snovalcev samostojne države mi je dejal, da so pred 30-timi leti levi in desni politiki imeli v očeh iskrice veselja in upanja, načrtov in želja, danes pa lahko ugotovimo, da je v njihovih očeh vse prej kot to. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. A sedaj je treba naprej. Tokrat bom nakazal zgolj en problem, ki ga je razkrila tokratna kriza, to pa je, da je Slovenija preveč zbirokratizirana. Še pred novim letom so mnogi trdili, da ni mogoče delo od doma, da nikakor ne gre razmišljati o študijskega delu na daljavo in da ni mogoče opravljati sestankov na daljavo – mimogrede za vsak prihod v Ljubljano ali kamorkoli drugam so se izplačevali potni stroški. Čas koronakrize je vse spremenil. Vse se je naenkrat dalo brez težav. Spremenili so se pravilniki, načrti, programi. Sestanki so bili naenkrat mogoči preko spleta in nihče ni vprašal za potne stroške. Vse se je naenkrat dalo. Brez težav.Ali ne gre po vsem razmišljati o tem, da je čas krize le čas priložnosti, ki nam je dana. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. Kolesarji nam kljub kolesom, ki naj bi jih vrteli, ponujajo stagniranje ali še slabše: pot v nasprotno smer. Vendar ne oni, ne vlada ne določajo moje poti. To določam sam. Iskreno in predano. Z vero v dobro svojih bližnjih, domačih, sosedov... Izbral sem pot naprej. Pa vi?

Ena najuspešnejših držav pri boju z novim koronavirusom se trenutno ubada z valom protestniškega nezadovoljstva. Na sicer mirnih demonstracijah odmevajo protivladne parole in zahteve po odstopu vlade. A hitro se opazi tudi brezidejnost protestniškega nezadovoljstva, kar daje močan dvom v njihovo dobronamernost ...

Celoten komentar, ki ga je napisal Blaž Čermelj prebral pa Marjan Bunič, lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

V Ljubljani, Mariboru in še nekaterih drugih krajih so se kljub omejitvam gibanja zaradi epidemije novega koronavirusa zbrale skupine protestnikov na protivladnih shodih. Med drugim so pozivali k ureditvi razmer v Sloveniji in odstopu premiera Janeza Janše. Da je šlo za zelo nespametno dejanje je za naš radio dejal predsednik Združenja novinarjev in publicistov Matevž Tomšič, z njim se strinja tudi predsednik SLS Marjan Podobnik.

O pripravi pince (sladkega kruha), shranjevanju čebule, pripravi domačega prepečenca, odstopanju potice, vinski omaki iz rdečega vina in peki buhtljev ste spraševali tokrat.

Sestra Nikolina svetuje, naj potico (vzhaja do 75 minut) pred peko večkrat prebode s pletilko in to z več strani (ne samo z vrha), namaže z jajcem in da v pečico, ki ima zgolj 170 stopinj Celzija. Pečeno iz modela vzamemo po petih minutah, pokrijemo jo s papirnato brisačo in nato še dve servieti iz blaga, nazadnje pa vložimo v plastično vrečko. Tako bo tudi bolj sončna.

Medtem ko je druga polovica Slovenije smučala v severni Italiji in so doma zadrževali dih, kdaj bodo v ambulante začeli kapljati s koronavirusom okuženi smučarji prvega počitniškega tedna, se je mimogrede sestavila nova, 3. Janševa vlada. Zunanji opazovalci so bili še minuli vikend skeptični, a bolje poučeni so vedeli, da so stvari bolj ali manj dogovorjene, vse drugo pa je stvar tehnične izvedbe in umetniškega vtisa. No, potem ko je Marjan Šarec v kamere resignirano priznal, da iz njegovih obetov “ne bo nič” in se seli v opozicijo, so upanje na predčasne volitve izgubili tudi zadnji optimisti.

Nova vlada še sploh ni sestavljena pa je civilnodružbena Koalicija Brez strahu že napovedala protest. Naslovili so ga z besedami: Shod proti koaliciji sovraštva. Že prejšnji teden pa je zelo preroško današnje dogajanje napovedal moralni teolog Ivan Štuhec, ki nam je danes v pogovoru to ponovil

Vroče politično dogajanje je za Radio Ognjišče komentiral moralni teolog dr. Ivan Štuhec. Kritočen je bil do poteza predsednika vlade v odstopu Marjana Šarca pa tudi do napadov, ki jih je deležna stranka SDS z Janezom Janšo na čelu.

