Naš gost

VEČ ...|30. 5. 2020
Miran Žvanut

Vijugasta je bila pot novega provinciala jezuitov, p. Mirana Žvanuta. V začetku ga je zanimalo lesarstvo. Radovednost ga je gnala na študij farmacije. Končno je pristal na teologiji, uspešno končal študij in se leta 1999 pridružil jezuitom. Pred novim izzivom ima eno željo: biti dober predstojnik sobratom in dober duhovnik.

Miran Žvanut

Vijugasta je bila pot novega provinciala jezuitov, p. Mirana Žvanuta. V začetku ga je zanimalo lesarstvo. Radovednost ga je gnala na študij farmacije. Končno je pristal na teologiji, uspešno končal študij in se leta 1999 pridružil jezuitom. Pred novim izzivom ima eno željo: biti dober predstojnik sobratom in dober duhovnik.

pogovor

Naš gost

Miran Žvanut
Vijugasta je bila pot novega provinciala jezuitov, p. Mirana Žvanuta. V začetku ga je zanimalo lesarstvo. Radovednost ga je gnala na študij farmacije. Končno je pristal na teologiji, uspešno končal študij in se leta 1999 pridružil jezuitom. Pred novim izzivom ima eno željo: biti dober predstojnik sobratom in dober duhovnik.
VEČ ...|30. 5. 2020
Miran Žvanut
Vijugasta je bila pot novega provinciala jezuitov, p. Mirana Žvanuta. V začetku ga je zanimalo lesarstvo. Radovednost ga je gnala na študij farmacije. Končno je pristal na teologiji, uspešno končal študij in se leta 1999 pridružil jezuitom. Pred novim izzivom ima eno željo: biti dober predstojnik sobratom in dober duhovnik.

Mateja Subotičanec

pogovor

Naš gost

VEČ ...|23. 5. 2020
Naš gost: Prof. dr. Bojana Beović

Pred mikrofon smo povabili strokovnjakinjo, ki se proti epidemiji bori v prvih bojnih vrstah. Priznana infektologinja z Infekcijske klinike v Ljubljani prof. dr. Bojana Beović v nastopih na tiskovnih konferencah deluje trezno in pojasnjuje argumentirano. Skozi pogovor smo pokukali v njeno strokovno življenje in spoznali delček zasebnega.

Naš gost: Prof. dr. Bojana Beović

Pred mikrofon smo povabili strokovnjakinjo, ki se proti epidemiji bori v prvih bojnih vrstah. Priznana infektologinja z Infekcijske klinike v Ljubljani prof. dr. Bojana Beović v nastopih na tiskovnih konferencah deluje trezno in pojasnjuje argumentirano. Skozi pogovor smo pokukali v njeno strokovno življenje in spoznali delček zasebnega.

zdravstvokoronavirusdružbapogovorizobraževanje

Naš gost

Naš gost: Prof. dr. Bojana Beović
Pred mikrofon smo povabili strokovnjakinjo, ki se proti epidemiji bori v prvih bojnih vrstah. Priznana infektologinja z Infekcijske klinike v Ljubljani prof. dr. Bojana Beović v nastopih na tiskovnih konferencah deluje trezno in pojasnjuje argumentirano. Skozi pogovor smo pokukali v njeno strokovno življenje in spoznali delček zasebnega.
VEČ ...|23. 5. 2020
Naš gost: Prof. dr. Bojana Beović
Pred mikrofon smo povabili strokovnjakinjo, ki se proti epidemiji bori v prvih bojnih vrstah. Priznana infektologinja z Infekcijske klinike v Ljubljani prof. dr. Bojana Beović v nastopih na tiskovnih konferencah deluje trezno in pojasnjuje argumentirano. Skozi pogovor smo pokukali v njeno strokovno življenje in spoznali delček zasebnega.

Blaž Lesnik

zdravstvokoronavirusdružbapogovorizobraževanje

Kmetijska oddaja

VEČ ...|17. 5. 2020
Stanje v žitih

S svetovalko specialistko Damjano Ilijaš smo pogledali na trenutno stanje v žitih. V drugem delu pa je bil ob 20. letnici naš gost direktor Agencije za kemtijske trge in razvoj podeželja, mag. Miran Mihelič.

Stanje v žitih

S svetovalko specialistko Damjano Ilijaš smo pogledali na trenutno stanje v žitih. V drugem delu pa je bil ob 20. letnici naš gost direktor Agencije za kemtijske trge in razvoj podeželja, mag. Miran Mihelič.

kmetijstvožitasvetovanje

Kmetijska oddaja

Stanje v žitih
S svetovalko specialistko Damjano Ilijaš smo pogledali na trenutno stanje v žitih. V drugem delu pa je bil ob 20. letnici naš gost direktor Agencije za kemtijske trge in razvoj podeželja, mag. Miran Mihelič.
VEČ ...|17. 5. 2020
Stanje v žitih
S svetovalko specialistko Damjano Ilijaš smo pogledali na trenutno stanje v žitih. V drugem delu pa je bil ob 20. letnici naš gost direktor Agencije za kemtijske trge in razvoj podeželja, mag. Miran Mihelič.

Robert Božič

kmetijstvožitasvetovanje

Za življenje

VEČ ...|16. 5. 2020
Kriza novega koronavirusa in odnos med zakoncema

Naš gost je bil predavatelj in priznani terapevt dr. Tomaž Erzar, ki je spregovoril o vlogi družine v današnjem svetu, in koronavirusni krizi, ki je na nekaterih področjih življenje postavila na glavo, spet po drugi strani pa so nas razmere nekako usmerile k temeljem, k pogovoru, k realnemu sobivanju, k čustveni bližini.

Kriza novega koronavirusa in odnos med zakoncema

Naš gost je bil predavatelj in priznani terapevt dr. Tomaž Erzar, ki je spregovoril o vlogi družine v današnjem svetu, in koronavirusni krizi, ki je na nekaterih področjih življenje postavila na glavo, spet po drugi strani pa so nas razmere nekako usmerile k temeljem, k pogovoru, k realnemu sobivanju, k čustveni bližini.

izobraževanjemladiodnosisvetovanjevzgoja

Za življenje

Kriza novega koronavirusa in odnos med zakoncema
Naš gost je bil predavatelj in priznani terapevt dr. Tomaž Erzar, ki je spregovoril o vlogi družine v današnjem svetu, in koronavirusni krizi, ki je na nekaterih področjih življenje postavila na glavo, spet po drugi strani pa so nas razmere nekako usmerile k temeljem, k pogovoru, k realnemu sobivanju, k čustveni bližini.
VEČ ...|16. 5. 2020
Kriza novega koronavirusa in odnos med zakoncema
Naš gost je bil predavatelj in priznani terapevt dr. Tomaž Erzar, ki je spregovoril o vlogi družine v današnjem svetu, in koronavirusni krizi, ki je na nekaterih področjih življenje postavila na glavo, spet po drugi strani pa so nas razmere nekako usmerile k temeljem, k pogovoru, k realnemu sobivanju, k čustveni bližini.

Robert Božič

izobraževanjemladiodnosisvetovanjevzgoja

Naš gost

VEČ ...|16. 5. 2020
Poslovil se je dr. France Bernik

Poslovil se je dr. France Bernik

kulturaodnosispomin

Naš gost

Poslovil se je dr. France Bernik
VEČ ...|16. 5. 2020
Poslovil se je dr. France Bernik

Mateja Subotičanec

kulturaodnosispomin

Globine

VEČ ...|12. 5. 2020
O evangeliju po sv. Janezu

Torkat smo se srečali z Janezovim evangelijem, ki ga prebiramo v velikonočnem času. Že Cerkveni očetje so ga imenovali duhovni evangelij. Zanimalo nas je, zakaj in predvsem kako v njem iskati vzporednice s svojim duhovnim življenjem. Naš gost je bil duhovnik Janez Rus.

O evangeliju po sv. Janezu

Torkat smo se srečali z Janezovim evangelijem, ki ga prebiramo v velikonočnem času. Že Cerkveni očetje so ga imenovali duhovni evangelij. Zanimalo nas je, zakaj in predvsem kako v njem iskati vzporednice s svojim duhovnim življenjem. Naš gost je bil duhovnik Janez Rus.

duhovnostevangelijisv. Janez

Globine

O evangeliju po sv. Janezu
Torkat smo se srečali z Janezovim evangelijem, ki ga prebiramo v velikonočnem času. Že Cerkveni očetje so ga imenovali duhovni evangelij. Zanimalo nas je, zakaj in predvsem kako v njem iskati vzporednice s svojim duhovnim življenjem. Naš gost je bil duhovnik Janez Rus.
VEČ ...|12. 5. 2020
O evangeliju po sv. Janezu
Torkat smo se srečali z Janezovim evangelijem, ki ga prebiramo v velikonočnem času. Že Cerkveni očetje so ga imenovali duhovni evangelij. Zanimalo nas je, zakaj in predvsem kako v njem iskati vzporednice s svojim duhovnim življenjem. Naš gost je bil duhovnik Janez Rus.

Blaž Lesnik

duhovnostevangelijisv. Janez

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|11. 5. 2020
Dr. Janez Juhant o aktualnem družbenem dogajanju

Naš gost je bil dr. Janez Juhant, pogovarjali pa smo se o ukrepih vlade za zajezitev epidemije, obtožbah glede nabave mask, protestnih kolesarskih pohodih in tudi koncu druge svetovne vojne.

Dr. Janez Juhant o aktualnem družbenem dogajanju

Naš gost je bil dr. Janez Juhant, pogovarjali pa smo se o ukrepih vlade za zajezitev epidemije, obtožbah glede nabave mask, protestnih kolesarskih pohodih in tudi koncu druge svetovne vojne.

družbakoronaviruspolitika

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Janez Juhant o aktualnem družbenem dogajanju
Naš gost je bil dr. Janez Juhant, pogovarjali pa smo se o ukrepih vlade za zajezitev epidemije, obtožbah glede nabave mask, protestnih kolesarskih pohodih in tudi koncu druge svetovne vojne.
VEČ ...|11. 5. 2020
Dr. Janez Juhant o aktualnem družbenem dogajanju
Naš gost je bil dr. Janez Juhant, pogovarjali pa smo se o ukrepih vlade za zajezitev epidemije, obtožbah glede nabave mask, protestnih kolesarskih pohodih in tudi koncu druge svetovne vojne.

Tanja Dominko

družbakoronaviruspolitika

Naš gost

VEČ ...|9. 5. 2020
Mag. Peter Markič, univ. dipl. psiholog

Mag. Peter Markič, univerzitetni diplomirani psiholog in tržni komunikolog je poklicno pot začel v gospodarstvu, od leta 2011 pa je zaposlen v Šoli za ravnatelje. Je uveljavljeni profesor, z veliko izkušnjami v srednješolskih ustanovah, dolgoletno kariero ima tudi s predavanji v več Visokih in Višjih študijskih programih. Dobro desetletje je član Enote za psihološko pomoč prebivalcem ob naravnih katastrofah. V težkih časih je pomembno v sebi in do drugih ohraniti zaupanje, pravi. Pristen človeški odnos, ker ljudje preprosto potrebujemo drug drugega. Ob izzivih epidemije so njegove misli več kot aktualne, po drugi strani pa je bilo zanimivo slišati tudi njegov pogled na precej spremenjeno šolo v zadnjih tednih.

Mag. Peter Markič, univ. dipl. psiholog

Mag. Peter Markič, univerzitetni diplomirani psiholog in tržni komunikolog je poklicno pot začel v gospodarstvu, od leta 2011 pa je zaposlen v Šoli za ravnatelje. Je uveljavljeni profesor, z veliko izkušnjami v srednješolskih ustanovah, dolgoletno kariero ima tudi s predavanji v več Visokih in Višjih študijskih programih. Dobro desetletje je član Enote za psihološko pomoč prebivalcem ob naravnih katastrofah. V težkih časih je pomembno v sebi in do drugih ohraniti zaupanje, pravi. Pristen človeški odnos, ker ljudje preprosto potrebujemo drug drugega. Ob izzivih epidemije so njegove misli več kot aktualne, po drugi strani pa je bilo zanimivo slišati tudi njegov pogled na precej spremenjeno šolo v zadnjih tednih.

družbapogovorodnosivzgojazdravstvo

Naš gost

Mag. Peter Markič, univ. dipl. psiholog
Mag. Peter Markič, univerzitetni diplomirani psiholog in tržni komunikolog je poklicno pot začel v gospodarstvu, od leta 2011 pa je zaposlen v Šoli za ravnatelje. Je uveljavljeni profesor, z veliko izkušnjami v srednješolskih ustanovah, dolgoletno kariero ima tudi s predavanji v več Visokih in Višjih študijskih programih. Dobro desetletje je član Enote za psihološko pomoč prebivalcem ob naravnih katastrofah. V težkih časih je pomembno v sebi in do drugih ohraniti zaupanje, pravi. Pristen človeški odnos, ker ljudje preprosto potrebujemo drug drugega. Ob izzivih epidemije so njegove misli več kot aktualne, po drugi strani pa je bilo zanimivo slišati tudi njegov pogled na precej spremenjeno šolo v zadnjih tednih.
VEČ ...|9. 5. 2020
Mag. Peter Markič, univ. dipl. psiholog
Mag. Peter Markič, univerzitetni diplomirani psiholog in tržni komunikolog je poklicno pot začel v gospodarstvu, od leta 2011 pa je zaposlen v Šoli za ravnatelje. Je uveljavljeni profesor, z veliko izkušnjami v srednješolskih ustanovah, dolgoletno kariero ima tudi s predavanji v več Visokih in Višjih študijskih programih. Dobro desetletje je član Enote za psihološko pomoč prebivalcem ob naravnih katastrofah. V težkih časih je pomembno v sebi in do drugih ohraniti zaupanje, pravi. Pristen človeški odnos, ker ljudje preprosto potrebujemo drug drugega. Ob izzivih epidemije so njegove misli več kot aktualne, po drugi strani pa je bilo zanimivo slišati tudi njegov pogled na precej spremenjeno šolo v zadnjih tednih.

