Medtem ko je druga polovica Slovenije smučala v severni Italiji in so doma zadrževali dih, kdaj bodo v ambulante začeli kapljati s koronavirusom okuženi smučarji prvega počitniškega tedna, se je mimogrede sestavila nova, 3. Janševa vlada. Zunanji opazovalci so bili še minuli vikend skeptični, a bolje poučeni so vedeli, da so stvari bolj ali manj dogovorjene, vse drugo pa je stvar tehnične izvedbe in umetniškega vtisa. No, potem ko je Marjan Šarec v kamere resignirano priznal, da iz njegovih obetov “ne bo nič” in se seli v opozicijo, so upanje na predčasne volitve izgubili tudi zadnji optimisti.

Nova vlada še sploh ni sestavljena pa je civilnodružbena Koalicija Brez strahu že napovedala protest. Naslovili so ga z besedami: Shod proti koaliciji sovraštva. Že prejšnji teden pa je zelo preroško današnje dogajanje napovedal moralni teolog Ivan Štuhec, ki nam je danes v pogovoru to ponovil

Vroče politično dogajanje je za Radio Ognjišče komentiral moralni teolog dr. Ivan Štuhec. Kritočen je bil do poteza predsednika vlade v odstopu Marjana Šarca pa tudi do napadov, ki jih je deležna stranka SDS z Janezom Janšo na čelu.

Po približno polovici političnega procesa, ki sledi odstopu vlade in vodi bodisi do odločanja o novem mandatarju ali pa mimo tega neposredno na predčasne volitve, so želje in namere različnih akterjev bolj ali manj jasne. Na volitve se mudi Marjanu Šarcu, formalno morda še Dejanu Židanu in Luki Mescu, ne bi se jih branil tudi Matej Tonin, medtem ko je Janši bolj ali manj vseeno. Za vse ostale, vključno z večino poslancev strank zgoraj naštetih predsednikov, pa velja kot je iskreno povedal poslanec SAB Marko Bandelli: “Res je, da si vsi želijo novih volitev, a še bolj res je, si jih nihče ne želi.”

V oddaji je tokrat sodeloval dr. Žiga Turk. Komentirali smo poskuse za oblikovanje nove vladne koalicije, posledice pojava koronovirusa in izstopa Velike Britanije iz EU nismo pa mogli mimo kritike letošnje proslave ob slovenskem kulturnem prazniku.

Odstopil je predsednik vlade Marjan Šarec. Odstop bo dober in koristen za Slovenijo, če bo na oblast prišla po volitvah desno-sredinska opcija brez trdih levičarjev in naslednikov komunizma. Če bodo »strici« zakuhali nove obraze leve provenience, ki bodo, kot že večkrat, ponovno prevarali volivce z lažnimi obljubami in prevzeli oblast, ne bo sprememb. Slovenija bo še naprej relativno nazadovala tako gospodarsko, razvojno in socialno, kot tudi glede človekovih pravic in demokratičnosti. Še naprej se bodo vedno bolj uveljavljali komunistični »prijemi« prejšnjega režima. Razkol (po Možini) državljanov, ki že dolgo niso več narodno zavedni Slovenci, se bo poglabljal. Sprava ne bo možna, obsodbe zločinov komunizma ne bo, ostali bodo »slavospevi« morilske, genocidne in teroristične falage NOB. Povečal se bo vpliv jugoslovanarjev, mohamedanske vrednote, širila se bo lažnivost in prikrivanje dejanskega stanja po mainstrem medijih in šikaniranje ter zakonsko omejevanje vseh, ki si bodo upali odkrito in objektivno govoriti, pisati in delovati.

Gost oddaje je bil politični analitik in publicist doktor Aleš Maver. Zakaj je po njegovem odstopil premier Marjan Šarec in kaj bi bilo v tem trenutku najbolje za Slovenijo?

Ob odstopu Marjana Šarca in posledičnem razpadu njegove vlade se je slovenska politika še na en način znašla v novem položaju. Če je do zdaj večinoma veljalo, da so politični nasprotniki, osrednji mediji in levi javnomnenjski voditelji ob težavah, političnih krizah ali celo razpadanju levih vlad s prstom kazali na predsednika SDS Janeza Janšo, je tokrat drugače.

Komentar ob odstopu premierja Marjana Šarca s prizme polovično opravljene demokratizacije ob osamosvojitvi Slovenije.

Potem ko je domače politično ozračje razburkal odstop premierja Marjana Šarca, zdaj vlada zatišje. Stranke bodo svoja stališča oblikovale na sejah organov. Nekatere so bolj naklonjene predčasnim volitvam, nekatere upajo, da je mogoče oblikovati alternativno vlado. O možnostih, ki so pred nami, smo med drugim vprašali urednika spletnega portala Domovina.je Roka Čakša.