Po približno polovici političnega procesa, ki sledi odstopu vlade in vodi bodisi do odločanja o novem mandatarju ali pa mimo tega neposredno na predčasne volitve, so želje in namere različnih akterjev bolj ali manj jasne. Na volitve se mudi Marjanu Šarcu, formalno morda še Dejanu Židanu in Luki Mescu, ne bi se jih branil tudi Matej Tonin, medtem ko je Janši bolj ali manj vseeno. Za vse ostale, vključno z večino poslancev strank zgoraj naštetih predsednikov, pa velja kot je iskreno povedal poslanec SAB Marko Bandelli: “Res je, da si vsi želijo novih volitev, a še bolj res je, si jih nihče ne želi.”

V oddaji je tokrat sodeloval dr. Žiga Turk. Komentirali smo poskuse za oblikovanje nove vladne koalicije, posledice pojava koronovirusa in izstopa Velike Britanije iz EU nismo pa mogli mimo kritike letošnje proslave ob slovenskem kulturnem prazniku.

Odstopil je predsednik vlade Marjan Šarec. Odstop bo dober in koristen za Slovenijo, če bo na oblast prišla po volitvah desno-sredinska opcija brez trdih levičarjev in naslednikov komunizma. Če bodo »strici« zakuhali nove obraze leve provenience, ki bodo, kot že večkrat, ponovno prevarali volivce z lažnimi obljubami in prevzeli oblast, ne bo sprememb. Slovenija bo še naprej relativno nazadovala tako gospodarsko, razvojno in socialno, kot tudi glede človekovih pravic in demokratičnosti. Še naprej se bodo vedno bolj uveljavljali komunistični »prijemi« prejšnjega režima. Razkol (po Možini) državljanov, ki že dolgo niso več narodno zavedni Slovenci, se bo poglabljal. Sprava ne bo možna, obsodbe zločinov komunizma ne bo, ostali bodo »slavospevi« morilske, genocidne in teroristične falage NOB. Povečal se bo vpliv jugoslovanarjev, mohamedanske vrednote, širila se bo lažnivost in prikrivanje dejanskega stanja po mainstrem medijih in šikaniranje ter zakonsko omejevanje vseh, ki si bodo upali odkrito in objektivno govoriti, pisati in delovati.

Gost oddaje je bil politični analitik in publicist doktor Aleš Maver. Zakaj je po njegovem odstopil premier Marjan Šarec in kaj bi bilo v tem trenutku najbolje za Slovenijo?

Ob odstopu Marjana Šarca in posledičnem razpadu njegove vlade se je slovenska politika še na en način znašla v novem položaju. Če je do zdaj večinoma veljalo, da so politični nasprotniki, osrednji mediji in levi javnomnenjski voditelji ob težavah, političnih krizah ali celo razpadanju levih vlad s prstom kazali na predsednika SDS Janeza Janšo, je tokrat drugače.

Komentar ob odstopu premierja Marjana Šarca s prizme polovično opravljene demokratizacije ob osamosvojitvi Slovenije.

Potem ko je domače politično ozračje razburkal odstop premierja Marjana Šarca, zdaj vlada zatišje. Stranke bodo svoja stališča oblikovale na sejah organov. Nekatere so bolj naklonjene predčasnim volitvam, nekatere upajo, da je mogoče oblikovati alternativno vlado. O možnostih, ki so pred nami, smo med drugim vprašali urednika spletnega portala Domovina.je Roka Čakša.

V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil z nami Branko Cestnik. Najprej je pokomentiral včerajšnji izbor Boba leta časnika Večer, zatem se je ustavil pri odstopu predsednika vlade Marjana Šarca. Potem pa smo mu med drugim zastavili vprašanja kot so: Kaj pomeni, ko skupina vernikov odločno pozove nadškofa k odstopu? Kaj se zgodi, ko podeželski župnik zapiše, da je država gnila in da naj se ji ne plačuje davkov? Kako razumeti, da na fakulteti, kjer naj bi se znanstveno premišljevalo o družbi, v straniščih ni več pisoarjev?

Premier Marjan Šarec je danes odstopil s položaja. S temi poslanci in s to koalicijo pričakovanj ljudi ta hip ne morem izpolniti, lahko pa jih izpolnim po volitvah, je dejal v današnji izjavi za javnost in napovedal, da bo odstopno izjavo še danes poslal v DZ. Pozval je tudi k čimprejšnjim predčasnim volitvam.