Nataša Ličen

družbapogovorodnosivzgojazdravstvo

Naš gost

VEČ ...|2. 5. 2020
V spomin prof. Inki Stritar

Sredi decembra lani se je tiho poslovila in odšla v večnost prof. Inka Stritar. Več kot četrt stoletja se je borila in si z vsemi močmi prizadevala, da bi država Slovenija popravila krivice, ki so se zgodile najprej z nacionalizacijo po II. svetovni vojni in potem po osamosvojitvi z zavlačevanjem postopkov denacionalizacije in nespoštovanjem lastnine na mnogih področjih. Prof. Inka Stritar je bila načelna, rada je imela odkrit pogovor in ljudi, ki so z dejanji potrjevali svoje besede. Mnogi so se strinjali z njo, mnogi so ji v boju za prizadevanje za spoštovanje človekovih pravic, svoboščin in dostojanstva pomagali, a izpostaviti so se upali le nekateri.

V spomin prof. Inki Stritar

Sredi decembra lani se je tiho poslovila in odšla v večnost prof. Inka Stritar. Več kot četrt stoletja se je borila in si z vsemi močmi prizadevala, da bi država Slovenija popravila krivice, ki so se zgodile najprej z nacionalizacijo po II. svetovni vojni in potem po osamosvojitvi z zavlačevanjem postopkov denacionalizacije in nespoštovanjem lastnine na mnogih področjih. Prof. Inka Stritar je bila načelna, rada je imela odkrit pogovor in ljudi, ki so z dejanji potrjevali svoje besede. Mnogi so se strinjali z njo, mnogi so ji v boju za prizadevanje za spoštovanje človekovih pravic, svoboščin in dostojanstva pomagali, a izpostaviti so se upali le nekateri.

spomindružba

Naš gost

V spomin prof. Inki Stritar
Sredi decembra lani se je tiho poslovila in odšla v večnost prof. Inka Stritar. Več kot četrt stoletja se je borila in si z vsemi močmi prizadevala, da bi država Slovenija popravila krivice, ki so se zgodile najprej z nacionalizacijo po II. svetovni vojni in potem po osamosvojitvi z zavlačevanjem postopkov denacionalizacije in nespoštovanjem lastnine na mnogih področjih. Prof. Inka Stritar je bila načelna, rada je imela odkrit pogovor in ljudi, ki so z dejanji potrjevali svoje besede. Mnogi so se strinjali z njo, mnogi so ji v boju za prizadevanje za spoštovanje človekovih pravic, svoboščin in dostojanstva pomagali, a izpostaviti so se upali le nekateri.
VEČ ...|2. 5. 2020
V spomin prof. Inki Stritar
Sredi decembra lani se je tiho poslovila in odšla v večnost prof. Inka Stritar. Več kot četrt stoletja se je borila in si z vsemi močmi prizadevala, da bi država Slovenija popravila krivice, ki so se zgodile najprej z nacionalizacijo po II. svetovni vojni in potem po osamosvojitvi z zavlačevanjem postopkov denacionalizacije in nespoštovanjem lastnine na mnogih področjih. Prof. Inka Stritar je bila načelna, rada je imela odkrit pogovor in ljudi, ki so z dejanji potrjevali svoje besede. Mnogi so se strinjali z njo, mnogi so ji v boju za prizadevanje za spoštovanje človekovih pravic, svoboščin in dostojanstva pomagali, a izpostaviti so se upali le nekateri.

Robert Božič

spomindružba

Naš gost

VEČ ...|25. 4. 2020
Breda Bedina

V tednih, ko se je učenje iz šolskih klopi preselilo v domače okolje, smo v oddaji „Naš gost“ gostili Bredo Bedina, pobudnico pedagogike Montessori pri nas. Za čustveni, fizični in duševni razvoj, pravi, otroci potrebujejo ljubezen, razumevanje in spoštovanje njihovih razvojnih potreb ter spontane življenjske spodbude.

Breda Bedina

V tednih, ko se je učenje iz šolskih klopi preselilo v domače okolje, smo v oddaji „Naš gost“ gostili Bredo Bedina, pobudnico pedagogike Montessori pri nas. Za čustveni, fizični in duševni razvoj, pravi, otroci potrebujejo ljubezen, razumevanje in spoštovanje njihovih razvojnih potreb ter spontane življenjske spodbude.

družbaizobraževanjekomentarkulturamladiodnosipogovorvzgoja

Naš gost

Breda Bedina
V tednih, ko se je učenje iz šolskih klopi preselilo v domače okolje, smo v oddaji „Naš gost“ gostili Bredo Bedina, pobudnico pedagogike Montessori pri nas. Za čustveni, fizični in duševni razvoj, pravi, otroci potrebujejo ljubezen, razumevanje in spoštovanje njihovih razvojnih potreb ter spontane življenjske spodbude.
VEČ ...|25. 4. 2020
Breda Bedina
V tednih, ko se je učenje iz šolskih klopi preselilo v domače okolje, smo v oddaji „Naš gost“ gostili Bredo Bedina, pobudnico pedagogike Montessori pri nas. Za čustveni, fizični in duševni razvoj, pravi, otroci potrebujejo ljubezen, razumevanje in spoštovanje njihovih razvojnih potreb ter spontane življenjske spodbude.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekomentarkulturamladiodnosipogovorvzgoja

Kmetijska oddaja

VEČ ...|19. 4. 2020
Razstava Dobrote slovenskih kmetij prestavljena na jesen

V nedeljski kmetijski oddaji je bil naš gost Peter Pribožič, vodja organizacijskega odbora razstave Dobrote slovenskih kmetij in vodja JKSS na Ptuju. Spregovoril je tudi o pridelavi krompirja v luči krize zaradi pandemije novega koronavirusa.

Razstava Dobrote slovenskih kmetij prestavljena na jesen

V nedeljski kmetijski oddaji je bil naš gost Peter Pribožič, vodja organizacijskega odbora razstave Dobrote slovenskih kmetij in vodja JKSS na Ptuju. Spregovoril je tudi o pridelavi krompirja v luči krize zaradi pandemije novega koronavirusa.

kmetijstvosvetovanje

Kmetijska oddaja

Razstava Dobrote slovenskih kmetij prestavljena na jesen
V nedeljski kmetijski oddaji je bil naš gost Peter Pribožič, vodja organizacijskega odbora razstave Dobrote slovenskih kmetij in vodja JKSS na Ptuju. Spregovoril je tudi o pridelavi krompirja v luči krize zaradi pandemije novega koronavirusa.
VEČ ...|19. 4. 2020
Razstava Dobrote slovenskih kmetij prestavljena na jesen
V nedeljski kmetijski oddaji je bil naš gost Peter Pribožič, vodja organizacijskega odbora razstave Dobrote slovenskih kmetij in vodja JKSS na Ptuju. Spregovoril je tudi o pridelavi krompirja v luči krize zaradi pandemije novega koronavirusa.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Naš gost

VEČ ...|18. 4. 2020
Poznavalec zdravilnih zelišč Jože Kukman

Proti moči smrti, ni rožice na vrti. To je dobro vedel tudi poznavalec zdravilnih zelišč Jože Kukman. Pred leti je bil pogosto gost na našem radiu. Pred slabim mesecem dni se je od nas poslovil v 86. letu. Pogovor z njim je leta 2012 posnela Mateja Subotičanec. Lepo vabljeni k poslušanju spominske oddaje.

Poznavalec zdravilnih zelišč Jože Kukman

Proti moči smrti, ni rožice na vrti. To je dobro vedel tudi poznavalec zdravilnih zelišč Jože Kukman. Pred leti je bil pogosto gost na našem radiu. Pred slabim mesecem dni se je od nas poslovil v 86. letu. Pogovor z njim je leta 2012 posnela Mateja Subotičanec. Lepo vabljeni k poslušanju spominske oddaje.

spominpogovorzdravilstvo

Naš gost

Poznavalec zdravilnih zelišč Jože Kukman
Proti moči smrti, ni rožice na vrti. To je dobro vedel tudi poznavalec zdravilnih zelišč Jože Kukman. Pred leti je bil pogosto gost na našem radiu. Pred slabim mesecem dni se je od nas poslovil v 86. letu. Pogovor z njim je leta 2012 posnela Mateja Subotičanec. Lepo vabljeni k poslušanju spominske oddaje.
VEČ ...|18. 4. 2020
Poznavalec zdravilnih zelišč Jože Kukman
Proti moči smrti, ni rožice na vrti. To je dobro vedel tudi poznavalec zdravilnih zelišč Jože Kukman. Pred leti je bil pogosto gost na našem radiu. Pred slabim mesecem dni se je od nas poslovil v 86. letu. Pogovor z njim je leta 2012 posnela Mateja Subotičanec. Lepo vabljeni k poslušanju spominske oddaje.

Mateja Subotičanec

spominpogovorzdravilstvo

Naš gost

VEČ ...|18. 4. 2020
Poznavalec zdravilnih zelišč Jože Kukman

Proti moči smrti, ni rožice na vrti. To je dobro vedel tudi poznavalec zdravilnih zelišč Jože Kukman. Pred leti je bil pogosto gost na našem radiu. Pred slabim mesecem dni se je od nas poslovil v 86. letu. Pogovor z njim je leta 2012 posnela Mateja Subotičanec. Lepo vabljeni k poslušanju spominske oddaje.

Poznavalec zdravilnih zelišč Jože Kukman

Proti moči smrti, ni rožice na vrti. To je dobro vedel tudi poznavalec zdravilnih zelišč Jože Kukman. Pred leti je bil pogosto gost na našem radiu. Pred slabim mesecem dni se je od nas poslovil v 86. letu. Pogovor z njim je leta 2012 posnela Mateja Subotičanec. Lepo vabljeni k poslušanju spominske oddaje.

spominpogovorzdravilstvo

Naš gost

Poznavalec zdravilnih zelišč Jože Kukman
Proti moči smrti, ni rožice na vrti. To je dobro vedel tudi poznavalec zdravilnih zelišč Jože Kukman. Pred leti je bil pogosto gost na našem radiu. Pred slabim mesecem dni se je od nas poslovil v 86. letu. Pogovor z njim je leta 2012 posnela Mateja Subotičanec. Lepo vabljeni k poslušanju spominske oddaje.
VEČ ...|18. 4. 2020
Poznavalec zdravilnih zelišč Jože Kukman
Proti moči smrti, ni rožice na vrti. To je dobro vedel tudi poznavalec zdravilnih zelišč Jože Kukman. Pred leti je bil pogosto gost na našem radiu. Pred slabim mesecem dni se je od nas poslovil v 86. letu. Pogovor z njim je leta 2012 posnela Mateja Subotičanec. Lepo vabljeni k poslušanju spominske oddaje.

Mateja Subotičanec

spominpogovorzdravilstvo

Naš gost

VEČ ...|11. 4. 2020
Poznavalec zdravilnih zelišč Jože Kukman

Proti moči smrti, ni rožice na vrti. To je dobro vedel tudi poznavalec zdravilnih zelišč Jože Kukman. Pred leti je bil pogosto gost na našem radiu. Pred slabim mesecem dni se je od nas poslovil v 86. letu. Pogovor z njim je leta 2012 posnela Mateja Subotičanec. Lepo vabljeni k poslušanju spominske oddaje.

Poznavalec zdravilnih zelišč Jože Kukman

Proti moči smrti, ni rožice na vrti. To je dobro vedel tudi poznavalec zdravilnih zelišč Jože Kukman. Pred leti je bil pogosto gost na našem radiu. Pred slabim mesecem dni se je od nas poslovil v 86. letu. Pogovor z njim je leta 2012 posnela Mateja Subotičanec. Lepo vabljeni k poslušanju spominske oddaje.

spominpogovorzdravilstvo

Naš gost

Poznavalec zdravilnih zelišč Jože Kukman
Proti moči smrti, ni rožice na vrti. To je dobro vedel tudi poznavalec zdravilnih zelišč Jože Kukman. Pred leti je bil pogosto gost na našem radiu. Pred slabim mesecem dni se je od nas poslovil v 86. letu. Pogovor z njim je leta 2012 posnela Mateja Subotičanec. Lepo vabljeni k poslušanju spominske oddaje.
VEČ ...|11. 4. 2020
Poznavalec zdravilnih zelišč Jože Kukman
Proti moči smrti, ni rožice na vrti. To je dobro vedel tudi poznavalec zdravilnih zelišč Jože Kukman. Pred leti je bil pogosto gost na našem radiu. Pred slabim mesecem dni se je od nas poslovil v 86. letu. Pogovor z njim je leta 2012 posnela Mateja Subotičanec. Lepo vabljeni k poslušanju spominske oddaje.

Mateja Subotičanec

spominpogovorzdravilstvo

Naš gost

VEČ ...|11. 4. 2020
Spominska oddaja ob smrti msgr. Alojza Urana

V spominski oddaji Naš gost, ki smo jo pripravili ob smrti nekdanjega ljubljanskega nadškofa msgr. Alojza Urana ste lahko slišali kako se je spominjal svojega otroštva, kako je v očetovi molitvi prepoznal obstoj Boga in kako ga je mama v hudi stiski že pred rojstvom posvetila Mariji. Na Radijskih počitnicah, v poletju leta 2018, smo pripravili pogovor z njim in v vsaki misli spoznavali njegovo dobrodušnost in iskreno preprostost, ki se ni dala preglasiti častem in pomembnosti. Bil je in ostaja »ljudski škof«, mož, ki je s pesmijo in zaupanjem v Boga prinašal veselje in radost, upanje in vero vsem, ki so se srečali z njim.