V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil z nami Branko Cestnik. Najprej je pokomentiral včerajšnji izbor Boba leta časnika Večer, zatem se je ustavil pri odstopu predsednika vlade Marjana Šarca. Potem pa smo mu med drugim zastavili vprašanja kot so: Kaj pomeni, ko skupina vernikov odločno pozove nadškofa k odstopu? Kaj se zgodi, ko podeželski župnik zapiše, da je država gnila in da naj se ji ne plačuje davkov? Kako razumeti, da na fakulteti, kjer naj bi se znanstveno premišljevalo o družbi, v straniščih ni več pisoarjev?

Premier Marjan Šarec je danes odstopil s položaja. S temi poslanci in s to koalicijo pričakovanj ljudi ta hip ne morem izpolniti, lahko pa jih izpolnim po volitvah, je dejal v današnji izjavi za javnost in napovedal, da bo odstopno izjavo še danes poslal v DZ. Pozval je tudi k čimprejšnjim predčasnim volitvam.

Aleksandra Pivec je nova predsednica stranke DeSUS. Po napetem boju na včerajšnjem kongresu v Ljubljani, je z več kot 60 glasovi razlike premagala dolgoletnega predsednika Karla Erjavca, ki je stranko vodil 15 let. Ta je že napovedal odstop z mesta ministra za obrambo, ne umika pa se le iz politike, ampak tudi iz javnega življenja. Za komentar o dogajanju smo povprašali političnega komentarorja Martina Nahtigala.

Pritisk na premiera Marjana Šarca, da zahteva odstop državnega sekretarja Jerneja Štromajerja, se stopnjuje. Voščilo: »Srečen božič, umazane živali«, ni primerno za tako funkcijo, pa naj je želel zveneti kakorkoli. Da bo s tem žalil čustva vernikov in nevernikov, bi se moral zavedati ne glede na svojo mladost in zaletavost. Peticijo za njegov odstop je podpisalo že pet tisoč ljudi.

Potrebujemo: 1 kg moke, 2 žlički soli, v jamico damo pa limonino lupino in 2 žlici ruma. Posebej pripravimo kvas (kocko kvasa, žlico sladkorja in 2 žlici moke). Posebej mešamo 4 rumenjake in 100 g sladkorja (beljake uporabimo za nadev), prilijemo 2 dl močno toplega mleka in posebej raztopimo 60 g masla in dodamo še olje, da je vsega skupaj 100 g. Rumenjake s sladkorjem zamešamo v moko, nato še kvas, zmešamo, na koncu še maščobo. Gnetemo z eno roko ali obema. Med gnetenje, ko testo postaja krepko, dolijemo nekaj žlic mleka. To ponavljamo, da gnetemo vsaj 10 minut. To testo se bo dobro zvaljalo, a prej naj vzhaja pol drugo uro. Če damo potice v skupni pekač, jih med seboj pomažemo z oljem, da se bodo lepo razdelile. Ko jih namažemo z jajcem, damo v hladno pečico, nato jo prižgemo na 190 stopinj in se počasi pogreva. Čez čas pokrijemo, da se bo peklo eno uro. Če vzhaja zunaj, pa naj vzhaja uro ali 70 minut in nato namažemo in damo v pečico.Da se ne bi naredile luknje, moramo dobro valjati. Do ne bo prišlo do odstopanja skorje, damo v 180 stopinj vročo pečico in pečemo brez ventilacije. Ko je pečeno, damo iz pečice, pustimo še pet minut, nato s kartico ločimo od nadeva ter obrnemo na desko. Pokrijemo s papirnato brisačo in servieto ter pokrijemo s folijo. Ohlaja naj se v kuhinji.

Vprašanje judovskih naselbin na Zahodnem bregu in v vzhodnem Jeruzalemu je že dolga leta eno glavnih jabolk spora med Izraelci in Palestinci. Za večji del mednarodne skupnosti so nezakonite. ZDA so od tega stališča odstopile. Za pojasnila smo poklicali političnega analitika Igorja Kovača. Komentiral je tudi ostalo aktualno dogajanje, med drugim smo ga vprašali, kako resne so razmere v Hongkongu.

V tokratni oddaji ste našo gostjo spraševali, zakaj marelična marmelada na vrhu temni, o vlaganju stročjega fižola v slanici, o peki kozlička oz. jagenjčka, pripravi sataraša, vlaganju jajčevcev, pranju orehovih jedrc, odstopljeni skorji potice, pripravi gob, juhi iz špinače ...