Aleksandra Pivec je nova predsednica stranke DeSUS. Po napetem boju na včerajšnjem kongresu v Ljubljani, je z več kot 60 glasovi razlike premagala dolgoletnega predsednika Karla Erjavca, ki je stranko vodil 15 let. Ta je že napovedal odstop z mesta ministra za obrambo, ne umika pa se le iz politike, ampak tudi iz javnega življenja. Za komentar o dogajanju smo povprašali političnega komentarorja Martina Nahtigala.

Pritisk na premiera Marjana Šarca, da zahteva odstop državnega sekretarja Jerneja Štromajerja, se stopnjuje. Voščilo: »Srečen božič, umazane živali«, ni primerno za tako funkcijo, pa naj je želel zveneti kakorkoli. Da bo s tem žalil čustva vernikov in nevernikov, bi se moral zavedati ne glede na svojo mladost in zaletavost. Peticijo za njegov odstop je podpisalo že pet tisoč ljudi.

Potrebujemo: 1 kg moke, 2 žlički soli, v jamico damo pa limonino lupino in 2 žlici ruma. Posebej pripravimo kvas (kocko kvasa, žlico sladkorja in 2 žlici moke). Posebej mešamo 4 rumenjake in 100 g sladkorja (beljake uporabimo za nadev), prilijemo 2 dl močno toplega mleka in posebej raztopimo 60 g masla in dodamo še olje, da je vsega skupaj 100 g. Rumenjake s sladkorjem zamešamo v moko, nato še kvas, zmešamo, na koncu še maščobo. Gnetemo z eno roko ali obema. Med gnetenje, ko testo postaja krepko, dolijemo nekaj žlic mleka. To ponavljamo, da gnetemo vsaj 10 minut. To testo se bo dobro zvaljalo, a prej naj vzhaja pol drugo uro. Če damo potice v skupni pekač, jih med seboj pomažemo z oljem, da se bodo lepo razdelile. Ko jih namažemo z jajcem, damo v hladno pečico, nato jo prižgemo na 190 stopinj in se počasi pogreva. Čez čas pokrijemo, da se bo peklo eno uro. Če vzhaja zunaj, pa naj vzhaja uro ali 70 minut in nato namažemo in damo v pečico.Da se ne bi naredile luknje, moramo dobro valjati. Do ne bo prišlo do odstopanja skorje, damo v 180 stopinj vročo pečico in pečemo brez ventilacije. Ko je pečeno, damo iz pečice, pustimo še pet minut, nato s kartico ločimo od nadeva ter obrnemo na desko. Pokrijemo s papirnato brisačo in servieto ter pokrijemo s folijo. Ohlaja naj se v kuhinji.

Vprašanje judovskih naselbin na Zahodnem bregu in v vzhodnem Jeruzalemu je že dolga leta eno glavnih jabolk spora med Izraelci in Palestinci. Za večji del mednarodne skupnosti so nezakonite. ZDA so od tega stališča odstopile. Za pojasnila smo poklicali političnega analitika Igorja Kovača. Komentiral je tudi ostalo aktualno dogajanje, med drugim smo ga vprašali, kako resne so razmere v Hongkongu.

V tokratni oddaji ste našo gostjo spraševali, zakaj marelična marmelada na vrhu temni, o vlaganju stročjega fižola v slanici, o peki kozlička oz. jagenjčka, pripravi sataraša, vlaganju jajčevcev, pranju orehovih jedrc, odstopljeni skorji potice, pripravi gob, juhi iz špinače ...

Skorja pri strani v večji verjetnosti odstopi zaradi premalo ali preveč vzhajanja. Naj ne vzhaja pri izvoru toplote, ampak pri kuhinjski temperaturi in sicer uro in 15 minut. Površino prebodemo in damo v 175 stopinj Celzija vročo pečico. Paziti moramo tudi, da ne zavijemo preveč.

Novinar pri slovenskem uredništvu RAI v Trstu Andrej Černic je za Radio Ognjišče spregovoril o odstopu italijanskega premiera Guiseppeja Conteja in potezah notranjega ministra Mattea Salvinija.