Spominska oddaja ob smrti msgr. Alojza Urana

V spominski oddaji Naš gost, ki smo jo pripravili ob smrti nekdanjega ljubljanskega nadškofa msgr. Alojza Urana ste lahko slišali kako se je spominjal svojega otroštva, kako je v očetovi molitvi prepoznal obstoj Boga in kako ga je mama v hudi stiski že pred rojstvom posvetila Mariji. Na Radijskih počitnicah, v poletju leta 2018, smo pripravili pogovor z njim in v vsaki misli spoznavali njegovo dobrodušnost in iskreno preprostost, ki se ni dala preglasiti častem in pomembnosti. Bil je in ostaja »ljudski škof«, mož, ki je s pesmijo in zaupanjem v Boga prinašal veselje in radost, upanje in vero vsem, ki so se srečali z njim.

družbaduhovnost alojz uran

Naš gost

Spominska oddaja ob smrti msgr. Alojza Urana
V spominski oddaji Naš gost, ki smo jo pripravili ob smrti nekdanjega ljubljanskega nadškofa msgr. Alojza Urana ste lahko slišali kako se je spominjal svojega otroštva, kako je v očetovi molitvi prepoznal obstoj Boga in kako ga je mama v hudi stiski že pred rojstvom posvetila Mariji. Na Radijskih počitnicah, v poletju leta 2018, smo pripravili pogovor z njim in v vsaki misli spoznavali njegovo dobrodušnost in iskreno preprostost, ki se ni dala preglasiti častem in pomembnosti. Bil je in ostaja »ljudski škof«, mož, ki je s pesmijo in zaupanjem v Boga prinašal veselje in radost, upanje in vero vsem, ki so se srečali z njim.
VEČ ...|11. 4. 2020
Spominska oddaja ob smrti msgr. Alojza Urana
V spominski oddaji Naš gost, ki smo jo pripravili ob smrti nekdanjega ljubljanskega nadškofa msgr. Alojza Urana ste lahko slišali kako se je spominjal svojega otroštva, kako je v očetovi molitvi prepoznal obstoj Boga in kako ga je mama v hudi stiski že pred rojstvom posvetila Mariji. Na Radijskih počitnicah, v poletju leta 2018, smo pripravili pogovor z njim in v vsaki misli spoznavali njegovo dobrodušnost in iskreno preprostost, ki se ni dala preglasiti častem in pomembnosti. Bil je in ostaja »ljudski škof«, mož, ki je s pesmijo in zaupanjem v Boga prinašal veselje in radost, upanje in vero vsem, ki so se srečali z njim.

Jure Sešek

družbaduhovnost alojz uran

Naš gost

VEČ ...|28. 3. 2020
Antropolog, dr. Borut Telban

Dr. Telban že vrsto let opravlja terenske raziskave na Papui Novi Gvineji. V pogovoru boste med drugim slišali, kako so ga pred več kot 30 leti prvič sprejeli, kaj ga je najbolj presenetilo v papuanskem življenjskem slogu, kakšen jezik govorijo, pa tudi o tem, kakšni so obredi ob rojstvu otroka. Bodite z nami.

Antropolog, dr. Borut Telban

Dr. Telban že vrsto let opravlja terenske raziskave na Papui Novi Gvineji. V pogovoru boste med drugim slišali, kako so ga pred več kot 30 leti prvič sprejeli, kaj ga je najbolj presenetilo v papuanskem življenjskem slogu, kakšen jezik govorijo, pa tudi o tem, kakšni so obredi ob rojstvu otroka. Bodite z nami.

potovanjepogovor

Naš gost

Antropolog, dr. Borut Telban
Dr. Telban že vrsto let opravlja terenske raziskave na Papui Novi Gvineji. V pogovoru boste med drugim slišali, kako so ga pred več kot 30 leti prvič sprejeli, kaj ga je najbolj presenetilo v papuanskem življenjskem slogu, kakšen jezik govorijo, pa tudi o tem, kakšni so obredi ob rojstvu otroka. Bodite z nami.
VEČ ...|28. 3. 2020
Antropolog, dr. Borut Telban
Dr. Telban že vrsto let opravlja terenske raziskave na Papui Novi Gvineji. V pogovoru boste med drugim slišali, kako so ga pred več kot 30 leti prvič sprejeli, kaj ga je najbolj presenetilo v papuanskem življenjskem slogu, kakšen jezik govorijo, pa tudi o tem, kakšni so obredi ob rojstvu otroka. Bodite z nami.

Damijana Medved

potovanjepogovor

Naš gost

VEČ ...|21. 3. 2020
Miha Ruparčič

Z nami je bil mož in oče, ki vodi družinski inštitut, prej pa je več let vodil urgentno službo priUKC Ljubljana. Miha Ruparčič je že bil gost naših Svetovalnic, v tokratni oddaji pa je povedal nekaj več o svojem življenju in delu.

Miha Ruparčič

Z nami je bil mož in oče, ki vodi družinski inštitut, prej pa je več let vodil urgentno službo priUKC Ljubljana. Miha Ruparčič je že bil gost naših Svetovalnic, v tokratni oddaji pa je povedal nekaj več o svojem življenju in delu.

pogovorspominduhovnostodnosi

Naš gost

Miha Ruparčič
Z nami je bil mož in oče, ki vodi družinski inštitut, prej pa je več let vodil urgentno službo priUKC Ljubljana. Miha Ruparčič je že bil gost naših Svetovalnic, v tokratni oddaji pa je povedal nekaj več o svojem življenju in delu.
VEČ ...|21. 3. 2020
Miha Ruparčič
Z nami je bil mož in oče, ki vodi družinski inštitut, prej pa je več let vodil urgentno službo priUKC Ljubljana. Miha Ruparčič je že bil gost naših Svetovalnic, v tokratni oddaji pa je povedal nekaj več o svojem življenju in delu.

Mateja Subotičanec

pogovorspominduhovnostodnosi

Naš gost

VEČ ...|14. 3. 2020
dr. Stanislav Pinter

V oddaji Naš gost smo tokrat govorili o športu, gibanju, skrbi za zdravje, srcu in fair play-u. Dr. Stanislav Pinter je profesor na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani, namestnik ambasadorja za šport, strpnost in fair play v republiki Sloveniji. Vsem poslušalcem je zaželel: Živite srčno, športno in srečno!.

dr. Stanislav Pinter

V oddaji Naš gost smo tokrat govorili o športu, gibanju, skrbi za zdravje, srcu in fair play-u. Dr. Stanislav Pinter je profesor na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani, namestnik ambasadorja za šport, strpnost in fair play v republiki Sloveniji. Vsem poslušalcem je zaželel: Živite srčno, športno in srečno!.

stane pinteršportnaš gostambasador za športza srce

Naš gost

dr. Stanislav Pinter
V oddaji Naš gost smo tokrat govorili o športu, gibanju, skrbi za zdravje, srcu in fair play-u. Dr. Stanislav Pinter je profesor na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani, namestnik ambasadorja za šport, strpnost in fair play v republiki Sloveniji. Vsem poslušalcem je zaželel: Živite srčno, športno in srečno!.
VEČ ...|14. 3. 2020
dr. Stanislav Pinter
V oddaji Naš gost smo tokrat govorili o športu, gibanju, skrbi za zdravje, srcu in fair play-u. Dr. Stanislav Pinter je profesor na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani, namestnik ambasadorja za šport, strpnost in fair play v republiki Sloveniji. Vsem poslušalcem je zaželel: Živite srčno, športno in srečno!.

Jure Sešek

stane pinteršportnaš gostambasador za športza srce

Naš gost

VEČ ...|7. 3. 2020
Aktualni prejemnik priznanja Prometej znanosti

Ustanova Slovenska znanstvena fundacija je Mateju Pavliču za več kot trideset let uspešnega uredniškega dela pri reviji Življenje in tehnika, ki jo izdaja Tehniška založba Slovenije, in za njegov pomemben prispevek ter doprinos k tehniški kulturi, podelila priznanje Prometej znanosti.

Aktualni prejemnik priznanja Prometej znanosti

Ustanova Slovenska znanstvena fundacija je Mateju Pavliču za več kot trideset let uspešnega uredniškega dela pri reviji Življenje in tehnika, ki jo izdaja Tehniška založba Slovenije, in za njegov pomemben prispevek ter doprinos k tehniški kulturi, podelila priznanje Prometej znanosti.

pogovorizobraževanjedružbaznanosttehnika

Naš gost

Aktualni prejemnik priznanja Prometej znanosti
Ustanova Slovenska znanstvena fundacija je Mateju Pavliču za več kot trideset let uspešnega uredniškega dela pri reviji Življenje in tehnika, ki jo izdaja Tehniška založba Slovenije, in za njegov pomemben prispevek ter doprinos k tehniški kulturi, podelila priznanje Prometej znanosti.
VEČ ...|7. 3. 2020
Aktualni prejemnik priznanja Prometej znanosti
Ustanova Slovenska znanstvena fundacija je Mateju Pavliču za več kot trideset let uspešnega uredniškega dela pri reviji Življenje in tehnika, ki jo izdaja Tehniška založba Slovenije, in za njegov pomemben prispevek ter doprinos k tehniški kulturi, podelila priznanje Prometej znanosti.

Nataša Ličen

pogovorizobraževanjedružbaznanosttehnika

Doživetja narave

VEČ ...|6. 3. 2020
Sončeva aktivnost

V tokratnih Zanimivostih nočnega neba smo se vprašali, ali se je 25. cikel Sončeve aktivnosti že začel. Naš gost je bil amaterski astronom Tone Špenko. Ob koncu oddaje smo za vse vedoželjne zastavili tudi opazovalni meritveni izziv.

Sončeva aktivnost

V tokratnih Zanimivostih nočnega neba smo se vprašali, ali se je 25. cikel Sončeve aktivnosti že začel. Naš gost je bil amaterski astronom Tone Špenko. Ob koncu oddaje smo za vse vedoželjne zastavili tudi opazovalni meritveni izziv.

vesoljeastronomijaSoncenočno nebo

Doživetja narave

Sončeva aktivnost
V tokratnih Zanimivostih nočnega neba smo se vprašali, ali se je 25. cikel Sončeve aktivnosti že začel. Naš gost je bil amaterski astronom Tone Špenko. Ob koncu oddaje smo za vse vedoželjne zastavili tudi opazovalni meritveni izziv.
VEČ ...|6. 3. 2020
Sončeva aktivnost
V tokratnih Zanimivostih nočnega neba smo se vprašali, ali se je 25. cikel Sončeve aktivnosti že začel. Naš gost je bil amaterski astronom Tone Špenko. Ob koncu oddaje smo za vse vedoželjne zastavili tudi opazovalni meritveni izziv.

Blaž Lesnik

vesoljeastronomijaSoncenočno nebo

Sol in luč

VEČ ...|3. 3. 2020
Aleš Kramolc: Vozim skozi življenje - fant, ki je obležal, da bi lahko na noge postavil svoje življenje. Nadaljevanje.

Predstavili smo drugi del knjige Vozim skozi življenje, zgodbe o fantu, ki je obležal, da bi lahko na noge postavil svoje življenje, o fantu, ki ne more hoditi, medtem, ko njegova duša pleše. »To ni le moja zgodba. To je zgodba vseh, ki včasih obupajo nad življenjem. Sem Aleš, ki uporablja voziček. Nisem vozičkar, ki mu je ime Aleš,« tako je v knjigo, ki je marsikoga ganila do solz, zapisal naš gost, Aleš Kramolc. Izšla je pri založbi 5ka.

Aleš Kramolc: Vozim skozi življenje - fant, ki je obležal, da bi lahko na noge postavil svoje življenje. Nadaljevanje.

Predstavili smo drugi del knjige Vozim skozi življenje, zgodbe o fantu, ki je obležal, da bi lahko na noge postavil svoje življenje, o fantu, ki ne more hoditi, medtem, ko njegova duša pleše. »To ni le moja zgodba. To je zgodba vseh, ki včasih obupajo nad življenjem. Sem Aleš, ki uporablja voziček. Nisem vozičkar, ki mu je ime Aleš,« tako je v knjigo, ki je marsikoga ganila do solz, zapisal naš gost, Aleš Kramolc. Izšla je pri založbi 5ka.

mladiodnosi

Sol in luč

Aleš Kramolc: Vozim skozi življenje - fant, ki je obležal, da bi lahko na noge postavil svoje življenje. Nadaljevanje.
Predstavili smo drugi del knjige Vozim skozi življenje, zgodbe o fantu, ki je obležal, da bi lahko na noge postavil svoje življenje, o fantu, ki ne more hoditi, medtem, ko njegova duša pleše. »To ni le moja zgodba. To je zgodba vseh, ki včasih obupajo nad življenjem. Sem Aleš, ki uporablja voziček. Nisem vozičkar, ki mu je ime Aleš,« tako je v knjigo, ki je marsikoga ganila do solz, zapisal naš gost, Aleš Kramolc. Izšla je pri založbi 5ka.
VEČ ...|3. 3. 2020
Aleš Kramolc: Vozim skozi življenje - fant, ki je obležal, da bi lahko na noge postavil svoje življenje. Nadaljevanje.
Predstavili smo drugi del knjige Vozim skozi življenje, zgodbe o fantu, ki je obležal, da bi lahko na noge postavil svoje življenje, o fantu, ki ne more hoditi, medtem, ko njegova duša pleše. »To ni le moja zgodba. To je zgodba vseh, ki včasih obupajo nad življenjem. Sem Aleš, ki uporablja voziček. Nisem vozičkar, ki mu je ime Aleš,« tako je v knjigo, ki je marsikoga ganila do solz, zapisal naš gost, Aleš Kramolc. Izšla je pri založbi 5ka.

Tadej Sadar

mladiodnosi

Naš gost

VEČ ...|29. 2. 2020
Dr. Ivan Čuk tudi o Prevaranih sokolih

Dr. Ivan Čuk tudi o Prevaranih sokolih

družbaizobraževanjekulturašport

Naš gost

Dr. Ivan Čuk tudi o Prevaranih sokolih
VEČ ...|29. 2. 2020
Dr. Ivan Čuk tudi o Prevaranih sokolih

Mateja Subotičanec

družbaizobraževanjekulturašport

Naš gost

VEČ ...|22. 2. 2020
V spomin očetu Francu Boletu

Pomembno je verovati v ideale in biti pripravljen žrtvovati se zanje. Treba je imeti odprte oči za znamenja časa, je imel navado reči pokojni oče Franc Bole. Njemu v spomin smo pripravili oddajo Naš gost in v njej nanizali utrinke njegovega iskrivega pripovedovanja.