Skorja pri strani v večji verjetnosti odstopi zaradi premalo ali preveč vzhajanja. Naj ne vzhaja pri izvoru toplote, ampak pri kuhinjski temperaturi in sicer uro in 15 minut. Površino prebodemo in damo v 175 stopinj Celzija vročo pečico. Paziti moramo tudi, da ne zavijemo preveč.

Novinar pri slovenskem uredništvu RAI v Trstu Andrej Černic je za Radio Ognjišče spregovoril o odstopu italijanskega premiera Guiseppeja Conteja in potezah notranjega ministra Mattea Salvinija.

V Veliki Britaniji se je Theresa May poslovila od premierske funkcije. Kraljici Elizabeti II. je predala odstopno izjavo, ta je na čelo vlade imenovala Borisa Johnsona, ki so ga še prej za svojega novega predsednika izvolili vodilni konservativci. Johnson se namerava takoj lotiti dela in do konca oktobra udejanjiti brexit - z dogovorom z Evropsko unijo ali brez njega. Za komentar smo poklicali raziskovalca na Univerzi George Washington v ZDA Igorja Kovača.

Oddaja A štekaš je tokrat, v sredo v Velikem tednu, odstopila prostor glasbeni pripravi na velikonočno tridnevje. Na krščanskem Zahodu je le malo tako pobožnih praks, ki bi bile tako priljubljene, kot Križev pot, ki predstavlja eno izmed najbolj osebnih, meditativnih in slikovitih pobožnosti Cerkve. Tokrat v izvedbi Koralnega zbora Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani in solistov. O delu in zgoščenki, ki so jo izdali, nam je spregovoril prof. Tone Potočnik.

Poslišali smo neverjetno izkušnjo Richarda Cola, ki je 16. avgusta, leta 2005 doživel izven-telesno izkušnjo in, po njegovem pričevanju, govoril z Bogom. Srečanje mu je za vedno spremenilo življenje. Dovoljenje za objavo posnetka nam je velikodušno odstopila Skupnost Živeti za Kristusa.

Na današnji dan obeležujemo mednarodni dan knjig za otroke.Predsednica DSP Aksinija Kermauner bo razloge za svoj odstop navedla na današnjem izrednem občnem zboru.V Cankarjevem domu bo potekal simpozij posvečen pesniku, pisatelju in esejistu Juretu Deteli.V petek, 5. aprila ob 19. uri bodo v Galeriji sv. Barbare v Idriji odprli razstavo Lucijana Bratuša.

Premier sprejel odstop ministra za kulturo Dejana Prešička.Prisrčno vabljeni na 25. pevski festival Škofijske klasične gimnazije, ki bo v sredo, 30. januarja ob 16. uri v telovadnici Osnovne šole Alojzija Šuštarja.Lani začeta prenovitvena dela na pol tisočletja stari Ruardovi graščini na Jesenicah stojijo. Ko so prostore očistili, se je namreč pokazalo, v kakšen stanju graščina dejansko je, poleg tega so v nekaterih prostorih odkrili zanimive stare poslikave.

Potem, ko je predsednik državnega zbora za 5. marec razpisal nadomestne volitve za člana Sodnega sveta, bodo 11. januarja začela teči volilna opravila. Izvoljeni član bo nadomestil profesorica za evropsko pravo in nekdanjo generalno pravobranilko na Sodišču EU-ja dr. Verico Trstenjak, ki je sredi decembra podala odstopno izjavo. Kot je navedla odhaja, da bi opozorila na nujnost drugačne organizacije in pogojev za delo sveta. Po njeni oceni trenutni položaj v praksi v celoti ne omogoča kakovostnega in odgovornega dela. O tej temi smo se pogovarjali s pravnikom in izrednim profesorjem na Evropski pravni fakulteti dr. Matejem Avbljem.

Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni znova dviguje prah. Zapustila sta ga priznani kirurg Igor Gregorič in strokovnjak za varnost v zdravstvu Andrej Robida. Odstopno izjavo ima pripravljeno tudi vršilec dolžnosti direktorja Brane Dobnikar, ki bo počakal na sestanek s pristojnim ministrom Samom Fakinom v prihodnjem tednu. Kaj bodo prinesli pogovori, je težko napovedati, a zdi se, da bo ustanova, ki še niti ni zaživela, končala svojo pot. Poklicali smo zdravnika Blaža Mrevljeta, ki je znan po svoji ostri besedi, upravičeno uperjeni proti našemu zdravstvenemu sistemu.

Geopolitični analitik dr. Laris Gaiser je pokomentiral napovedi ZDA, da bi utegnile odstopiti od pogodbe o jedrskih raketah srednjega dosega z Rusijo. Zanimalo nas je, ali so strahovi, ki se vrstijo v odzivih, upravičeni. Dr. Gaiserja smo vprašali tudi, kaj pomenijo prihajajoče vojaške vaje zveze Nato. V pogovoru nismo mogli mimo najodmevnejše zgodbe zadnjih dni - umora novinarja Saudove Arabije.