V Veliki Britaniji se je Theresa May poslovila od premierske funkcije. Kraljici Elizabeti II. je predala odstopno izjavo, ta je na čelo vlade imenovala Borisa Johnsona, ki so ga še prej za svojega novega predsednika izvolili vodilni konservativci. Johnson se namerava takoj lotiti dela in do konca oktobra udejanjiti brexit - z dogovorom z Evropsko unijo ali brez njega. Za komentar smo poklicali raziskovalca na Univerzi George Washington v ZDA Igorja Kovača.

Oddaja A štekaš je tokrat, v sredo v Velikem tednu, odstopila prostor glasbeni pripravi na velikonočno tridnevje. Na krščanskem Zahodu je le malo tako pobožnih praks, ki bi bile tako priljubljene, kot Križev pot, ki predstavlja eno izmed najbolj osebnih, meditativnih in slikovitih pobožnosti Cerkve. Tokrat v izvedbi Koralnega zbora Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani in solistov. O delu in zgoščenki, ki so jo izdali, nam je spregovoril prof. Tone Potočnik.

Poslišali smo neverjetno izkušnjo Richarda Cola, ki je 16. avgusta, leta 2005 doživel izven-telesno izkušnjo in, po njegovem pričevanju, govoril z Bogom. Srečanje mu je za vedno spremenilo življenje. Dovoljenje za objavo posnetka nam je velikodušno odstopila Skupnost Živeti za Kristusa.

Na današnji dan obeležujemo mednarodni dan knjig za otroke.Predsednica DSP Aksinija Kermauner bo razloge za svoj odstop navedla na današnjem izrednem občnem zboru.V Cankarjevem domu bo potekal simpozij posvečen pesniku, pisatelju in esejistu Juretu Deteli.V petek, 5. aprila ob 19. uri bodo v Galeriji sv. Barbare v Idriji odprli razstavo Lucijana Bratuša.

Premier sprejel odstop ministra za kulturo Dejana Prešička.Prisrčno vabljeni na 25. pevski festival Škofijske klasične gimnazije, ki bo v sredo, 30. januarja ob 16. uri v telovadnici Osnovne šole Alojzija Šuštarja.Lani začeta prenovitvena dela na pol tisočletja stari Ruardovi graščini na Jesenicah stojijo. Ko so prostore očistili, se je namreč pokazalo, v kakšen stanju graščina dejansko je, poleg tega so v nekaterih prostorih odkrili zanimive stare poslikave.

Potem, ko je predsednik državnega zbora za 5. marec razpisal nadomestne volitve za člana Sodnega sveta, bodo 11. januarja začela teči volilna opravila. Izvoljeni član bo nadomestil profesorica za evropsko pravo in nekdanjo generalno pravobranilko na Sodišču EU-ja dr. Verico Trstenjak, ki je sredi decembra podala odstopno izjavo. Kot je navedla odhaja, da bi opozorila na nujnost drugačne organizacije in pogojev za delo sveta. Po njeni oceni trenutni položaj v praksi v celoti ne omogoča kakovostnega in odgovornega dela. O tej temi smo se pogovarjali s pravnikom in izrednim profesorjem na Evropski pravni fakulteti dr. Matejem Avbljem.

Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni znova dviguje prah. Zapustila sta ga priznani kirurg Igor Gregorič in strokovnjak za varnost v zdravstvu Andrej Robida. Odstopno izjavo ima pripravljeno tudi vršilec dolžnosti direktorja Brane Dobnikar, ki bo počakal na sestanek s pristojnim ministrom Samom Fakinom v prihodnjem tednu. Kaj bodo prinesli pogovori, je težko napovedati, a zdi se, da bo ustanova, ki še niti ni zaživela, končala svojo pot. Poklicali smo zdravnika Blaža Mrevljeta, ki je znan po svoji ostri besedi, upravičeno uperjeni proti našemu zdravstvenemu sistemu.

Geopolitični analitik dr. Laris Gaiser je pokomentiral napovedi ZDA, da bi utegnile odstopiti od pogodbe o jedrskih raketah srednjega dosega z Rusijo. Zanimalo nas je, ali so strahovi, ki se vrstijo v odzivih, upravičeni. Dr. Gaiserja smo vprašali tudi, kaj pomenijo prihajajoče vojaške vaje zveze Nato. V pogovoru nismo mogli mimo najodmevnejše zgodbe zadnjih dni - umora novinarja Saudove Arabije.

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste slišali, kaj je na sinodi o mladih povedal slovenski delegat, nadškof Alojzij Cvikl, in kaj je prefekt Kongregacije za škofe odgovoril nekdanjemu nunciju v ZDA, ki je papeža pozval k odstopu.