V spomin očetu Francu Boletu

Pomembno je verovati v ideale in biti pripravljen žrtvovati se zanje. Treba je imeti odprte oči za znamenja časa, je imel navado reči pokojni oče Franc Bole. Njemu v spomin smo pripravili oddajo Naš gost in v njej nanizali utrinke njegovega iskrivega pripovedovanja.

duhovnostizobraževanjekulturaspomin

Naš gost

V spomin očetu Francu Boletu
Pomembno je verovati v ideale in biti pripravljen žrtvovati se zanje. Treba je imeti odprte oči za znamenja časa, je imel navado reči pokojni oče Franc Bole. Njemu v spomin smo pripravili oddajo Naš gost in v njej nanizali utrinke njegovega iskrivega pripovedovanja.
VEČ ...|22. 2. 2020
V spomin očetu Francu Boletu
Pomembno je verovati v ideale in biti pripravljen žrtvovati se zanje. Treba je imeti odprte oči za znamenja časa, je imel navado reči pokojni oče Franc Bole. Njemu v spomin smo pripravili oddajo Naš gost in v njej nanizali utrinke njegovega iskrivega pripovedovanja.

Robert Božič

duhovnostizobraževanjekulturaspomin

Informativni prispevki

VEČ ...|18. 2. 2020
Naš gost: Zlatomašnik msgr. Franc Bole leta 2008

Pogovor ob zlati maši msgr. Franca Boleta je pripravil Marjan Bunič.

Naš gost: Zlatomašnik msgr. Franc Bole leta 2008

Pogovor ob zlati maši msgr. Franca Boleta je pripravil Marjan Bunič.

bolesmrtognjiščeinfospomin

Informativni prispevki

Naš gost: Zlatomašnik msgr. Franc Bole leta 2008
Pogovor ob zlati maši msgr. Franca Boleta je pripravil Marjan Bunič.
VEČ ...|18. 2. 2020
Naš gost: Zlatomašnik msgr. Franc Bole leta 2008
Pogovor ob zlati maši msgr. Franca Boleta je pripravil Marjan Bunič.

Marjan Bunič

bolesmrtognjiščeinfospomin

Naš gost

VEČ ...|15. 2. 2020
dr. Irena Preložnik Zupan

Zdravnica hematologinja, ki dela s študenti in bolniki in svetujezdrav način življenja, gibanje in prijateljevanje!

dr. Irena Preložnik Zupan

Zdravnica hematologinja, ki dela s študenti in bolniki in svetujezdrav način življenja, gibanje in prijateljevanje!

pogovor

Naš gost

dr. Irena Preložnik Zupan
Zdravnica hematologinja, ki dela s študenti in bolniki in svetujezdrav način življenja, gibanje in prijateljevanje!
VEČ ...|15. 2. 2020
dr. Irena Preložnik Zupan
Zdravnica hematologinja, ki dela s študenti in bolniki in svetujezdrav način življenja, gibanje in prijateljevanje!

Mateja Subotičanec

pogovor

Svetovalnica

VEČ ...|12. 2. 2020
Rez sadnega drevja

Bliža se idealen čas za rez sadnega drevja in temu vprašanju smo namenili pozornost v svetovalnici. Naš gost je bil sadjar Matjaž Maležič.

Rez sadnega drevja

Bliža se idealen čas za rez sadnega drevja in temu vprašanju smo namenili pozornost v svetovalnici. Naš gost je bil sadjar Matjaž Maležič.

svetovanjevrt

Svetovalnica

Rez sadnega drevja
Bliža se idealen čas za rez sadnega drevja in temu vprašanju smo namenili pozornost v svetovalnici. Naš gost je bil sadjar Matjaž Maležič.
VEČ ...|12. 2. 2020
Rez sadnega drevja
Bliža se idealen čas za rez sadnega drevja in temu vprašanju smo namenili pozornost v svetovalnici. Naš gost je bil sadjar Matjaž Maležič.

Robert Božič

svetovanjevrt

Naš gost

VEČ ...|8. 2. 2020
Jože Marketz

64-letni koroški Slovenec Jože Marketz je bil na svečnico, v nedeljo, 2. februarja 2020, posvečen za 66. škofa celovško-krške škofije. Rodil se je župniji Št. Lipš v Podjuni, v duhovnika je bil posvečen leta 1982, dejaven je bil v več službah krške škofije, od leta 2014 je bil direktor škofijske Karitas. Njegovo škofovsko geslo je Deus caritas est - Bog je ljubezen.

Jože Marketz

64-letni koroški Slovenec Jože Marketz je bil na svečnico, v nedeljo, 2. februarja 2020, posvečen za 66. škofa celovško-krške škofije. Rodil se je župniji Št. Lipš v Podjuni, v duhovnika je bil posvečen leta 1982, dejaven je bil v več službah krške škofije, od leta 2014 je bil direktor škofijske Karitas. Njegovo škofovsko geslo je Deus caritas est - Bog je ljubezen.

pogovorkoroškaduhovnost

Naš gost

Jože Marketz
64-letni koroški Slovenec Jože Marketz je bil na svečnico, v nedeljo, 2. februarja 2020, posvečen za 66. škofa celovško-krške škofije. Rodil se je župniji Št. Lipš v Podjuni, v duhovnika je bil posvečen leta 1982, dejaven je bil v več službah krške škofije, od leta 2014 je bil direktor škofijske Karitas. Njegovo škofovsko geslo je Deus caritas est - Bog je ljubezen.
VEČ ...|8. 2. 2020
Jože Marketz
64-letni koroški Slovenec Jože Marketz je bil na svečnico, v nedeljo, 2. februarja 2020, posvečen za 66. škofa celovško-krške škofije. Rodil se je župniji Št. Lipš v Podjuni, v duhovnika je bil posvečen leta 1982, dejaven je bil v več službah krške škofije, od leta 2014 je bil direktor škofijske Karitas. Njegovo škofovsko geslo je Deus caritas est - Bog je ljubezen.

Matjaž Merljak

pogovorkoroškaduhovnost

Naš gost

VEČ ...|1. 2. 2020
Domoljub in dr. znanosti Aleš Štrancar

V skoraj tridesetih letih raziskovanj je podjetje Bia separations v svetovnem vrhu, a pot je bila dolga in v začetku ne le uspešna. Kako direktor ajdovskega podjetja, dr. Aleš Štrancar, gleda na slovenske in svetovne razmere?

Domoljub in dr. znanosti Aleš Štrancar

V skoraj tridesetih letih raziskovanj je podjetje Bia separations v svetovnem vrhu, a pot je bila dolga in v začetku ne le uspešna. Kako direktor ajdovskega podjetja, dr. Aleš Štrancar, gleda na slovenske in svetovne razmere?

družbaodnosipogovorpolitika

Naš gost

Domoljub in dr. znanosti Aleš Štrancar
V skoraj tridesetih letih raziskovanj je podjetje Bia separations v svetovnem vrhu, a pot je bila dolga in v začetku ne le uspešna. Kako direktor ajdovskega podjetja, dr. Aleš Štrancar, gleda na slovenske in svetovne razmere?
VEČ ...|1. 2. 2020
Domoljub in dr. znanosti Aleš Štrancar
V skoraj tridesetih letih raziskovanj je podjetje Bia separations v svetovnem vrhu, a pot je bila dolga in v začetku ne le uspešna. Kako direktor ajdovskega podjetja, dr. Aleš Štrancar, gleda na slovenske in svetovne razmere?

Mateja Subotičanec

družbaodnosipogovorpolitika

Naš gost

VEČ ...|25. 1. 2020
Benjamin Žnidaršič

V sobotnem popoldnevu bo naš gost Benjamin Žnidaršič, pesnik, slikar in podjetnik. V Podcerkvi v Loški dolini je ustanovil zavod Ars viva, ki je preplet sodobnih tehnologij in kulturne dediščine. Leta 1986 je po padcu z drevesa ostal tetraplegik in življenje se mu je korenito spremenilo. Čeprav je sprva mislil, da na slabše, sedaj ugotavlja, da na boljše.

Benjamin Žnidaršič

V sobotnem popoldnevu bo naš gost Benjamin Žnidaršič, pesnik, slikar in podjetnik. V Podcerkvi v Loški dolini je ustanovil zavod Ars viva, ki je preplet sodobnih tehnologij in kulturne dediščine. Leta 1986 je po padcu z drevesa ostal tetraplegik in življenje se mu je korenito spremenilo. Čeprav je sprva mislil, da na slabše, sedaj ugotavlja, da na boljše.

Benjamin ŽnidaršičZavod Ars VivaPodcerkevinvalidnostustvarjalnost

Naš gost

Benjamin Žnidaršič
V sobotnem popoldnevu bo naš gost Benjamin Žnidaršič, pesnik, slikar in podjetnik. V Podcerkvi v Loški dolini je ustanovil zavod Ars viva, ki je preplet sodobnih tehnologij in kulturne dediščine. Leta 1986 je po padcu z drevesa ostal tetraplegik in življenje se mu je korenito spremenilo. Čeprav je sprva mislil, da na slabše, sedaj ugotavlja, da na boljše.
VEČ ...|25. 1. 2020
Benjamin Žnidaršič
V sobotnem popoldnevu bo naš gost Benjamin Žnidaršič, pesnik, slikar in podjetnik. V Podcerkvi v Loški dolini je ustanovil zavod Ars viva, ki je preplet sodobnih tehnologij in kulturne dediščine. Leta 1986 je po padcu z drevesa ostal tetraplegik in življenje se mu je korenito spremenilo. Čeprav je sprva mislil, da na slabše, sedaj ugotavlja, da na boljše.

Damijana Medved

Benjamin ŽnidaršičZavod Ars VivaPodcerkevinvalidnostustvarjalnost

Radijska kateheza

VEČ ...|18. 1. 2020
Miro Šlibar o skrbi za družine in za otroke

V oddaji, ki je potekala v živo in so jo z vprašanji sooblikovali tudi poslušalci, je naš gost, msgr. Miro Šlibar, vabil k upanju ob evangeljskem odlomku, ki govori o obisku Marije pri Elizabeti (Lk 1, 39-45).

Miro Šlibar o skrbi za družine in za otroke

V oddaji, ki je potekala v živo in so jo z vprašanji sooblikovali tudi poslušalci, je naš gost, msgr. Miro Šlibar, vabil k upanju ob evangeljskem odlomku, ki govori o obisku Marije pri Elizabeti (Lk 1, 39-45).

duhovnostkatehezatrpljenje

Radijska kateheza

Miro Šlibar o skrbi za družine in za otroke
V oddaji, ki je potekala v živo in so jo z vprašanji sooblikovali tudi poslušalci, je naš gost, msgr. Miro Šlibar, vabil k upanju ob evangeljskem odlomku, ki govori o obisku Marije pri Elizabeti (Lk 1, 39-45).
VEČ ...|18. 1. 2020
Miro Šlibar o skrbi za družine in za otroke
V oddaji, ki je potekala v živo in so jo z vprašanji sooblikovali tudi poslušalci, je naš gost, msgr. Miro Šlibar, vabil k upanju ob evangeljskem odlomku, ki govori o obisku Marije pri Elizabeti (Lk 1, 39-45).

Damijana Medved

duhovnostkatehezatrpljenje

Naš gost

VEČ ...|18. 1. 2020
Naš gost basist Luka Debevc Mayer

Tokrat smo gostili opernega pevca, večkrat za najboljšega pevca Argentine razglašenega basista Luka Debevca Mayerja. Rodil se je v Buenos Airesu slovenskim staršem. Že več kot petindvajset let se vrača v domovino svojih staršev in v božičnem času izvaja koncerte duhovne glasbe večinoma po cerkvah. Sad njegovih turnej s sakralno glasbo, je tudi zgoščenka, pod imenom V živi spomin iz katere smo izbrali tudi glasbeno spremljavo oddaje.

Naš gost basist Luka Debevc Mayer

Tokrat smo gostili opernega pevca, večkrat za najboljšega pevca Argentine razglašenega basista Luka Debevca Mayerja. Rodil se je v Buenos Airesu slovenskim staršem. Že več kot petindvajset let se vrača v domovino svojih staršev in v božičnem času izvaja koncerte duhovne glasbe večinoma po cerkvah. Sad njegovih turnej s sakralno glasbo, je tudi zgoščenka, pod imenom V živi spomin iz katere smo izbrali tudi glasbeno spremljavo oddaje.

pogovorglasbaLuka Debevec Mayer

Naš gost

Naš gost basist Luka Debevc Mayer
Tokrat smo gostili opernega pevca, večkrat za najboljšega pevca Argentine razglašenega basista Luka Debevca Mayerja. Rodil se je v Buenos Airesu slovenskim staršem. Že več kot petindvajset let se vrača v domovino svojih staršev in v božičnem času izvaja koncerte duhovne glasbe večinoma po cerkvah. Sad njegovih turnej s sakralno glasbo, je tudi zgoščenka, pod imenom V živi spomin iz katere smo izbrali tudi glasbeno spremljavo oddaje.
VEČ ...|18. 1. 2020
Naš gost basist Luka Debevc Mayer
Tokrat smo gostili opernega pevca, večkrat za najboljšega pevca Argentine razglašenega basista Luka Debevca Mayerja. Rodil se je v Buenos Airesu slovenskim staršem. Že več kot petindvajset let se vrača v domovino svojih staršev in v božičnem času izvaja koncerte duhovne glasbe večinoma po cerkvah. Sad njegovih turnej s sakralno glasbo, je tudi zgoščenka, pod imenom V živi spomin iz katere smo izbrali tudi glasbeno spremljavo oddaje.