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste slišali, kaj je na sinodi o mladih povedal slovenski delegat, nadškof Alojzij Cvikl, in kaj je prefekt Kongregacije za škofe odgovoril nekdanjemu nunciju v ZDA, ki je papeža pozval k odstopu.

Vsem je znano, da je na avtobusu primerno odstopiti sedež starejšim, nosečnicam ali bolnim. V katerih primerih pa lahko vendarle brez slabe vesti obsedimo? Kaj še pravi bonton o vožnji z avtobusom, pojasnjuje Bojana Košnik Čuk.

Pisatelj, pesnik in dramatik Ivo Svetina je v ponedeljek člane in članice Društva slovenskih pisateljev obvestil, da je odstopil z mesta predsednika društva. Kot je po pisanju današnjega Dela zapisal v pismu, je 22. junija obvestil upravni odbor, da nepreklicno odstopa z mesta predsednika društva. Razlogov za njegovo odločitev je več, med drugim so tudi osebne narave.

Razveseljuje uspeh SDS in NSi – pri čemer se človek sprašuje, zakaj naj bi Tonin odstopil, če je stranki povečal volilni izid. Janez Janša je s svojo odločno in delavno držo, a tudi z bolj simpatičnim in človeškim pristopom razveselil in tudi zato požel boljši rezultat. Njegova vloga v naši družbi pa ostaja ne glede na tak pristop kamen spotike, ker le on predstavlja realno politično opozicijo usedlinam neizpeljane tranzicije. S tem se bo moral spoprijemati tudi Matej Tonin. Problem naše družbe ostaja slabo prečiščenje totalitarnih mehanizmov.

Na torek po volilni nedelji sem še vedno pod vtisom izbire volivk in volivcev, ki so se v nekaterih pogledih vendarle odločili drugače, kot sem pričakovala. Največje presenečenje je gotovo uvrstitev Slovenske nacionalne stranke nazaj v parlament, takoj za tem dejstvo, da so Pirati premagali tako Dobovška kot Čuša, takoj za tem pa dejstvo, da ženske volivke še vedno prepogosto padejo na lepe obljube in prijazen obraz. Žalostno, toda resnično. Verjamem, da bi Luko Mesca marsikatera vzela za zeta.

Mnogi invalidi še vedno ostajajo brez zaposlitve, kar gotovo vpliva na njihov materialni položaj, kot tudi na njihovo samopodobo, ki je že tako večkrat načeta. A ni povsod tako črno, nekateri so se namreč odločili ugrizniti v kislo jabolko in so zadevo vzeli v svoje roke. Nekaj besed o tem nam je povedal Peter Svetina, iz Zavoda Grunt iz Komende.

Pred predčasnimi parlamentarnimi volitvami smo v studiu gostili predsednika SLS Marka Zidanška. Ob odzivu na aktualno dogajanje, povezano z odstopom premierja Mira Cerarja, je predstavil program, s katerim se želi stranka vrniti v državni zbor. Zanimal nas je tudi njegov pogled na delitev SLS, na povezovanje desnice in na delovanje stranke na ravni Evropske unije.

Pogovarjali smo se o nalogah vlade v odstopu in državnega zbora do predčasnih volitev, o razgibanem političnem prostoru pred parlamentarnimi volitvami, v katerega vstopa množica novih strank. Pa tudi o tem, kaj čaka prihodnjo vlado in kaj novi sklic parlamenta.

Govorili smo o pripravi jedi za velikonočni žegen (potica, šunka, pirhi, hrenov namaz) ter odgovarjali na druga vaša vprašanja.

Beseda je tokrat tekla o razmerah v Slovenski vojski po zadnji spremembi na čelu Generalštaba. Zanimalo nas je, kako na to plat delovanja naše države gledajo različni politiki ali pa tisti, ki so šele na poti do tja. V studio smo namreč povabili predstavnike Slovenske demokratske stranke, Nove Slovenije, Liste Marjana Šarca, Liste Bojana Požarja in stranke Dobra država.

V oddaji Pogovor smo govorili o tem, kaj je prineslo prvo leto mandata ameriškega predsednika Donalda Trumpa in kaj lahko v ameriški politiki pričakujemo v prihodnje. Prav tako smo govorili o ameriških odnosih z Rusijo, Severno Korejo in Iranom ter še o nekaterih temah, ki bodo ali so zaznamovale mednarodni politični parket. O omenjenih temah smo spregovorili s profesorjem s Fakultete za družbene vede dr. Bogomilom Ferfilo in sodelavcem Inštituta za politični menedžment Klemenom Balančem.