Vsem je znano, da je na avtobusu primerno odstopiti sedež starejšim, nosečnicam ali bolnim. V katerih primerih pa lahko vendarle brez slabe vesti obsedimo? Kaj še pravi bonton o vožnji z avtobusom, pojasnjuje Bojana Košnik Čuk.

Pisatelj, pesnik in dramatik Ivo Svetina je v ponedeljek člane in članice Društva slovenskih pisateljev obvestil, da je odstopil z mesta predsednika društva. Kot je po pisanju današnjega Dela zapisal v pismu, je 22. junija obvestil upravni odbor, da nepreklicno odstopa z mesta predsednika društva. Razlogov za njegovo odločitev je več, med drugim so tudi osebne narave.

Razveseljuje uspeh SDS in NSi – pri čemer se človek sprašuje, zakaj naj bi Tonin odstopil, če je stranki povečal volilni izid. Janez Janša je s svojo odločno in delavno držo, a tudi z bolj simpatičnim in človeškim pristopom razveselil in tudi zato požel boljši rezultat. Njegova vloga v naši družbi pa ostaja ne glede na tak pristop kamen spotike, ker le on predstavlja realno politično opozicijo usedlinam neizpeljane tranzicije. S tem se bo moral spoprijemati tudi Matej Tonin. Problem naše družbe ostaja slabo prečiščenje totalitarnih mehanizmov.

Na torek po volilni nedelji sem še vedno pod vtisom izbire volivk in volivcev, ki so se v nekaterih pogledih vendarle odločili drugače, kot sem pričakovala. Največje presenečenje je gotovo uvrstitev Slovenske nacionalne stranke nazaj v parlament, takoj za tem dejstvo, da so Pirati premagali tako Dobovška kot Čuša, takoj za tem pa dejstvo, da ženske volivke še vedno prepogosto padejo na lepe obljube in prijazen obraz. Žalostno, toda resnično. Verjamem, da bi Luko Mesca marsikatera vzela za zeta.

Mnogi invalidi še vedno ostajajo brez zaposlitve, kar gotovo vpliva na njihov materialni položaj, kot tudi na njihovo samopodobo, ki je že tako večkrat načeta. A ni povsod tako črno, nekateri so se namreč odločili ugrizniti v kislo jabolko in so zadevo vzeli v svoje roke. Nekaj besed o tem nam je povedal Peter Svetina, iz Zavoda Grunt iz Komende.

Pred predčasnimi parlamentarnimi volitvami smo v studiu gostili predsednika SLS Marka Zidanška. Ob odzivu na aktualno dogajanje, povezano z odstopom premierja Mira Cerarja, je predstavil program, s katerim se želi stranka vrniti v državni zbor. Zanimal nas je tudi njegov pogled na delitev SLS, na povezovanje desnice in na delovanje stranke na ravni Evropske unije.

Pogovarjali smo se o nalogah vlade v odstopu in državnega zbora do predčasnih volitev, o razgibanem političnem prostoru pred parlamentarnimi volitvami, v katerega vstopa množica novih strank. Pa tudi o tem, kaj čaka prihodnjo vlado in kaj novi sklic parlamenta.

Govorili smo o pripravi jedi za velikonočni žegen (potica, šunka, pirhi, hrenov namaz) ter odgovarjali na druga vaša vprašanja.

Beseda je tokrat tekla o razmerah v Slovenski vojski po zadnji spremembi na čelu Generalštaba. Zanimalo nas je, kako na to plat delovanja naše države gledajo različni politiki ali pa tisti, ki so šele na poti do tja. V studio smo namreč povabili predstavnike Slovenske demokratske stranke, Nove Slovenije, Liste Marjana Šarca, Liste Bojana Požarja in stranke Dobra država.

V oddaji Pogovor smo govorili o tem, kaj je prineslo prvo leto mandata ameriškega predsednika Donalda Trumpa in kaj lahko v ameriški politiki pričakujemo v prihodnje. Prav tako smo govorili o ameriških odnosih z Rusijo, Severno Korejo in Iranom ter še o nekaterih temah, ki bodo ali so zaznamovale mednarodni politični parket. O omenjenih temah smo spregovorili s profesorjem s Fakultete za družbene vede dr. Bogomilom Ferfilo in sodelavcem Inštituta za politični menedžment Klemenom Balančem.