Jože Bartolj

pogovorglasbaLuka Debevec Mayer

Naš gost

VEČ ...|11. 1. 2020
Matjaž Križnar, direktor Misijonskega središča Slovenije

Matjaž kržnar je voditelj Papeških misijonskih družb v Sloveniji, direktor Misijonskega središča Slovenije. Spoznali ste lahko njegovo pot z Gorenjske v Ljubljano, v Zasavje in svet, od gradbinca do duhovnika. Pogovarjali smo se o združljivosti dela na župniji in v misijonski pisarni, o minulem letu, ki je bilo pomembno za misijonsko gibanje, o slovenskih misijonarjih in ljudeh, ki za misijone živijo in delajo pod domačimi strehami.

Matjaž Križnar, direktor Misijonskega središča Slovenije

Matjaž kržnar je voditelj Papeških misijonskih družb v Sloveniji, direktor Misijonskega središča Slovenije. Spoznali ste lahko njegovo pot z Gorenjske v Ljubljano, v Zasavje in svet, od gradbinca do duhovnika. Pogovarjali smo se o združljivosti dela na župniji in v misijonski pisarni, o minulem letu, ki je bilo pomembno za misijonsko gibanje, o slovenskih misijonarjih in ljudeh, ki za misijone živijo in delajo pod domačimi strehami.

družbaduhovnostmisijoniMatjaž križnarMisijonsko središče Sloveniježupnija Nove Jarše

Naš gost

Matjaž Križnar, direktor Misijonskega središča Slovenije
Matjaž kržnar je voditelj Papeških misijonskih družb v Sloveniji, direktor Misijonskega središča Slovenije. Spoznali ste lahko njegovo pot z Gorenjske v Ljubljano, v Zasavje in svet, od gradbinca do duhovnika. Pogovarjali smo se o združljivosti dela na župniji in v misijonski pisarni, o minulem letu, ki je bilo pomembno za misijonsko gibanje, o slovenskih misijonarjih in ljudeh, ki za misijone živijo in delajo pod domačimi strehami.
VEČ ...|11. 1. 2020
Matjaž Križnar, direktor Misijonskega središča Slovenije
Matjaž kržnar je voditelj Papeških misijonskih družb v Sloveniji, direktor Misijonskega središča Slovenije. Spoznali ste lahko njegovo pot z Gorenjske v Ljubljano, v Zasavje in svet, od gradbinca do duhovnika. Pogovarjali smo se o združljivosti dela na župniji in v misijonski pisarni, o minulem letu, ki je bilo pomembno za misijonsko gibanje, o slovenskih misijonarjih in ljudeh, ki za misijone živijo in delajo pod domačimi strehami.

Jure Sešek

družbaduhovnostmisijoniMatjaž križnarMisijonsko središče Sloveniježupnija Nove Jarše

Naš gost

VEČ ...|4. 1. 2020
Roman Verdel

Ravnatelj Slovenske glasbene šole dežele Koroške, profesor na Slovenski gimnaziji v Celovcu, zborovodja, kulturni delavec, občinski svetnik v Borovljah, predsednik zasebnega slovenskega dvojezičnega vrtca v Borovljah Jaz in ti - vse to v življenju združuje naš tokratni sogovornik, Roman Verdel.

Roman Verdel

Ravnatelj Slovenske glasbene šole dežele Koroške, profesor na Slovenski gimnaziji v Celovcu, zborovodja, kulturni delavec, občinski svetnik v Borovljah, predsednik zasebnega slovenskega dvojezičnega vrtca v Borovljah Jaz in ti - vse to v življenju združuje naš tokratni sogovornik, Roman Verdel.

pogovorglasbaizobraževanjekulturavzgoja

Naš gost

Roman Verdel
Ravnatelj Slovenske glasbene šole dežele Koroške, profesor na Slovenski gimnaziji v Celovcu, zborovodja, kulturni delavec, občinski svetnik v Borovljah, predsednik zasebnega slovenskega dvojezičnega vrtca v Borovljah Jaz in ti - vse to v življenju združuje naš tokratni sogovornik, Roman Verdel.
VEČ ...|4. 1. 2020
Roman Verdel
Ravnatelj Slovenske glasbene šole dežele Koroške, profesor na Slovenski gimnaziji v Celovcu, zborovodja, kulturni delavec, občinski svetnik v Borovljah, predsednik zasebnega slovenskega dvojezičnega vrtca v Borovljah Jaz in ti - vse to v življenju združuje naš tokratni sogovornik, Roman Verdel.

Matjaž Merljak

pogovorglasbaizobraževanjekulturavzgoja

Naš gost

VEČ ...|28. 12. 2019
Vlasta Doležal Rus

V oddajo Naš gost smo povabili umetnico, pianistko, pedagoginjo, korepetitorko, ki ji je glasba postala ne le poklic, ampak tudi poslanstvo, za svoje delo na področju šolstva in za širjenje krščanskih vrednot v družbi pa je med drugim prejela odlikovanje ljubljanske nadškofije. Prisluhnite pogovoru z Vlasto Doležal Rus.

Vlasta Doležal Rus

V oddajo Naš gost smo povabili umetnico, pianistko, pedagoginjo, korepetitorko, ki ji je glasba postala ne le poklic, ampak tudi poslanstvo, za svoje delo na področju šolstva in za širjenje krščanskih vrednot v družbi pa je med drugim prejela odlikovanje ljubljanske nadškofije. Prisluhnite pogovoru z Vlasto Doležal Rus.

pogovorglasbadružbaduhovnostspominkultura

Naš gost

Vlasta Doležal Rus
V oddajo Naš gost smo povabili umetnico, pianistko, pedagoginjo, korepetitorko, ki ji je glasba postala ne le poklic, ampak tudi poslanstvo, za svoje delo na področju šolstva in za širjenje krščanskih vrednot v družbi pa je med drugim prejela odlikovanje ljubljanske nadškofije. Prisluhnite pogovoru z Vlasto Doležal Rus.
VEČ ...|28. 12. 2019
Vlasta Doležal Rus
V oddajo Naš gost smo povabili umetnico, pianistko, pedagoginjo, korepetitorko, ki ji je glasba postala ne le poklic, ampak tudi poslanstvo, za svoje delo na področju šolstva in za širjenje krščanskih vrednot v družbi pa je med drugim prejela odlikovanje ljubljanske nadškofije. Prisluhnite pogovoru z Vlasto Doležal Rus.

Marjan Bunič

pogovorglasbadružbaduhovnostspominkultura

Naš gost

VEČ ...|21. 12. 2019
Stanislav Bergant

V sobotnem popoldnevu smo v oddaji Naš gost pred mikrofon povabili visokogorskega ekološkega kmeta. 70-letnik mag. Stanislav Bergant namreč pravi, da najraje vidi, da ne omenjamo titul, ampak mu preprosto rečemo kmet Stane iz Kokre.

Stanislav Bergant

V sobotnem popoldnevu smo v oddaji Naš gost pred mikrofon povabili visokogorskega ekološkega kmeta. 70-letnik mag. Stanislav Bergant namreč pravi, da najraje vidi, da ne omenjamo titul, ampak mu preprosto rečemo kmet Stane iz Kokre.

naravapogovorStanislav Bergant

Naš gost

Stanislav Bergant
V sobotnem popoldnevu smo v oddaji Naš gost pred mikrofon povabili visokogorskega ekološkega kmeta. 70-letnik mag. Stanislav Bergant namreč pravi, da najraje vidi, da ne omenjamo titul, ampak mu preprosto rečemo kmet Stane iz Kokre.
VEČ ...|21. 12. 2019
Stanislav Bergant
V sobotnem popoldnevu smo v oddaji Naš gost pred mikrofon povabili visokogorskega ekološkega kmeta. 70-letnik mag. Stanislav Bergant namreč pravi, da najraje vidi, da ne omenjamo titul, ampak mu preprosto rečemo kmet Stane iz Kokre.

Robert Božič

naravapogovorStanislav Bergant

Naš gost

VEČ ...|14. 12. 2019
Zdravnica dr. Metka Zorc

Znanje bazične medicine, povezano s klinično prakso na področju kardiologije je dr. Metki Zorc omogočilo, da je uspešno razvila tretji Slovenski center za zdravljenje bolezni srca in ožilja MC MEDICOR v Izoli, pred in post operacijski center Medicor v Ljubljani ter Center za preventivno kardiologijo in rehabilitacijo v portoroških hotelih LifeClass.

Zdravnica dr. Metka Zorc

Znanje bazične medicine, povezano s klinično prakso na področju kardiologije je dr. Metki Zorc omogočilo, da je uspešno razvila tretji Slovenski center za zdravljenje bolezni srca in ožilja MC MEDICOR v Izoli, pred in post operacijski center Medicor v Ljubljani ter Center za preventivno kardiologijo in rehabilitacijo v portoroških hotelih LifeClass.

družbapogovor

Naš gost

Zdravnica dr. Metka Zorc
Znanje bazične medicine, povezano s klinično prakso na področju kardiologije je dr. Metki Zorc omogočilo, da je uspešno razvila tretji Slovenski center za zdravljenje bolezni srca in ožilja MC MEDICOR v Izoli, pred in post operacijski center Medicor v Ljubljani ter Center za preventivno kardiologijo in rehabilitacijo v portoroških hotelih LifeClass.
VEČ ...|14. 12. 2019
Zdravnica dr. Metka Zorc
Znanje bazične medicine, povezano s klinično prakso na področju kardiologije je dr. Metki Zorc omogočilo, da je uspešno razvila tretji Slovenski center za zdravljenje bolezni srca in ožilja MC MEDICOR v Izoli, pred in post operacijski center Medicor v Ljubljani ter Center za preventivno kardiologijo in rehabilitacijo v portoroških hotelih LifeClass.

Mateja Subotičanec

družbapogovor

Naš gost

VEČ ...|7. 12. 2019
Borut Korun

Čeprav je po poklicu zobozdravnik, je bil vse življenje tudi popotnik, ki se je zanimal za stare, izginjajoče kulture, za ljudstva, ki živijo na obrobjih našega sveta, za zgodovino in za zadnje nedotaknjene divjine. Avtor večih potopisov, dveh romanov in esejističnega dela Utopija in resničnost : ob zatonu evropske civilizacije, je aktiven tudi v politki; med drugim je bil predsednik Demosa v Velenju. Na zamudite navdušujočega pogovora.

Borut Korun

Čeprav je po poklicu zobozdravnik, je bil vse življenje tudi popotnik, ki se je zanimal za stare, izginjajoče kulture, za ljudstva, ki živijo na obrobjih našega sveta, za zgodovino in za zadnje nedotaknjene divjine. Avtor večih potopisov, dveh romanov in esejističnega dela Utopija in resničnost : ob zatonu evropske civilizacije, je aktiven tudi v politki; med drugim je bil predsednik Demosa v Velenju. Na zamudite navdušujočega pogovora.

Borut KorunStara GrčijapopotnikJužna Amerikapisateljkajak

Naš gost

Borut Korun
Čeprav je po poklicu zobozdravnik, je bil vse življenje tudi popotnik, ki se je zanimal za stare, izginjajoče kulture, za ljudstva, ki živijo na obrobjih našega sveta, za zgodovino in za zadnje nedotaknjene divjine. Avtor večih potopisov, dveh romanov in esejističnega dela Utopija in resničnost : ob zatonu evropske civilizacije, je aktiven tudi v politki; med drugim je bil predsednik Demosa v Velenju. Na zamudite navdušujočega pogovora.
VEČ ...|7. 12. 2019
Borut Korun
Čeprav je po poklicu zobozdravnik, je bil vse življenje tudi popotnik, ki se je zanimal za stare, izginjajoče kulture, za ljudstva, ki živijo na obrobjih našega sveta, za zgodovino in za zadnje nedotaknjene divjine. Avtor večih potopisov, dveh romanov in esejističnega dela Utopija in resničnost : ob zatonu evropske civilizacije, je aktiven tudi v politki; med drugim je bil predsednik Demosa v Velenju. Na zamudite navdušujočega pogovora.

Damijana Medved

Borut KorunStara GrčijapopotnikJužna Amerikapisateljkajak

Naš gost

VEČ ...|30. 11. 2019
Duhovnik, zgodovinar in pisatelj Ivan Albreht

Avtor več zgodovinksih knjig govori o svojem otroštvu, izobraževanju in duhovniškem poklicu.

Duhovnik, zgodovinar in pisatelj Ivan Albreht

Avtor več zgodovinksih knjig govori o svojem otroštvu, izobraževanju in duhovniškem poklicu.

duhovnostizobraževanjeodnosi

Naš gost

Duhovnik, zgodovinar in pisatelj Ivan Albreht
Avtor več zgodovinksih knjig govori o svojem otroštvu, izobraževanju in duhovniškem poklicu.
VEČ ...|30. 11. 2019
Duhovnik, zgodovinar in pisatelj Ivan Albreht
Avtor več zgodovinksih knjig govori o svojem otroštvu, izobraževanju in duhovniškem poklicu.

Mateja Subotičanec

duhovnostizobraževanjeodnosi

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|25. 11. 2019
p. mag. Branko Cestnik o svojem romanu Sonce Petovione

V oddaji je bil naš gost duhovnik Branko Cestnik, ki je v teh dneh izdal tudi svoj prvi roman, o prihodu krščanstva na Ptuj, z naslovom Sonce Petovione. O tem pa tudi o aktualnem družbenem in cerkvenem življenju na pragu adventnega časa je tokrat tekla beseda.

p. mag. Branko Cestnik o svojem romanu Sonce Petovione

V oddaji je bil naš gost duhovnik Branko Cestnik, ki je v teh dneh izdal tudi svoj prvi roman, o prihodu krščanstva na Ptuj, z naslovom Sonce Petovione. O tem pa tudi o aktualnem družbenem in cerkvenem življenju na pragu adventnega časa je tokrat tekla beseda.

izobraževanjepogovorkulturapolitika

Spoznanje več, predsodek manj

p. mag. Branko Cestnik o svojem romanu Sonce Petovione
V oddaji je bil naš gost duhovnik Branko Cestnik, ki je v teh dneh izdal tudi svoj prvi roman, o prihodu krščanstva na Ptuj, z naslovom Sonce Petovione. O tem pa tudi o aktualnem družbenem in cerkvenem življenju na pragu adventnega časa je tokrat tekla beseda.
VEČ ...|25. 11. 2019
p. mag. Branko Cestnik o svojem romanu Sonce Petovione
V oddaji je bil naš gost duhovnik Branko Cestnik, ki je v teh dneh izdal tudi svoj prvi roman, o prihodu krščanstva na Ptuj, z naslovom Sonce Petovione. O tem pa tudi o aktualnem družbenem in cerkvenem življenju na pragu adventnega časa je tokrat tekla beseda.

Jože Bartolj

izobraževanjepogovorkulturapolitika

Naš gost

VEČ ...|23. 11. 2019
Nadskof Alojzij Šuštar (spominska oddaja)

Oddaja je bila tokrat spominska. Segli smo globoko v naš arhiv in prisluhnili pogovoru z nadškofom Alojzijem Šuštarjem, ki je bil zelo tesno povezan z našim radijem. Radijci pa z njim - pogosto smo ga srečevali v Zavodu svetega Stanislava.

Nadskof Alojzij Šuštar (spominska oddaja)

Oddaja je bila tokrat spominska. Segli smo globoko v naš arhiv in prisluhnili pogovoru z nadškofom Alojzijem Šuštarjem, ki je bil zelo tesno povezan z našim radijem. Radijci pa z njim - pogosto smo ga srečevali v Zavodu svetega Stanislava.

pogovorspominAlojzij Šuštar

Naš gost

Nadskof Alojzij Šuštar (spominska oddaja)
Oddaja je bila tokrat spominska. Segli smo globoko v naš arhiv in prisluhnili pogovoru z nadškofom Alojzijem Šuštarjem, ki je bil zelo tesno povezan z našim radijem. Radijci pa z njim - pogosto smo ga srečevali v Zavodu svetega Stanislava.
VEČ ...|23. 11. 2019
Nadskof Alojzij Šuštar (spominska oddaja)
Oddaja je bila tokrat spominska. Segli smo globoko v naš arhiv in prisluhnili pogovoru z nadškofom Alojzijem Šuštarjem, ki je bil zelo tesno povezan z našim radijem. Radijci pa z njim - pogosto smo ga srečevali v Zavodu svetega Stanislava.

Marjan Bunič

pogovorspominAlojzij Šuštar

Doživetja narave

VEČ ...|22. 11. 2019
Kaj je najlepše v pokrajini?

Tokrat smo govorili o ocenjevanju lepote v pokrajini, predvsem gorski. Kako se tako subjektivnega dela lotevajo znanstveniki in kje so rezultati koristni? Naš gost je bil dr. Aleš Smrekar iz Geografskega inštituta Antona Melika (ZRC SAZU), ki je predstavil tudi anketo, s katero želijo zaokrožiti večletno raziskovanje ocenjevanja pokrajine.

Kaj je najlepše v pokrajini?

Tokrat smo govorili o ocenjevanju lepote v pokrajini, predvsem gorski. Kako se tako subjektivnega dela lotevajo znanstveniki in kje so rezultati koristni? Naš gost je bil dr. Aleš Smrekar iz Geografskega inštituta Antona Melika (ZRC SAZU), ki je predstavil tudi anketo, s katero želijo zaokrožiti večletno raziskovanje ocenjevanja pokrajine.

naravapokrajinapokrajinske oblikelepota

Doživetja narave

Kaj je najlepše v pokrajini?
Tokrat smo govorili o ocenjevanju lepote v pokrajini, predvsem gorski. Kako se tako subjektivnega dela lotevajo znanstveniki in kje so rezultati koristni? Naš gost je bil dr. Aleš Smrekar iz Geografskega inštituta Antona Melika (ZRC SAZU), ki je predstavil tudi anketo, s katero želijo zaokrožiti večletno raziskovanje ocenjevanja pokrajine.
VEČ ...|22. 11. 2019
Kaj je najlepše v pokrajini?
Tokrat smo govorili o ocenjevanju lepote v pokrajini, predvsem gorski. Kako se tako subjektivnega dela lotevajo znanstveniki in kje so rezultati koristni? Naš gost je bil dr. Aleš Smrekar iz Geografskega inštituta Antona Melika (ZRC SAZU), ki je predstavil tudi anketo, s katero želijo zaokrožiti večletno raziskovanje ocenjevanja pokrajine.

Blaž Lesnik

naravapokrajinapokrajinske oblikelepota

Svetovalnica

VEČ ...|19. 11. 2019
Kaj moramo vedeti o pnevmatikah?

Tokrat je bil naš gost Janez Jenko, strokovnjak za pnevmatike z dolgoletnimi izkušnjami. Zanimalo nas je, na kaj moramo paziti pri nakupu in katere pnevmatike so najprimernejše za naše vozilo. Med drugim nas je zanimalo tudi, kako pomembno je, da so kolesa našega vozila pravilno nastavljena in ali je smiselno pnevmatike popravljati.

Kaj moramo vedeti o pnevmatikah?

Tokrat je bil naš gost Janez Jenko, strokovnjak za pnevmatike z dolgoletnimi izkušnjami. Zanimalo nas je, na kaj moramo paziti pri nakupu in katere pnevmatike so najprimernejše za naše vozilo. Med drugim nas je zanimalo tudi, kako pomembno je, da so kolesa našega vozila pravilno nastavljena in ali je smiselno pnevmatike popravljati.

svetovanje

Svetovalnica

Kaj moramo vedeti o pnevmatikah?
Tokrat je bil naš gost Janez Jenko, strokovnjak za pnevmatike z dolgoletnimi izkušnjami. Zanimalo nas je, na kaj moramo paziti pri nakupu in katere pnevmatike so najprimernejše za naše vozilo. Med drugim nas je zanimalo tudi, kako pomembno je, da so kolesa našega vozila pravilno nastavljena in ali je smiselno pnevmatike popravljati.
VEČ ...|19. 11. 2019
Kaj moramo vedeti o pnevmatikah?
Tokrat je bil naš gost Janez Jenko, strokovnjak za pnevmatike z dolgoletnimi izkušnjami. Zanimalo nas je, na kaj moramo paziti pri nakupu in katere pnevmatike so najprimernejše za naše vozilo. Med drugim nas je zanimalo tudi, kako pomembno je, da so kolesa našega vozila pravilno nastavljena in ali je smiselno pnevmatike popravljati.

Tanja Dominko

svetovanje

Naš gost

VEČ ...|16. 11. 2019
Možgani so kot vesolje

Optimistečen, dejaven in znanja željan človek ohranja svoj um vitalen tudi v pozni starosti. Demenca je sindrom duševnih sprememb, ni bolezen, je posledica. Tako je zatrdil nevrolog, dr. Vojko Kavčič, ki smo ga pred odhodom v ZDA, kjer na državni univerzi Wayne v Detroitu, deluje že 30 let, povabili v studio. Velja za enega od vodilnih slovenskih kognitivnih nevroznanstvenikov. Začel je intenzivno raziskovati umovadbo.

Možgani so kot vesolje

Optimistečen, dejaven in znanja željan človek ohranja svoj um vitalen tudi v pozni starosti. Demenca je sindrom duševnih sprememb, ni bolezen, je posledica. Tako je zatrdil nevrolog, dr. Vojko Kavčič, ki smo ga pred odhodom v ZDA, kjer na državni univerzi Wayne v Detroitu, deluje že 30 let, povabili v studio. Velja za enega od vodilnih slovenskih kognitivnih nevroznanstvenikov. Začel je intenzivno raziskovati umovadbo.

družbaizobraževanjepogovorzdravstvo

Naš gost

Možgani so kot vesolje
Optimistečen, dejaven in znanja željan človek ohranja svoj um vitalen tudi v pozni starosti. Demenca je sindrom duševnih sprememb, ni bolezen, je posledica. Tako je zatrdil nevrolog, dr. Vojko Kavčič, ki smo ga pred odhodom v ZDA, kjer na državni univerzi Wayne v Detroitu, deluje že 30 let, povabili v studio. Velja za enega od vodilnih slovenskih kognitivnih nevroznanstvenikov. Začel je intenzivno raziskovati umovadbo.
VEČ ...|16. 11. 2019
Možgani so kot vesolje
Optimistečen, dejaven in znanja željan človek ohranja svoj um vitalen tudi v pozni starosti. Demenca je sindrom duševnih sprememb, ni bolezen, je posledica. Tako je zatrdil nevrolog, dr. Vojko Kavčič, ki smo ga pred odhodom v ZDA, kjer na državni univerzi Wayne v Detroitu, deluje že 30 let, povabili v studio. Velja za enega od vodilnih slovenskih kognitivnih nevroznanstvenikov. Začel je intenzivno raziskovati umovadbo.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjepogovorzdravstvo

Naš gost

VEČ ...|9. 11. 2019
Draga Gelt

Folklora, gledališče, poučevanje slovenščine, popis dosežkov Slovencev v Avstraliji, slikanje, pisanje pesmi - vse to so dejavnosti Drage Gelt iz Melbourna v Avstraliji, ki smo jo predstavili tokrat. Rodila se je v Setnikarjevi družini na Dobrovi pri Ljubljani kot osma hčerka. Po končanem učiteljišču v Ljubljani zanjo ni bilo službe, saj ni bila primerna kandidatka. Življenje jo je najprej popeljalo v Nemčijo, od tam pa v Avstralijo. Takoj se je vključila v kulturno delo in učila v slovenski šoli, ustanovila folklorno skupino ter sodelovala pri dramski skupini v verskem središču v Kew-ju.

Draga Gelt

Folklora, gledališče, poučevanje slovenščine, popis dosežkov Slovencev v Avstraliji, slikanje, pisanje pesmi - vse to so dejavnosti Drage Gelt iz Melbourna v Avstraliji, ki smo jo predstavili tokrat. Rodila se je v Setnikarjevi družini na Dobrovi pri Ljubljani kot osma hčerka. Po končanem učiteljišču v Ljubljani zanjo ni bilo službe, saj ni bila primerna kandidatka. Življenje jo je najprej popeljalo v Nemčijo, od tam pa v Avstralijo. Takoj se je vključila v kulturno delo in učila v slovenski šoli, ustanovila folklorno skupino ter sodelovala pri dramski skupini v verskem središču v Kew-ju.

pogovorrojaki

Naš gost

Draga Gelt
Folklora, gledališče, poučevanje slovenščine, popis dosežkov Slovencev v Avstraliji, slikanje, pisanje pesmi - vse to so dejavnosti Drage Gelt iz Melbourna v Avstraliji, ki smo jo predstavili tokrat. Rodila se je v Setnikarjevi družini na Dobrovi pri Ljubljani kot osma hčerka. Po končanem učiteljišču v Ljubljani zanjo ni bilo službe, saj ni bila primerna kandidatka. Življenje jo je najprej popeljalo v Nemčijo, od tam pa v Avstralijo. Takoj se je vključila v kulturno delo in učila v slovenski šoli, ustanovila folklorno skupino ter sodelovala pri dramski skupini v verskem središču v Kew-ju.
VEČ ...|9. 11. 2019
Draga Gelt
Folklora, gledališče, poučevanje slovenščine, popis dosežkov Slovencev v Avstraliji, slikanje, pisanje pesmi - vse to so dejavnosti Drage Gelt iz Melbourna v Avstraliji, ki smo jo predstavili tokrat. Rodila se je v Setnikarjevi družini na Dobrovi pri Ljubljani kot osma hčerka. Po končanem učiteljišču v Ljubljani zanjo ni bilo službe, saj ni bila primerna kandidatka. Življenje jo je najprej popeljalo v Nemčijo, od tam pa v Avstralijo. Takoj se je vključila v kulturno delo in učila v slovenski šoli, ustanovila folklorno skupino ter sodelovala pri dramski skupini v verskem središču v Kew-ju.

Matjaž Merljak

pogovorrojaki

Naš gost

VEČ ...|2. 11. 2019
Indijski misijonar Tom Uzhunnalil

Gostili smo indijskega misijonarja očeta Toma, ki je v minulih dneh pričeval v Sloveniji, ki je, prek založbe Salve, dobila tudi njegovo knjigo o preživetju po čudežu. Salezijanski duhovnik se namreč veseli svobode po 557-ih dneh ujetništva v Jemnu. Islamski teroristi, ki so ga ugrabili in pred tem kruto ubili dvanajst njegovih sodelavcev, so mu vlili spoznanje: „Ni pomembno kje in kdaj bom umrl. To, kar največ šteje, je tisto za kar živim, za kar delam in umrem.“

Indijski misijonar Tom Uzhunnalil

Gostili smo indijskega misijonarja očeta Toma, ki je v minulih dneh pričeval v Sloveniji, ki je, prek založbe Salve, dobila tudi njegovo knjigo o preživetju po čudežu. Salezijanski duhovnik se namreč veseli svobode po 557-ih dneh ujetništva v Jemnu. Islamski teroristi, ki so ga ugrabili in pred tem kruto ubili dvanajst njegovih sodelavcev, so mu vlili spoznanje: „Ni pomembno kje in kdaj bom umrl. To, kar največ šteje, je tisto za kar živim, za kar delam in umrem.“

pogovorodnosidružbaduhovnostmisijoniTom Uzhunnalil

Naš gost

Indijski misijonar Tom Uzhunnalil
Gostili smo indijskega misijonarja očeta Toma, ki je v minulih dneh pričeval v Sloveniji, ki je, prek založbe Salve, dobila tudi njegovo knjigo o preživetju po čudežu. Salezijanski duhovnik se namreč veseli svobode po 557-ih dneh ujetništva v Jemnu. Islamski teroristi, ki so ga ugrabili in pred tem kruto ubili dvanajst njegovih sodelavcev, so mu vlili spoznanje: „Ni pomembno kje in kdaj bom umrl. To, kar največ šteje, je tisto za kar živim, za kar delam in umrem.“
VEČ ...|2. 11. 2019
Indijski misijonar Tom Uzhunnalil
Gostili smo indijskega misijonarja očeta Toma, ki je v minulih dneh pričeval v Sloveniji, ki je, prek založbe Salve, dobila tudi njegovo knjigo o preživetju po čudežu. Salezijanski duhovnik se namreč veseli svobode po 557-ih dneh ujetništva v Jemnu. Islamski teroristi, ki so ga ugrabili in pred tem kruto ubili dvanajst njegovih sodelavcev, so mu vlili spoznanje: „Ni pomembno kje in kdaj bom umrl. To, kar največ šteje, je tisto za kar živim, za kar delam in umrem.“

Jure Sešek

pogovorodnosidružbaduhovnostmisijoniTom Uzhunnalil

Moja zgodba

VEČ ...|27. 10. 2019
Andrej Lažeta o Prekmurju 1918 - 1919

V oddaji Moja zgodba je bil naš gost kaplan iz Beltincev Andrej Lažéta, ki je avtor knjige Povsod pokažimo, da smo Slovenci. Knjiga je izšla ob 100 letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. V njej avtor natančno opisuje, kaj se je v Prekmurju godilo leta 1918 do poletja 1919. K raziskavi omenjenih dogodkov je pristopil zato, ker je hotel verno prikazati vlogo katoliških duhovnikov pri prebujanju nacionalne zavesti v Prekmurju.

Andrej Lažeta o Prekmurju 1918 - 1919

V oddaji Moja zgodba je bil naš gost kaplan iz Beltincev Andrej Lažéta, ki je avtor knjige Povsod pokažimo, da smo Slovenci. Knjiga je izšla ob 100 letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. V njej avtor natančno opisuje, kaj se je v Prekmurju godilo leta 1918 do poletja 1919. K raziskavi omenjenih dogodkov je pristopil zato, ker je hotel verno prikazati vlogo katoliških duhovnikov pri prebujanju nacionalne zavesti v Prekmurju.

Andrej LažetaPrekmurje 100 letPovsod pokažimo da smo Slovenci

Moja zgodba

Andrej Lažeta o Prekmurju 1918 - 1919
V oddaji Moja zgodba je bil naš gost kaplan iz Beltincev Andrej Lažéta, ki je avtor knjige Povsod pokažimo, da smo Slovenci. Knjiga je izšla ob 100 letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. V njej avtor natančno opisuje, kaj se je v Prekmurju godilo leta 1918 do poletja 1919. K raziskavi omenjenih dogodkov je pristopil zato, ker je hotel verno prikazati vlogo katoliških duhovnikov pri prebujanju nacionalne zavesti v Prekmurju.
VEČ ...|27. 10. 2019
Andrej Lažeta o Prekmurju 1918 - 1919
V oddaji Moja zgodba je bil naš gost kaplan iz Beltincev Andrej Lažéta, ki je avtor knjige Povsod pokažimo, da smo Slovenci. Knjiga je izšla ob 100 letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. V njej avtor natančno opisuje, kaj se je v Prekmurju godilo leta 1918 do poletja 1919. K raziskavi omenjenih dogodkov je pristopil zato, ker je hotel verno prikazati vlogo katoliških duhovnikov pri prebujanju nacionalne zavesti v Prekmurju.

Jože Bartolj

Andrej LažetaPrekmurje 100 letPovsod pokažimo da smo Slovenci

Naš gost

VEČ ...|26. 10. 2019
p. Miha Drevenšek

V oddaji Naš gost ste prisluhnili arhivskemu posnetku pogovora s pokojnim misijonarjem patrom Mihom Drevenškom.

p. Miha Drevenšek

V oddaji Naš gost ste prisluhnili arhivskemu posnetku pogovora s pokojnim misijonarjem patrom Mihom Drevenškom.

spominduhovnostglasbamisijon

Naš gost

p. Miha Drevenšek
V oddaji Naš gost ste prisluhnili arhivskemu posnetku pogovora s pokojnim misijonarjem patrom Mihom Drevenškom.
VEČ ...|26. 10. 2019
p. Miha Drevenšek
V oddaji Naš gost ste prisluhnili arhivskemu posnetku pogovora s pokojnim misijonarjem patrom Mihom Drevenškom.

Mateja Subotičanec

spominduhovnostglasbamisijon

Doživetja narave

VEČ ...|25. 10. 2019
Odgovorno na pot – varno na vrh oktobra v Kekčevi deželi, cesta na Mangart

Doživetja narave so bila prepletena z našo terensko akcijo in lepimi jesenskimi barvami, ki smo jih prinesli k vam z višine malo pod 2000 metri. V drugem delu pa smo posvetili pozornost naravnemu dragulju Julijskih Alp, naši najvišji cesti in pregovoru Kdor seje ceste, žanje promet. Naš gost je bil nekdanji direktor Triglavskega narodnega parka Janez Bizjak.

Odgovorno na pot – varno na vrh oktobra v Kekčevi deželi, cesta na Mangart

Doživetja narave so bila prepletena z našo terensko akcijo in lepimi jesenskimi barvami, ki smo jih prinesli k vam z višine malo pod 2000 metri. V drugem delu pa smo posvetili pozornost naravnemu dragulju Julijskih Alp, naši najvišji cesti in pregovoru Kdor seje ceste, žanje promet. Naš gost je bil nekdanji direktor Triglavskega narodnega parka Janez Bizjak.

Varno na vrhnaravapogovoršportKranjska gora

Doživetja narave

Odgovorno na pot – varno na vrh oktobra v Kekčevi deželi, cesta na Mangart
Doživetja narave so bila prepletena z našo terensko akcijo in lepimi jesenskimi barvami, ki smo jih prinesli k vam z višine malo pod 2000 metri. V drugem delu pa smo posvetili pozornost naravnemu dragulju Julijskih Alp, naši najvišji cesti in pregovoru Kdor seje ceste, žanje promet. Naš gost je bil nekdanji direktor Triglavskega narodnega parka Janez Bizjak.
VEČ ...|25. 10. 2019
Odgovorno na pot – varno na vrh oktobra v Kekčevi deželi, cesta na Mangart
Doživetja narave so bila prepletena z našo terensko akcijo in lepimi jesenskimi barvami, ki smo jih prinesli k vam z višine malo pod 2000 metri. V drugem delu pa smo posvetili pozornost naravnemu dragulju Julijskih Alp, naši najvišji cesti in pregovoru Kdor seje ceste, žanje promet. Naš gost je bil nekdanji direktor Triglavskega narodnega parka Janez Bizjak.

Blaž Lesnik

Varno na vrhnaravapogovoršportKranjska gora

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|23. 10. 2019
Prof. dr. Alexander Starke bo gost 14. posveta rejcev lisaste govedi

Povabili smo na zanimiv strokovni posvet, ki ga v petek pripravlja Zveza društev rejcev govedi lisaste pasme. Naš gost je bil strokovni vodja g. Jože Smolinger.

Prof. dr. Alexander Starke bo gost 14. posveta rejcev lisaste govedi

Povabili smo na zanimiv strokovni posvet, ki ga v petek pripravlja Zveza društev rejcev govedi lisaste pasme. Naš gost je bil strokovni vodja g. Jože Smolinger.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Prof. dr. Alexander Starke bo gost 14. posveta rejcev lisaste govedi
Povabili smo na zanimiv strokovni posvet, ki ga v petek pripravlja Zveza društev rejcev govedi lisaste pasme. Naš gost je bil strokovni vodja g. Jože Smolinger.
VEČ ...|23. 10. 2019
Prof. dr. Alexander Starke bo gost 14. posveta rejcev lisaste govedi
Povabili smo na zanimiv strokovni posvet, ki ga v petek pripravlja Zveza društev rejcev govedi lisaste pasme. Naš gost je bil strokovni vodja g. Jože Smolinger.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Naš gost

VEČ ...|19. 10. 2019
Naš gost - Janko Jarc Smiljan

Naš gost je bil pisatelj in vzgojitelj Janko Jarc, ki je dolga leta pisal zgodbe v mesečnik Ognjišče pod psevdonimom Smiljan. Pred skoraj sedmimi leti je izšla njegova knjiga Samo še pet minut v kateri je zbranih 54 zgodb iz Ognjišča, ki so izhajale od leta 1970 do 2005. Gosta ste lahko spoznali kot pedagoga vzgojitelja in tenkočutnega pisatelja kratkih zgodb.

Naš gost - Janko Jarc Smiljan

Naš gost je bil pisatelj in vzgojitelj Janko Jarc, ki je dolga leta pisal zgodbe v mesečnik Ognjišče pod psevdonimom Smiljan. Pred skoraj sedmimi leti je izšla njegova knjiga Samo še pet minut v kateri je zbranih 54 zgodb iz Ognjišča, ki so izhajale od leta 1970 do 2005. Gosta ste lahko spoznali kot pedagoga vzgojitelja in tenkočutnega pisatelja kratkih zgodb.

Janko JarcJanko Jarc Smiljan

Naš gost

Naš gost - Janko Jarc Smiljan
Naš gost je bil pisatelj in vzgojitelj Janko Jarc, ki je dolga leta pisal zgodbe v mesečnik Ognjišče pod psevdonimom Smiljan. Pred skoraj sedmimi leti je izšla njegova knjiga Samo še pet minut v kateri je zbranih 54 zgodb iz Ognjišča, ki so izhajale od leta 1970 do 2005. Gosta ste lahko spoznali kot pedagoga vzgojitelja in tenkočutnega pisatelja kratkih zgodb.
VEČ ...|19. 10. 2019
Naš gost - Janko Jarc Smiljan
Naš gost je bil pisatelj in vzgojitelj Janko Jarc, ki je dolga leta pisal zgodbe v mesečnik Ognjišče pod psevdonimom Smiljan. Pred skoraj sedmimi leti je izšla njegova knjiga Samo še pet minut v kateri je zbranih 54 zgodb iz Ognjišča, ki so izhajale od leta 1970 do 2005. Gosta ste lahko spoznali kot pedagoga vzgojitelja in tenkočutnega pisatelja kratkih zgodb.

Jože Bartolj

Janko JarcJanko Jarc Smiljan

Priporočamo
|
Aktualno

Duhovna misel

VEČ ...|3. 6. 2020
Kot v nebesih?

Ko bodo namreč vstali od mrtvih, se ne bodo ne ženili ne možile, ampak bodo kakor angeli v nebesih.(Mr 12, 25)

Kot v nebesih?

Ko bodo namreč vstali od mrtvih, se ne bodo ne ženili ne možile, ampak bodo kakor angeli v nebesih.(Mr 12, 25)

Gregor Čušin

duhovnost

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ...|26. 4. 2020
P. Kerubin Tušek

P. Kerubin Tušek

Jože Bartolj

duhovnostpolitika

Moja zgodba

VEČ ...|31. 5. 2020
Lambert Erlich, Lojze Grozde, Anton Mahnič, Filip Terčelj - pričevalci vere

V oddaji Moja zgodba smo gostili akademika Janeza Juhanta, beseda pa je tekla o nekaterih katoliških pričevalcih vere. 26. maja leta 1942 so vosovski likvidatorji ustrelili prof. Lamberta Erlicha, 27. maja goduje Lojze Grozde, dotaknili pa se bomo tudi škofa Antona Mahniča in duhovnika Filipa Terčelja. Zakaj so pomebni in kaj nam sporočajo njihovi zgledi danes?

Lambert Erlich, Lojze Grozde, Anton Mahnič, Filip Terčelj - pričevalci vere

V oddaji Moja zgodba smo gostili akademika Janeza Juhanta, beseda pa je tekla o nekaterih katoliških pričevalcih vere. 26. maja leta 1942 so vosovski likvidatorji ustrelili prof. Lamberta Erlicha, 27. maja goduje Lojze Grozde, dotaknili pa se bomo tudi škofa Antona Mahniča in duhovnika Filipa Terčelja. Zakaj so pomebni in kaj nam sporočajo njihovi zgledi danes?

Jože Bartolj

spominJanez JuhantAnton MahničFilip TerčeljLojze GrozdeLambert Erlich

Naš pogled

VEČ ...|2. 6. 2020
Kolesarji ne določajo moje poti!

Marec 2020, mesec, ki si ga bom zelo zapomnil. Pa ne zgolj zato, ker sem v njegovem začetku obrnil nov list v knjigi življenja ampak po 12. in 13. marcu, ki bosta v zgodovini Slovenije tako kot še nekateri datumi, tudi tisti, ki danes nesporno dokazujejo genocid nad lastnim narodom, ostali zapisani z velikimi črkami in jih bo na žalost za pridobivanje političnih točk vsak bral po svoje.12. marca je vodstvo NIJZ, ki je slepo verjelo in javnost prepričevalo, da gre pri koronavirusu zgolj za lažjo obliko gripe in da izolacija ni potrebna, preko vlade, ki je na srečo pred tem spoznala, da ni kos nalogi, zato je odstopila, razglasilo epidemijo. Šlo je, glede na razmere v Italiji, za nujen ukrep. Ta se je dan kasneje na petek, 13. marca, na 13. dan v mesecu, ko slavimo tudi prikazanje Marije v Fatimi in lahko s tem povežemo tudi 13. prikazovanje Marije v Lurdu, ko je „gospa preko Bernardke duhovnikom sporočila, da naj tam „zgradijo cerkev, tamkajšnji duhovnik pa ji ni verjel in ji je rekel, naj se ji »gospa« najprej predstavi in naj v dokaz resničnosti naredi kak čudež, resnično izkazal za čudežnega. Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji... Več tisoč mrtvih v sosednji Italiji, o katerih nam je zelo prizadeto in realno skoraj dnevno ob začetku krize poročal duhovnik iz Štandreža Karlo Bolčina, je bila realnost nekje tam čez, a smo se kaj hitro začeli zavedati, da ta realnost lahko kmalu čaka tudi nas. Vsi smo danes lahko generali po bitki. A je nesporno dejstvo, da ukrepi, ki so bili sprejeti, niso bili prehudi. To dokazujejo državne statistike tudi glede obolelih in smrti. V Sloveniji bi se zgodilo podobno kot v Italiji. Z žalostjo sklepam, da bi danes strici iz ozadja in kvazi organizacije ter nekatere politične stranke in posamezniki, ki poganjajo pedale, tudi več sto smrtnih žrtev izrabile, da se ni naredilo dovolj. Sedaj, ko je smrti res na srečo bilo manj pa trdijo, da so bili ukrepi prehudi. Vendar cilj je jasen: Ta vlada mora oditi, pa čeprav je ohranila več sto življenj.Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji ali pa ob zgodbi ob preplačanih žilnih opornicah ali pa ob praznih skladiščih zaščitne opreme ob začetku krize – ne, ni bilo protesta. Oglasila se niso niti okoljevarstvena, človekoljubna in še kakšna združenja, še manj tisti, ki s pivom v roki in s precej nejasnim izrazoslovjem ob petkih vzklikajo, da so proti korupciji in proti vladi, ko pa jih novinar vpraša, naj povedo kaj več, pa ponavljajo parole v stilu „izgini. Vse to spominja na besedo „raus, ki je s pomočjo podobnih kolesarjev dobila primat v Nemčiji in ustoličila Hitlerja za svojega „boga.Sedaj bo kdo rekel, da zagovarjam vlado, ki jo vodi Janez Janša?! Ne, je ne. Tako kot nisem nobene do sedaj, a rezultat je dejstvo. Govori v prid vladi. 109 smrtnih žrtev. Spomin na vse njih in njihove svojce tudi v tem komentarju. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Vendar, če to primerjamo z drugimi državami, smo prvi val relativno dobro prešli. Čeprav so se nekateri politiki in posamezniki trudili in se še, da vse izničijo. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Verjamem, da ni bilo lahko in tudi danes ni lahko. Priznam, da gledam na zgodbo precej čustveno, pač nimam osebnih koristi, kot jih ob vstopu v politiko imajo nekateri. Eden od snovalcev samostojne države mi je dejal, da so pred 30-timi leti levi in desni politiki imeli v očeh iskrice veselja in upanja, načrtov in želja, danes pa lahko ugotovimo, da je v njihovih očeh vse prej kot to. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. A sedaj je treba naprej. Tokrat bom nakazal zgolj en problem, ki ga je razkrila tokratna kriza, to pa je, da je Slovenija preveč zbirokratizirana. Še pred novim letom so mnogi trdili, da ni mogoče delo od doma, da nikakor ne gre razmišljati o študijskega delu na daljavo in da ni mogoče opravljati sestankov na daljavo – mimogrede za vsak prihod v Ljubljano ali kamorkoli drugam so se izplačevali potni stroški. Čas koronakrize je vse spremenil. Vse se je naenkrat dalo brez težav. Spremenili so se pravilniki, načrti, programi. Sestanki so bili naenkrat mogoči preko spleta in nihče ni vprašal za potne stroške. Vse se je naenkrat dalo. Brez težav.Ali ne gre po vsem razmišljati o tem, da je čas krize le čas priložnosti, ki nam je dana. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. Kolesarji nam kljub kolesom, ki naj bi jih vrteli, ponujajo stagniranje ali še slabše: pot v nasprotno smer. Vendar ne oni, ne vlada ne določajo moje poti. To določam sam. Iskreno in predano. Z vero v dobro svojih bližnjih, domačih, sosedov... Izbral sem pot naprej. Pa vi?

Kolesarji ne določajo moje poti!

Marec 2020, mesec, ki si ga bom zelo zapomnil. Pa ne zgolj zato, ker sem v njegovem začetku obrnil nov list v knjigi življenja ampak po 12. in 13. marcu, ki bosta v zgodovini Slovenije tako kot še nekateri datumi, tudi tisti, ki danes nesporno dokazujejo genocid nad lastnim narodom, ostali zapisani z velikimi črkami in jih bo na žalost za pridobivanje političnih točk vsak bral po svoje.12. marca je vodstvo NIJZ, ki je slepo verjelo in javnost prepričevalo, da gre pri koronavirusu zgolj za lažjo obliko gripe in da izolacija ni potrebna, preko vlade, ki je na srečo pred tem spoznala, da ni kos nalogi, zato je odstopila, razglasilo epidemijo. Šlo je, glede na razmere v Italiji, za nujen ukrep. Ta se je dan kasneje na petek, 13. marca, na 13. dan v mesecu, ko slavimo tudi prikazanje Marije v Fatimi in lahko s tem povežemo tudi 13. prikazovanje Marije v Lurdu, ko je „gospa preko Bernardke duhovnikom sporočila, da naj tam „zgradijo cerkev, tamkajšnji duhovnik pa ji ni verjel in ji je rekel, naj se ji »gospa« najprej predstavi in naj v dokaz resničnosti naredi kak čudež, resnično izkazal za čudežnega. Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji... Več tisoč mrtvih v sosednji Italiji, o katerih nam je zelo prizadeto in realno skoraj dnevno ob začetku krize poročal duhovnik iz Štandreža Karlo Bolčina, je bila realnost nekje tam čez, a smo se kaj hitro začeli zavedati, da ta realnost lahko kmalu čaka tudi nas. Vsi smo danes lahko generali po bitki. A je nesporno dejstvo, da ukrepi, ki so bili sprejeti, niso bili prehudi. To dokazujejo državne statistike tudi glede obolelih in smrti. V Sloveniji bi se zgodilo podobno kot v Italiji. Z žalostjo sklepam, da bi danes strici iz ozadja in kvazi organizacije ter nekatere politične stranke in posamezniki, ki poganjajo pedale, tudi več sto smrtnih žrtev izrabile, da se ni naredilo dovolj. Sedaj, ko je smrti res na srečo bilo manj pa trdijo, da so bili ukrepi prehudi. Vendar cilj je jasen: Ta vlada mora oditi, pa čeprav je ohranila več sto življenj.Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji ali pa ob zgodbi ob preplačanih žilnih opornicah ali pa ob praznih skladiščih zaščitne opreme ob začetku krize – ne, ni bilo protesta. Oglasila se niso niti okoljevarstvena, človekoljubna in še kakšna združenja, še manj tisti, ki s pivom v roki in s precej nejasnim izrazoslovjem ob petkih vzklikajo, da so proti korupciji in proti vladi, ko pa jih novinar vpraša, naj povedo kaj več, pa ponavljajo parole v stilu „izgini. Vse to spominja na besedo „raus, ki je s pomočjo podobnih kolesarjev dobila primat v Nemčiji in ustoličila Hitlerja za svojega „boga.Sedaj bo kdo rekel, da zagovarjam vlado, ki jo vodi Janez Janša?! Ne, je ne. Tako kot nisem nobene do sedaj, a rezultat je dejstvo. Govori v prid vladi. 109 smrtnih žrtev. Spomin na vse njih in njihove svojce tudi v tem komentarju. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Vendar, če to primerjamo z drugimi državami, smo prvi val relativno dobro prešli. Čeprav so se nekateri politiki in posamezniki trudili in se še, da vse izničijo. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Verjamem, da ni bilo lahko in tudi danes ni lahko. Priznam, da gledam na zgodbo precej čustveno, pač nimam osebnih koristi, kot jih ob vstopu v politiko imajo nekateri. Eden od snovalcev samostojne države mi je dejal, da so pred 30-timi leti levi in desni politiki imeli v očeh iskrice veselja in upanja, načrtov in želja, danes pa lahko ugotovimo, da je v njihovih očeh vse prej kot to. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. A sedaj je treba naprej. Tokrat bom nakazal zgolj en problem, ki ga je razkrila tokratna kriza, to pa je, da je Slovenija preveč zbirokratizirana. Še pred novim letom so mnogi trdili, da ni mogoče delo od doma, da nikakor ne gre razmišljati o študijskega delu na daljavo in da ni mogoče opravljati sestankov na daljavo – mimogrede za vsak prihod v Ljubljano ali kamorkoli drugam so se izplačevali potni stroški. Čas koronakrize je vse spremenil. Vse se je naenkrat dalo brez težav. Spremenili so se pravilniki, načrti, programi. Sestanki so bili naenkrat mogoči preko spleta in nihče ni vprašal za potne stroške. Vse se je naenkrat dalo. Brez težav.Ali ne gre po vsem razmišljati o tem, da je čas krize le čas priložnosti, ki nam je dana. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. Kolesarji nam kljub kolesom, ki naj bi jih vrteli, ponujajo stagniranje ali še slabše: pot v nasprotno smer. Vendar ne oni, ne vlada ne določajo moje poti. To določam sam. Iskreno in predano. Z vero v dobro svojih bližnjih, domačih, sosedov... Izbral sem pot naprej. Pa vi?

Alen Salihović

komentarkoronavirusinfopolitika

Dogodki

VEČ ...|12. 4. 2020
Tradicionalna protipotresna pobožnost

Pri molitvi v kapeli sv. Družine na nadškofiji v Ljubljani so pri tradicionalni protipotresni pobožnosti sodelovali tisti, ki so na nadškofiji doma: nadškof Stanislav Zore, škof Franc Šuštar, kancler Franci Miklič, tajnik Boštjan Prevc in tri sestre Skupnosti Loyola. Skupaj molijo in sporočajo: Ostanimo doma! PROGRAM:1. Vstopna pesem: JEZUS NAŠ JE VSTAL OD SMRTI (SG 124)2. Liturgični pozdrav in uvod v pobožnost3. Prošnja4. Berilo5. Po berilu: PSALM / ZAPOJ VESELO; O KRISTJAN (dve kitici)6. Evangelij7. Pridiga8. Izpostavitev Najsvetejšega: JEZUS; TI SI VINSKA TRTA (SG 472)9. Pete litanije Matere Božje (na šest vzklikov, velikonočni odpevi)10. Molitev: Raduj se, Kraljica nebeška11. Molitev k zavetnikom, očenaš in sklep: Božja pomoč ...12. Za blagoslov druga kitica: DVIGNI, JEZUS; ROKE SVOJE (SG 472-2)13. Blagoslov z Najsvetejšim14. Za sklep: RADU], NEBEŠKA SE GOSPA (SG 130)

Tradicionalna protipotresna pobožnost

Pri molitvi v kapeli sv. Družine na nadškofiji v Ljubljani so pri tradicionalni protipotresni pobožnosti sodelovali tisti, ki so na nadškofiji doma: nadškof Stanislav Zore, škof Franc Šuštar, kancler Franci Miklič, tajnik Boštjan Prevc in tri sestre Skupnosti Loyola. Skupaj molijo in sporočajo: Ostanimo doma! PROGRAM:1. Vstopna pesem: JEZUS NAŠ JE VSTAL OD SMRTI (SG 124)2. Liturgični pozdrav in uvod v pobožnost3. Prošnja4. Berilo5. Po berilu: PSALM / ZAPOJ VESELO; O KRISTJAN (dve kitici)6. Evangelij7. Pridiga8. Izpostavitev Najsvetejšega: JEZUS; TI SI VINSKA TRTA (SG 472)9. Pete litanije Matere Božje (na šest vzklikov, velikonočni odpevi)10. Molitev: Raduj se, Kraljica nebeška11. Molitev k zavetnikom, očenaš in sklep: Božja pomoč ...12. Za blagoslov druga kitica: DVIGNI, JEZUS; ROKE SVOJE (SG 472-2)13. Blagoslov z Najsvetejšim14. Za sklep: RADU], NEBEŠKA SE GOSPA (SG 130)

Radio Ognjišče

duhovnost

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|31. 5. 2020
Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Marjan Bunič

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Kulturni utrinki

VEČ ...|3. 6. 2020
Baletni koncert nocoj na TVS - Priporočila pevcem JSKD - Prihaja 68. Ljubljana festival

Baletni koncert nocoj na TVS - Priporočila pevcem JSKD - Prihaja 68. Ljubljana festival

Jože Bartolj

kultura

Komentar Časnik.si

VEČ ...|3. 6. 2020
Novinarji brez meja: Janša je najmočnejši slovenski politik

V preteklem tednu se je ugledna organizacija Novinarji brez meja razpisala o slovenskem predsedniku vlade Janezu Janši. Ne bom se spuščal v različne vidike njihove “analize”, pač pa se bom ustavil zgolj ob njihovi oznaki, ki me je najbolj razvedrila. Poročilo organizacije Janšo neženirano razglaša za “najmočnejšega slovenskega politika”.

Novinarji brez meja: Janša je najmočnejši slovenski politik

V preteklem tednu se je ugledna organizacija Novinarji brez meja razpisala o slovenskem predsedniku vlade Janezu Janši. Ne bom se spuščal v različne vidike njihove “analize”, pač pa se bom ustavil zgolj ob njihovi oznaki, ki me je najbolj razvedrila. Poročilo organizacije Janšo neženirano razglaša za “najmočnejšega slovenskega politika”.

Aleš Maver

komentardružbapolitika

Iz Betanije

VEČ ...|3. 6. 2020
Pridi, Sveti DDuh

Iz priljubljene knjige:Pet minut s Svetim Duhom

Pridi, Sveti DDuh

Iz priljubljene knjige:Pet minut s Svetim Duhom

Mateja Subotičanec

duhovnost

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|3. 6. 2020
Cilj je čimdalj ohraniti krompirjevo cimo zdravo

Aleš Volčič, svetovalec Semenarne Ljubljana je spregovoril o nujnosti preventivnega pristopa pri varstvu krompirja pred boleznimi.

Cilj je čimdalj ohraniti krompirjevo cimo zdravo

Aleš Volčič, svetovalec Semenarne Ljubljana je spregovoril o nujnosti preventivnega pristopa pri varstvu krompirja pred boleznimi.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje