Modrost v očeh

VEČ ...|24. 8. 2021
Zdravje zob

V avgustovski oddaji Modrost v očeh je bil naš gost zobozdravnik dr. Boštjan Pohlen, tema oddaje pa zdravje zob v starosti. Gost je predstavil načine, kako ohranimo zobe zdrave in razbil mit, da je brezzobost samoumeven del starosti. Poudaril je tudi pomen zdravja zob na splošno zdravje posameznika.

Zdravje zob

V avgustovski oddaji Modrost v očeh je bil naš gost zobozdravnik dr. Boštjan Pohlen, tema oddaje pa zdravje zob v starosti. Gost je predstavil načine, kako ohranimo zobe zdrave in razbil mit, da je brezzobost samoumeven del starosti. Poudaril je tudi pomen zdravja zob na splošno zdravje posameznika.

zdravje zobzobna protetikazobna higienazobozdravnik

Modrost v očeh

Zdravje zob

V avgustovski oddaji Modrost v očeh je bil naš gost zobozdravnik dr. Boštjan Pohlen, tema oddaje pa zdravje zob v starosti. Gost je predstavil načine, kako ohranimo zobe zdrave in razbil mit, da je brezzobost samoumeven del starosti. Poudaril je tudi pomen zdravja zob na splošno zdravje posameznika.

VEČ ...|24. 8. 2021
Zdravje zob

V avgustovski oddaji Modrost v očeh je bil naš gost zobozdravnik dr. Boštjan Pohlen, tema oddaje pa zdravje zob v starosti. Gost je predstavil načine, kako ohranimo zobe zdrave in razbil mit, da je brezzobost samoumeven del starosti. Poudaril je tudi pomen zdravja zob na splošno zdravje posameznika.

Damijana Medved

zdravje zobzobna protetikazobna higienazobozdravnik

Zgodbe za otroke

VEČ ...|13. 8. 2021
Žejno trsje

Madžarska pravljica pripoveduje o trsju in kralju, ki včasih »ustreli kozla«. Spremljali ga bomo tudi na slavnostni večerji, na kateri je gostil dvorjane in jih presenetil s prav posebno nalogo. Z njo jim je pokazal svojo modrost.

Žejno trsje

Madžarska pravljica pripoveduje o trsju in kralju, ki včasih »ustreli kozla«. Spremljali ga bomo tudi na slavnostni večerji, na kateri je gostil dvorjane in jih presenetil s prav posebno nalogo. Z njo jim je pokazal svojo modrost.

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljice

Zgodbe za otroke

Žejno trsje

Madžarska pravljica pripoveduje o trsju in kralju, ki včasih »ustreli kozla«. Spremljali ga bomo tudi na slavnostni večerji, na kateri je gostil dvorjane in jih presenetil s prav posebno nalogo. Z njo jim je pokazal svojo modrost.

VEČ ...|13. 8. 2021
Žejno trsje

Madžarska pravljica pripoveduje o trsju in kralju, ki včasih »ustreli kozla«. Spremljali ga bomo tudi na slavnostni večerji, na kateri je gostil dvorjane in jih presenetil s prav posebno nalogo. Z njo jim je pokazal svojo modrost.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljice

Informativne oddaje

VEČ ...|25. 7. 2021
Utrip dneva dne 25. 7.

  • Papež: iz neznatnih stvari, ki jih imamo, Jezus dela čudeže, če mu to podarimo.
  • Franci Trstenjak ob dnevu starih staršev: ti so prava zakladnica modrosti in izkušenj.
  • Nedeljo zaznamovala tudi blagoslov avtomobilov in dobrodelna akcija MIVA.
  • Nekoliko drugačen odmev na postopek Evropske komisije proti Poljski in Madžarski.
  • V nekaterih evropskih državah več olajšav za cepljene, v drugih protesti zaradi ukrepov.
  • ŠPORT: Pogačar se po olimpijskem uspehu v Tokiu, kjer je bil bronast, vrača domov.
  • Vreme: Danes in jutri bo sončno. Popoldne bodo na severozahodu možne nevihte.

Utrip dneva dne 25. 7.

  • Papež: iz neznatnih stvari, ki jih imamo, Jezus dela čudeže, če mu to podarimo.
  • Franci Trstenjak ob dnevu starih staršev: ti so prava zakladnica modrosti in izkušenj.
  • Nedeljo zaznamovala tudi blagoslov avtomobilov in dobrodelna akcija MIVA.
  • Nekoliko drugačen odmev na postopek Evropske komisije proti Poljski in Madžarski.
  • V nekaterih evropskih državah več olajšav za cepljene, v drugih protesti zaradi ukrepov.
  • ŠPORT: Pogačar se po olimpijskem uspehu v Tokiu, kjer je bil bronast, vrača domov.
  • Vreme: Danes in jutri bo sončno. Popoldne bodo na severozahodu možne nevihte.

infonovice

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 25. 7.
  • Papež: iz neznatnih stvari, ki jih imamo, Jezus dela čudeže, če mu to podarimo.
  • Franci Trstenjak ob dnevu starih staršev: ti so prava zakladnica modrosti in izkušenj.
  • Nedeljo zaznamovala tudi blagoslov avtomobilov in dobrodelna akcija MIVA.
  • Nekoliko drugačen odmev na postopek Evropske komisije proti Poljski in Madžarski.
  • V nekaterih evropskih državah več olajšav za cepljene, v drugih protesti zaradi ukrepov.
  • ŠPORT: Pogačar se po olimpijskem uspehu v Tokiu, kjer je bil bronast, vrača domov.
  • Vreme: Danes in jutri bo sončno. Popoldne bodo na severozahodu možne nevihte.
VEČ ...|25. 7. 2021
Utrip dneva dne 25. 7.
  • Papež: iz neznatnih stvari, ki jih imamo, Jezus dela čudeže, če mu to podarimo.
  • Franci Trstenjak ob dnevu starih staršev: ti so prava zakladnica modrosti in izkušenj.
  • Nedeljo zaznamovala tudi blagoslov avtomobilov in dobrodelna akcija MIVA.
  • Nekoliko drugačen odmev na postopek Evropske komisije proti Poljski in Madžarski.
  • V nekaterih evropskih državah več olajšav za cepljene, v drugih protesti zaradi ukrepov.
  • ŠPORT: Pogačar se po olimpijskem uspehu v Tokiu, kjer je bil bronast, vrača domov.
  • Vreme: Danes in jutri bo sončno. Popoldne bodo na severozahodu možne nevihte.

Radio Ognjišče

infonovice

Radijska kateheza

VEČ ...|17. 7. 2021
Msgr. Miro Šlibar ob svetovnem dnevu starejših

Julijska kateheza je ob pobudi papeža Frančiška, da v Cerkvi 25. julija obhajamo svetovni dan starejših in starih staršev - letos pod geslom Jaz sem s teboj vse dni - posvečena prav njim. V katehezi je preplet osebnih pričevanj in predstavitev štirih starejših svetopisemskih oseb: Zaharije, Elizabete, Simenona in Ane.

Msgr. Miro Šlibar ob svetovnem dnevu starejših

Julijska kateheza je ob pobudi papeža Frančiška, da v Cerkvi 25. julija obhajamo svetovni dan starejših in starih staršev - letos pod geslom Jaz sem s teboj vse dni - posvečena prav njim. V katehezi je preplet osebnih pričevanj in predstavitev štirih starejših svetopisemskih oseb: Zaharije, Elizabete, Simenona in Ane.

duhovnoststarejšistari staršipapežSveto pismomodrost

Radijska kateheza

Msgr. Miro Šlibar ob svetovnem dnevu starejših

Julijska kateheza je ob pobudi papeža Frančiška, da v Cerkvi 25. julija obhajamo svetovni dan starejših in starih staršev - letos pod geslom Jaz sem s teboj vse dni - posvečena prav njim. V katehezi je preplet osebnih pričevanj in predstavitev štirih starejših svetopisemskih oseb: Zaharije, Elizabete, Simenona in Ane.

VEČ ...|17. 7. 2021
Msgr. Miro Šlibar ob svetovnem dnevu starejših

Julijska kateheza je ob pobudi papeža Frančiška, da v Cerkvi 25. julija obhajamo svetovni dan starejših in starih staršev - letos pod geslom Jaz sem s teboj vse dni - posvečena prav njim. V katehezi je preplet osebnih pričevanj in predstavitev štirih starejših svetopisemskih oseb: Zaharije, Elizabete, Simenona in Ane.

Damijana Medved

duhovnoststarejšistari staršipapežSveto pismomodrost

Informativne oddaje

VEČ ...|7. 7. 2021
Novice iz življenja Cerkve dne 7. 7.

  • Kako živijo kristjani v Turčiji?
  • Škof Matjaž v luči premestitev duhovnikov: starejši prinašajo modrost, mladi pa svojo moč.
  • Nocoj maša ob spominu na konec oboroženih spopadov za Slovenijo.
  • Kdo požiga cerkve v Kanadi?

Novice iz življenja Cerkve dne 7. 7.

  • Kako živijo kristjani v Turčiji?
  • Škof Matjaž v luči premestitev duhovnikov: starejši prinašajo modrost, mladi pa svojo moč.
  • Nocoj maša ob spominu na konec oboroženih spopadov za Slovenijo.
  • Kdo požiga cerkve v Kanadi?

infonovicecerkev

Informativne oddaje

Novice iz življenja Cerkve dne 7. 7.
  • Kako živijo kristjani v Turčiji?
  • Škof Matjaž v luči premestitev duhovnikov: starejši prinašajo modrost, mladi pa svojo moč.
  • Nocoj maša ob spominu na konec oboroženih spopadov za Slovenijo.
  • Kdo požiga cerkve v Kanadi?
VEČ ...|7. 7. 2021
Novice iz življenja Cerkve dne 7. 7.
  • Kako živijo kristjani v Turčiji?
  • Škof Matjaž v luči premestitev duhovnikov: starejši prinašajo modrost, mladi pa svojo moč.
  • Nocoj maša ob spominu na konec oboroženih spopadov za Slovenijo.
  • Kdo požiga cerkve v Kanadi?

Radio Ognjišče

infonovicecerkev

Naš pogled

VEČ ...|6. 7. 2021
O moči, ki jo premore poezija naše samostojnosti

Kako ste?
Upam, da zadovoljno in pomirjeni. 
V počitniškem obdobju se spodobi vnašati v svoje trenutke kot med ostale več sproščenosti in več vere ter zaupanja v dobro. Gre za odločitev. Vsako jutro znova jo sprejemamo. Razumem tudi nasprotno, morda se upehani le prepuščate. 
Upam, da slednjih ni veliko. Kajti zaslužimo si, ob vseh izzivih (družbenih, zdravstvenih, političnih in povsem vsakdanjih za obstoj), ki se z nepopustljivim ritmom, kot valovi, neprestano zaganjajo ob nas, nekaj odmora. Morda ne samo odmor, ampak kar začasni izstop iz prepišnega v oaze mirnejšega. 
Naporno dogajanje, ki smo mu priče in ki posameznike dobesedno iztirja, sili v varen pristan, kjer lahko zadihamo, se okrepimo in ujamemo nekaj zagonskega vetra, ob katerem bomo zmogli s polnimi jadri naprej v viharne dni realnosti.  
Vsaj za nekaj dni me je obšlo takšno olajšanje ob praznovanju tridesetletnice države, ob slovesni prireditvi, ob vseh dogodkih in spominskih slovesnostih, ko smo obujali spomine na številne drzne in velikopotezne korake srčnih ljudi slovenske duše, v narodni matici ter zunaj nje, ki so pomagali spisati v zgodovini edinstveno, ne samo zgodbo, ampak slavospev, poezijo samostojnosti.
Veselje, hvaležnost in globoka zahvala ter poklon bolj ali manj poznanim osamosvojiteljem ter vsem, ki v srcu dobro mislijo in ljubijo to deželo, so me prežemali in se budili v meni v preteklih dneh. Osvežujoče, po vročici političnih zmed in občasno že prerazgretih mesecih merjenja moči. Kar se dogaja v naši družbi, je za marsikoga preveč. Utrujajoče, prav nič dobrega se ne izcimi ob vsakršnem pretiravanju. To vemo, ker smo izkusili, pa se vseeno vedno znova ujamemo na te limanice. Le kakšne skušnjave ali skušnjavec »zvabljajo« nekatere, da živijo v utvari, če bom glasen in surov, bom uspel? Le kaj vodi človeka v večno nezadovoljstvo, v iskanje slabega kljub kupu spodbudnega? Nevarno privlačno je takšno ravnanje in še preden se dobro zavemo, podobno kritično delujemo tudi sami. Ne potrebujemo ostrih nastopov ter silovitih nasprotovanj, posebej ne v času, ko nam z vsakega kota preti še korona in njeni novi sevi. 
Negotovost, ki jo spremlja, je že sama po sebi velik zalogaj za sodobnega človeka, ker ga tudi sistem, del katerega je, želi takšnega, ranljivega, vodljivega, nesamozavestnega, podhranjenega močnih in zdravih vrednot. Nismo odporni pred nepoznanim in nepredvidljivim. To je cokla naše civilizacije. 
Vedno je lahko bolje, kot je, pa vendar živimo v socialno dokaj varni družbi. Generacije smo bili tako vzgajani, da bo že kdo poskrbel za nas. Življenje pa ni takšno, sami moramo v čim boljših odnosih in povezavah z drugimi najti utirjenost, notranjo gotovost in vrednote, ki nas ne puščajo za kratek čas v višina adrenalina in nezdravega navdušenja, potem pa strmoglavimo v prepad nesmisla in obupavanja. Takšnega vrtoglavega miselnega toka je veliko v naši družbi.
Sem uporabnik sodobnih tehnologij, uporabnik, ne pa predani pripadnik. Od kod naša šibkost v soočanju s spremembami in negotovostjo jutrišnjega dne (kar je nenazadnje, da je paradoks še večji, edina predvidljivost, jutri bo gotovo kaj drugače kot danes)? Odgovor najdemo med drugim v rezultatu raziskave, ki jo omenja Madfred Spitzer v knjigi »Epidemija pametnih telefonov«, ki jo je izdala celovška Mohorjeva založba, o izpodrivanju besede »Mi«. Nadomestila jo je beseda »Jaz«. Dogajajo se velike psihološke spremembe, ki vodijo v že vidne nevrološke posledice. Pretirano poudarjanje o pomembnosti posameznika, njegove dragocenosti, edinstvenosti in zbiranja odobravanj preko številnih modelov klikanja in sledenja, je kot izplen prineslo vse več osamljenosti. Ti si poseben! Seveda sem, pa vi tudi, vsak od nas, a le ko svojo posebnost delim, jo oplemenitim v darovanju drugim. Kajti Sem ne sam v Sebi in zase, ampak osrečujoče Sem samo v kakovostnem in sprotnem odnosu z Ostalimi. Kaj pa nas uči Sveta Trojica drugega, kot prav to? Odnosa. Človeka hrani odnos. Čim smo izločeni, odrinjeni, ne vključeni, smo ne-srečni. Navkljub tisočim ali več odobravajočim klikom in sledljivcem. Skratka, beseda »Jaz« je za skoraj polovico v zadnjih štiridesetih letih poskočila v uporabi in izpodrinila ter globoko proti dnu potisnila uporabo besede »Mi«. To je le eden izmed številnih dokazov o spremenjeni psihološki naravnanosti in dobesedno spremenjenem delovanju možganov sodobnih generacij.     
Če se vrnem na izhodišče, samostojnost smo zagotovo dosegli zato, ker smo dali prednost besedi »Mi« in smo hvala Bogu našli moč ter v kritičnih trenutkih nekoliko vstran potisnili besedo »Jaz«. Je bil ta trenutek modrosti izmoljen, morda izsanjan in v hrepenenju udejanjen preko rodov prednikov? Na današnji dan se je rodil Jakob Aljaž, velika osebnost domoljubja in narodne zavesti, Globlje v pregledu zgodovine je zapisano ime misijonarja Knobleharja, prav tako domoljuba in velikega prijatelja vseh ljudi, ne glede na različnosti, ki je prinašal Duha v dežele in med skupnosti, kjer je nagon še prevladal neko višjo duhovno vrednost človeka. Naj omenim še letalca Rusjana, prav tako rojenega na današnji dan, velikana neslutenih sanj in vizij, za večnost pa sta se na današnji dan rodila jezikoslovec Čop, kritik in tvorec besed, saj besede so kri naroda, njegova preživetvena, poživljajoča moč, in škof Vovk, ki je ljubil narod in slovenskega človeka, ter za to plačal visoko ceno, v časih, ko je slovensko idejo skušal premagati veter drugačne naveze narodov. 
Ob včerajšnjem prazniku sozavetnikov Evrope, svetih slovanskih bratov, smo danes znova na razpotju in v nekakšnem vakuumu državne zavesti. Kdo smo? Kaj ohranjati in spoštovati, komu slediti, za katere vrednote se boriti, da ne bomo prihodnosti in upov svojih otrok zapravili in jih pahnili v prepad brez dna, brez smisla in radosti? 
Velika vprašanja in tudi priložnosti so pred nami, prepričana sem, da se bomo znali odzvati, kot najbolje vemo in znamo, če ne bomo pozabili na Duha, na tisto več, kar nas prežema. Če bomo pozabili vsaj občasno na »Jaz« in njegovo nenasitno lakoto potrditve ter dali večkrat prednost besedi »Mi« in vsemu, kar jo obkroža in jo določa.
Manjkrat »Jaz« in večkrat »Mi« želim sebi in vam. Ker verjamem v odnos. Ne izneverimo se Bogu in ne življenju, to je ključno.  Kot je dejal škof Vovk: »Velik je današnji napredek in je vedno večji. Različni stroji brnijo svojo pesem na zemlji, pod zemljo in tudi visoko v zraku. Toda v tem brnenju in vrvenju sveta pogosto pogrešamo sladke pesmi o pravem miru. Naši starši so spoštovali svetost zakona, zato je Bog blagoslovil naš narod, da je rastel in se množil, da je celil strašne rane, ki mu jih je sekal čas... Samo iz take resne službe Bogu in življenju se bomo ohranili tudi zanaprej.«

O moči, ki jo premore poezija naše samostojnosti

Kako ste?
Upam, da zadovoljno in pomirjeni. 
V počitniškem obdobju se spodobi vnašati v svoje trenutke kot med ostale več sproščenosti in več vere ter zaupanja v dobro. Gre za odločitev. Vsako jutro znova jo sprejemamo. Razumem tudi nasprotno, morda se upehani le prepuščate. 
Upam, da slednjih ni veliko. Kajti zaslužimo si, ob vseh izzivih (družbenih, zdravstvenih, političnih in povsem vsakdanjih za obstoj), ki se z nepopustljivim ritmom, kot valovi, neprestano zaganjajo ob nas, nekaj odmora. Morda ne samo odmor, ampak kar začasni izstop iz prepišnega v oaze mirnejšega. 
Naporno dogajanje, ki smo mu priče in ki posameznike dobesedno iztirja, sili v varen pristan, kjer lahko zadihamo, se okrepimo in ujamemo nekaj zagonskega vetra, ob katerem bomo zmogli s polnimi jadri naprej v viharne dni realnosti.  
Vsaj za nekaj dni me je obšlo takšno olajšanje ob praznovanju tridesetletnice države, ob slovesni prireditvi, ob vseh dogodkih in spominskih slovesnostih, ko smo obujali spomine na številne drzne in velikopotezne korake srčnih ljudi slovenske duše, v narodni matici ter zunaj nje, ki so pomagali spisati v zgodovini edinstveno, ne samo zgodbo, ampak slavospev, poezijo samostojnosti.
Veselje, hvaležnost in globoka zahvala ter poklon bolj ali manj poznanim osamosvojiteljem ter vsem, ki v srcu dobro mislijo in ljubijo to deželo, so me prežemali in se budili v meni v preteklih dneh. Osvežujoče, po vročici političnih zmed in občasno že prerazgretih mesecih merjenja moči. Kar se dogaja v naši družbi, je za marsikoga preveč. Utrujajoče, prav nič dobrega se ne izcimi ob vsakršnem pretiravanju. To vemo, ker smo izkusili, pa se vseeno vedno znova ujamemo na te limanice. Le kakšne skušnjave ali skušnjavec »zvabljajo« nekatere, da živijo v utvari, če bom glasen in surov, bom uspel? Le kaj vodi človeka v večno nezadovoljstvo, v iskanje slabega kljub kupu spodbudnega? Nevarno privlačno je takšno ravnanje in še preden se dobro zavemo, podobno kritično delujemo tudi sami. Ne potrebujemo ostrih nastopov ter silovitih nasprotovanj, posebej ne v času, ko nam z vsakega kota preti še korona in njeni novi sevi. 
Negotovost, ki jo spremlja, je že sama po sebi velik zalogaj za sodobnega človeka, ker ga tudi sistem, del katerega je, želi takšnega, ranljivega, vodljivega, nesamozavestnega, podhranjenega močnih in zdravih vrednot. Nismo odporni pred nepoznanim in nepredvidljivim. To je cokla naše civilizacije. 
Vedno je lahko bolje, kot je, pa vendar živimo v socialno dokaj varni družbi. Generacije smo bili tako vzgajani, da bo že kdo poskrbel za nas. Življenje pa ni takšno, sami moramo v čim boljših odnosih in povezavah z drugimi najti utirjenost, notranjo gotovost in vrednote, ki nas ne puščajo za kratek čas v višina adrenalina in nezdravega navdušenja, potem pa strmoglavimo v prepad nesmisla in obupavanja. Takšnega vrtoglavega miselnega toka je veliko v naši družbi.
Sem uporabnik sodobnih tehnologij, uporabnik, ne pa predani pripadnik. Od kod naša šibkost v soočanju s spremembami in negotovostjo jutrišnjega dne (kar je nenazadnje, da je paradoks še večji, edina predvidljivost, jutri bo gotovo kaj drugače kot danes)? Odgovor najdemo med drugim v rezultatu raziskave, ki jo omenja Madfred Spitzer v knjigi »Epidemija pametnih telefonov«, ki jo je izdala celovška Mohorjeva založba, o izpodrivanju besede »Mi«. Nadomestila jo je beseda »Jaz«. Dogajajo se velike psihološke spremembe, ki vodijo v že vidne nevrološke posledice. Pretirano poudarjanje o pomembnosti posameznika, njegove dragocenosti, edinstvenosti in zbiranja odobravanj preko številnih modelov klikanja in sledenja, je kot izplen prineslo vse več osamljenosti. Ti si poseben! Seveda sem, pa vi tudi, vsak od nas, a le ko svojo posebnost delim, jo oplemenitim v darovanju drugim. Kajti Sem ne sam v Sebi in zase, ampak osrečujoče Sem samo v kakovostnem in sprotnem odnosu z Ostalimi. Kaj pa nas uči Sveta Trojica drugega, kot prav to? Odnosa. Človeka hrani odnos. Čim smo izločeni, odrinjeni, ne vključeni, smo ne-srečni. Navkljub tisočim ali več odobravajočim klikom in sledljivcem. Skratka, beseda »Jaz« je za skoraj polovico v zadnjih štiridesetih letih poskočila v uporabi in izpodrinila ter globoko proti dnu potisnila uporabo besede »Mi«. To je le eden izmed številnih dokazov o spremenjeni psihološki naravnanosti in dobesedno spremenjenem delovanju možganov sodobnih generacij.     
Če se vrnem na izhodišče, samostojnost smo zagotovo dosegli zato, ker smo dali prednost besedi »Mi« in smo hvala Bogu našli moč ter v kritičnih trenutkih nekoliko vstran potisnili besedo »Jaz«. Je bil ta trenutek modrosti izmoljen, morda izsanjan in v hrepenenju udejanjen preko rodov prednikov? Na današnji dan se je rodil Jakob Aljaž, velika osebnost domoljubja in narodne zavesti, Globlje v pregledu zgodovine je zapisano ime misijonarja Knobleharja, prav tako domoljuba in velikega prijatelja vseh ljudi, ne glede na različnosti, ki je prinašal Duha v dežele in med skupnosti, kjer je nagon še prevladal neko višjo duhovno vrednost človeka. Naj omenim še letalca Rusjana, prav tako rojenega na današnji dan, velikana neslutenih sanj in vizij, za večnost pa sta se na današnji dan rodila jezikoslovec Čop, kritik in tvorec besed, saj besede so kri naroda, njegova preživetvena, poživljajoča moč, in škof Vovk, ki je ljubil narod in slovenskega človeka, ter za to plačal visoko ceno, v časih, ko je slovensko idejo skušal premagati veter drugačne naveze narodov. 
Ob včerajšnjem prazniku sozavetnikov Evrope, svetih slovanskih bratov, smo danes znova na razpotju in v nekakšnem vakuumu državne zavesti. Kdo smo? Kaj ohranjati in spoštovati, komu slediti, za katere vrednote se boriti, da ne bomo prihodnosti in upov svojih otrok zapravili in jih pahnili v prepad brez dna, brez smisla in radosti? 
Velika vprašanja in tudi priložnosti so pred nami, prepričana sem, da se bomo znali odzvati, kot najbolje vemo in znamo, če ne bomo pozabili na Duha, na tisto več, kar nas prežema. Če bomo pozabili vsaj občasno na »Jaz« in njegovo nenasitno lakoto potrditve ter dali večkrat prednost besedi »Mi« in vsemu, kar jo obkroža in jo določa.
Manjkrat »Jaz« in večkrat »Mi« želim sebi in vam. Ker verjamem v odnos. Ne izneverimo se Bogu in ne življenju, to je ključno.  Kot je dejal škof Vovk: »Velik je današnji napredek in je vedno večji. Različni stroji brnijo svojo pesem na zemlji, pod zemljo in tudi visoko v zraku. Toda v tem brnenju in vrvenju sveta pogosto pogrešamo sladke pesmi o pravem miru. Naši starši so spoštovali svetost zakona, zato je Bog blagoslovil naš narod, da je rastel in se množil, da je celil strašne rane, ki mu jih je sekal čas... Samo iz take resne službe Bogu in življenju se bomo ohranili tudi zanaprej.«

komentar

Naš pogled

O moči, ki jo premore poezija naše samostojnosti

Kako ste?
Upam, da zadovoljno in pomirjeni. 
V počitniškem obdobju se spodobi vnašati v svoje trenutke kot med ostale več sproščenosti in več vere ter zaupanja v dobro. Gre za odločitev. Vsako jutro znova jo sprejemamo. Razumem tudi nasprotno, morda se upehani le prepuščate. 
Upam, da slednjih ni veliko. Kajti zaslužimo si, ob vseh izzivih (družbenih, zdravstvenih, političnih in povsem vsakdanjih za obstoj), ki se z nepopustljivim ritmom, kot valovi, neprestano zaganjajo ob nas, nekaj odmora. Morda ne samo odmor, ampak kar začasni izstop iz prepišnega v oaze mirnejšega. 
Naporno dogajanje, ki smo mu priče in ki posameznike dobesedno iztirja, sili v varen pristan, kjer lahko zadihamo, se okrepimo in ujamemo nekaj zagonskega vetra, ob katerem bomo zmogli s polnimi jadri naprej v viharne dni realnosti.  
Vsaj za nekaj dni me je obšlo takšno olajšanje ob praznovanju tridesetletnice države, ob slovesni prireditvi, ob vseh dogodkih in spominskih slovesnostih, ko smo obujali spomine na številne drzne in velikopotezne korake srčnih ljudi slovenske duše, v narodni matici ter zunaj nje, ki so pomagali spisati v zgodovini edinstveno, ne samo zgodbo, ampak slavospev, poezijo samostojnosti.
Veselje, hvaležnost in globoka zahvala ter poklon bolj ali manj poznanim osamosvojiteljem ter vsem, ki v srcu dobro mislijo in ljubijo to deželo, so me prežemali in se budili v meni v preteklih dneh. Osvežujoče, po vročici političnih zmed in občasno že prerazgretih mesecih merjenja moči. Kar se dogaja v naši družbi, je za marsikoga preveč. Utrujajoče, prav nič dobrega se ne izcimi ob vsakršnem pretiravanju. To vemo, ker smo izkusili, pa se vseeno vedno znova ujamemo na te limanice. Le kakšne skušnjave ali skušnjavec »zvabljajo« nekatere, da živijo v utvari, če bom glasen in surov, bom uspel? Le kaj vodi človeka v večno nezadovoljstvo, v iskanje slabega kljub kupu spodbudnega? Nevarno privlačno je takšno ravnanje in še preden se dobro zavemo, podobno kritično delujemo tudi sami. Ne potrebujemo ostrih nastopov ter silovitih nasprotovanj, posebej ne v času, ko nam z vsakega kota preti še korona in njeni novi sevi. 
Negotovost, ki jo spremlja, je že sama po sebi velik zalogaj za sodobnega človeka, ker ga tudi sistem, del katerega je, želi takšnega, ranljivega, vodljivega, nesamozavestnega, podhranjenega močnih in zdravih vrednot. Nismo odporni pred nepoznanim in nepredvidljivim. To je cokla naše civilizacije. 
Vedno je lahko bolje, kot je, pa vendar živimo v socialno dokaj varni družbi. Generacije smo bili tako vzgajani, da bo že kdo poskrbel za nas. Življenje pa ni takšno, sami moramo v čim boljših odnosih in povezavah z drugimi najti utirjenost, notranjo gotovost in vrednote, ki nas ne puščajo za kratek čas v višina adrenalina in nezdravega navdušenja, potem pa strmoglavimo v prepad nesmisla in obupavanja. Takšnega vrtoglavega miselnega toka je veliko v naši družbi.
Sem uporabnik sodobnih tehnologij, uporabnik, ne pa predani pripadnik. Od kod naša šibkost v soočanju s spremembami in negotovostjo jutrišnjega dne (kar je nenazadnje, da je paradoks še večji, edina predvidljivost, jutri bo gotovo kaj drugače kot danes)? Odgovor najdemo med drugim v rezultatu raziskave, ki jo omenja Madfred Spitzer v knjigi »Epidemija pametnih telefonov«, ki jo je izdala celovška Mohorjeva založba, o izpodrivanju besede »Mi«. Nadomestila jo je beseda »Jaz«. Dogajajo se velike psihološke spremembe, ki vodijo v že vidne nevrološke posledice. Pretirano poudarjanje o pomembnosti posameznika, njegove dragocenosti, edinstvenosti in zbiranja odobravanj preko številnih modelov klikanja in sledenja, je kot izplen prineslo vse več osamljenosti. Ti si poseben! Seveda sem, pa vi tudi, vsak od nas, a le ko svojo posebnost delim, jo oplemenitim v darovanju drugim. Kajti Sem ne sam v Sebi in zase, ampak osrečujoče Sem samo v kakovostnem in sprotnem odnosu z Ostalimi. Kaj pa nas uči Sveta Trojica drugega, kot prav to? Odnosa. Človeka hrani odnos. Čim smo izločeni, odrinjeni, ne vključeni, smo ne-srečni. Navkljub tisočim ali več odobravajočim klikom in sledljivcem. Skratka, beseda »Jaz« je za skoraj polovico v zadnjih štiridesetih letih poskočila v uporabi in izpodrinila ter globoko proti dnu potisnila uporabo besede »Mi«. To je le eden izmed številnih dokazov o spremenjeni psihološki naravnanosti in dobesedno spremenjenem delovanju možganov sodobnih generacij.     
Če se vrnem na izhodišče, samostojnost smo zagotovo dosegli zato, ker smo dali prednost besedi »Mi« in smo hvala Bogu našli moč ter v kritičnih trenutkih nekoliko vstran potisnili besedo »Jaz«. Je bil ta trenutek modrosti izmoljen, morda izsanjan in v hrepenenju udejanjen preko rodov prednikov? Na današnji dan se je rodil Jakob Aljaž, velika osebnost domoljubja in narodne zavesti, Globlje v pregledu zgodovine je zapisano ime misijonarja Knobleharja, prav tako domoljuba in velikega prijatelja vseh ljudi, ne glede na različnosti, ki je prinašal Duha v dežele in med skupnosti, kjer je nagon še prevladal neko višjo duhovno vrednost človeka. Naj omenim še letalca Rusjana, prav tako rojenega na današnji dan, velikana neslutenih sanj in vizij, za večnost pa sta se na današnji dan rodila jezikoslovec Čop, kritik in tvorec besed, saj besede so kri naroda, njegova preživetvena, poživljajoča moč, in škof Vovk, ki je ljubil narod in slovenskega človeka, ter za to plačal visoko ceno, v časih, ko je slovensko idejo skušal premagati veter drugačne naveze narodov. 
Ob včerajšnjem prazniku sozavetnikov Evrope, svetih slovanskih bratov, smo danes znova na razpotju in v nekakšnem vakuumu državne zavesti. Kdo smo? Kaj ohranjati in spoštovati, komu slediti, za katere vrednote se boriti, da ne bomo prihodnosti in upov svojih otrok zapravili in jih pahnili v prepad brez dna, brez smisla in radosti? 
Velika vprašanja in tudi priložnosti so pred nami, prepričana sem, da se bomo znali odzvati, kot najbolje vemo in znamo, če ne bomo pozabili na Duha, na tisto več, kar nas prežema. Če bomo pozabili vsaj občasno na »Jaz« in njegovo nenasitno lakoto potrditve ter dali večkrat prednost besedi »Mi« in vsemu, kar jo obkroža in jo določa.
Manjkrat »Jaz« in večkrat »Mi« želim sebi in vam. Ker verjamem v odnos. Ne izneverimo se Bogu in ne življenju, to je ključno.  Kot je dejal škof Vovk: »Velik je današnji napredek in je vedno večji. Različni stroji brnijo svojo pesem na zemlji, pod zemljo in tudi visoko v zraku. Toda v tem brnenju in vrvenju sveta pogosto pogrešamo sladke pesmi o pravem miru. Naši starši so spoštovali svetost zakona, zato je Bog blagoslovil naš narod, da je rastel in se množil, da je celil strašne rane, ki mu jih je sekal čas... Samo iz take resne službe Bogu in življenju se bomo ohranili tudi zanaprej.«

VEČ ...|6. 7. 2021
O moči, ki jo premore poezija naše samostojnosti

Kako ste?
Upam, da zadovoljno in pomirjeni. 
V počitniškem obdobju se spodobi vnašati v svoje trenutke kot med ostale več sproščenosti in več vere ter zaupanja v dobro. Gre za odločitev. Vsako jutro znova jo sprejemamo. Razumem tudi nasprotno, morda se upehani le prepuščate. 
Upam, da slednjih ni veliko. Kajti zaslužimo si, ob vseh izzivih (družbenih, zdravstvenih, političnih in povsem vsakdanjih za obstoj), ki se z nepopustljivim ritmom, kot valovi, neprestano zaganjajo ob nas, nekaj odmora. Morda ne samo odmor, ampak kar začasni izstop iz prepišnega v oaze mirnejšega. 
Naporno dogajanje, ki smo mu priče in ki posameznike dobesedno iztirja, sili v varen pristan, kjer lahko zadihamo, se okrepimo in ujamemo nekaj zagonskega vetra, ob katerem bomo zmogli s polnimi jadri naprej v viharne dni realnosti.  
Vsaj za nekaj dni me je obšlo takšno olajšanje ob praznovanju tridesetletnice države, ob slovesni prireditvi, ob vseh dogodkih in spominskih slovesnostih, ko smo obujali spomine na številne drzne in velikopotezne korake srčnih ljudi slovenske duše, v narodni matici ter zunaj nje, ki so pomagali spisati v zgodovini edinstveno, ne samo zgodbo, ampak slavospev, poezijo samostojnosti.
Veselje, hvaležnost in globoka zahvala ter poklon bolj ali manj poznanim osamosvojiteljem ter vsem, ki v srcu dobro mislijo in ljubijo to deželo, so me prežemali in se budili v meni v preteklih dneh. Osvežujoče, po vročici političnih zmed in občasno že prerazgretih mesecih merjenja moči. Kar se dogaja v naši družbi, je za marsikoga preveč. Utrujajoče, prav nič dobrega se ne izcimi ob vsakršnem pretiravanju. To vemo, ker smo izkusili, pa se vseeno vedno znova ujamemo na te limanice. Le kakšne skušnjave ali skušnjavec »zvabljajo« nekatere, da živijo v utvari, če bom glasen in surov, bom uspel? Le kaj vodi človeka v večno nezadovoljstvo, v iskanje slabega kljub kupu spodbudnega? Nevarno privlačno je takšno ravnanje in še preden se dobro zavemo, podobno kritično delujemo tudi sami. Ne potrebujemo ostrih nastopov ter silovitih nasprotovanj, posebej ne v času, ko nam z vsakega kota preti še korona in njeni novi sevi. 
Negotovost, ki jo spremlja, je že sama po sebi velik zalogaj za sodobnega človeka, ker ga tudi sistem, del katerega je, želi takšnega, ranljivega, vodljivega, nesamozavestnega, podhranjenega močnih in zdravih vrednot. Nismo odporni pred nepoznanim in nepredvidljivim. To je cokla naše civilizacije. 
Vedno je lahko bolje, kot je, pa vendar živimo v socialno dokaj varni družbi. Generacije smo bili tako vzgajani, da bo že kdo poskrbel za nas. Življenje pa ni takšno, sami moramo v čim boljših odnosih in povezavah z drugimi najti utirjenost, notranjo gotovost in vrednote, ki nas ne puščajo za kratek čas v višina adrenalina in nezdravega navdušenja, potem pa strmoglavimo v prepad nesmisla in obupavanja. Takšnega vrtoglavega miselnega toka je veliko v naši družbi.
Sem uporabnik sodobnih tehnologij, uporabnik, ne pa predani pripadnik. Od kod naša šibkost v soočanju s spremembami in negotovostjo jutrišnjega dne (kar je nenazadnje, da je paradoks še večji, edina predvidljivost, jutri bo gotovo kaj drugače kot danes)? Odgovor najdemo med drugim v rezultatu raziskave, ki jo omenja Madfred Spitzer v knjigi »Epidemija pametnih telefonov«, ki jo je izdala celovška Mohorjeva založba, o izpodrivanju besede »Mi«. Nadomestila jo je beseda »Jaz«. Dogajajo se velike psihološke spremembe, ki vodijo v že vidne nevrološke posledice. Pretirano poudarjanje o pomembnosti posameznika, njegove dragocenosti, edinstvenosti in zbiranja odobravanj preko številnih modelov klikanja in sledenja, je kot izplen prineslo vse več osamljenosti. Ti si poseben! Seveda sem, pa vi tudi, vsak od nas, a le ko svojo posebnost delim, jo oplemenitim v darovanju drugim. Kajti Sem ne sam v Sebi in zase, ampak osrečujoče Sem samo v kakovostnem in sprotnem odnosu z Ostalimi. Kaj pa nas uči Sveta Trojica drugega, kot prav to? Odnosa. Človeka hrani odnos. Čim smo izločeni, odrinjeni, ne vključeni, smo ne-srečni. Navkljub tisočim ali več odobravajočim klikom in sledljivcem. Skratka, beseda »Jaz« je za skoraj polovico v zadnjih štiridesetih letih poskočila v uporabi in izpodrinila ter globoko proti dnu potisnila uporabo besede »Mi«. To je le eden izmed številnih dokazov o spremenjeni psihološki naravnanosti in dobesedno spremenjenem delovanju možganov sodobnih generacij.     
Če se vrnem na izhodišče, samostojnost smo zagotovo dosegli zato, ker smo dali prednost besedi »Mi« in smo hvala Bogu našli moč ter v kritičnih trenutkih nekoliko vstran potisnili besedo »Jaz«. Je bil ta trenutek modrosti izmoljen, morda izsanjan in v hrepenenju udejanjen preko rodov prednikov? Na današnji dan se je rodil Jakob Aljaž, velika osebnost domoljubja in narodne zavesti, Globlje v pregledu zgodovine je zapisano ime misijonarja Knobleharja, prav tako domoljuba in velikega prijatelja vseh ljudi, ne glede na različnosti, ki je prinašal Duha v dežele in med skupnosti, kjer je nagon še prevladal neko višjo duhovno vrednost človeka. Naj omenim še letalca Rusjana, prav tako rojenega na današnji dan, velikana neslutenih sanj in vizij, za večnost pa sta se na današnji dan rodila jezikoslovec Čop, kritik in tvorec besed, saj besede so kri naroda, njegova preživetvena, poživljajoča moč, in škof Vovk, ki je ljubil narod in slovenskega človeka, ter za to plačal visoko ceno, v časih, ko je slovensko idejo skušal premagati veter drugačne naveze narodov. 
Ob včerajšnjem prazniku sozavetnikov Evrope, svetih slovanskih bratov, smo danes znova na razpotju in v nekakšnem vakuumu državne zavesti. Kdo smo? Kaj ohranjati in spoštovati, komu slediti, za katere vrednote se boriti, da ne bomo prihodnosti in upov svojih otrok zapravili in jih pahnili v prepad brez dna, brez smisla in radosti? 
Velika vprašanja in tudi priložnosti so pred nami, prepričana sem, da se bomo znali odzvati, kot najbolje vemo in znamo, če ne bomo pozabili na Duha, na tisto več, kar nas prežema. Če bomo pozabili vsaj občasno na »Jaz« in njegovo nenasitno lakoto potrditve ter dali večkrat prednost besedi »Mi« in vsemu, kar jo obkroža in jo določa.
Manjkrat »Jaz« in večkrat »Mi« želim sebi in vam. Ker verjamem v odnos. Ne izneverimo se Bogu in ne življenju, to je ključno.  Kot je dejal škof Vovk: »Velik je današnji napredek in je vedno večji. Različni stroji brnijo svojo pesem na zemlji, pod zemljo in tudi visoko v zraku. Toda v tem brnenju in vrvenju sveta pogosto pogrešamo sladke pesmi o pravem miru. Naši starši so spoštovali svetost zakona, zato je Bog blagoslovil naš narod, da je rastel in se množil, da je celil strašne rane, ki mu jih je sekal čas... Samo iz take resne službe Bogu in življenju se bomo ohranili tudi zanaprej.«

Nataša Ličen

komentar

Modrost v očeh

VEČ ...|22. 6. 2021
Prostovoljstvo

V goste smo povabili Heleno Zevnik Rozman, sodelavko slovenske Karitas ter prejemnico državnega priznanja za prostovoljstvo Rožco Šonc, vodjo projekta Starejši za starejše.

Prostovoljstvo

V goste smo povabili Heleno Zevnik Rozman, sodelavko slovenske Karitas ter prejemnico državnega priznanja za prostovoljstvo Rožco Šonc, vodjo projekta Starejši za starejše.

prostovoljstvoKaritasStarejši za starejšeRožca Šoncosamljenost

Modrost v očeh

Prostovoljstvo

V goste smo povabili Heleno Zevnik Rozman, sodelavko slovenske Karitas ter prejemnico državnega priznanja za prostovoljstvo Rožco Šonc, vodjo projekta Starejši za starejše.

VEČ ...|22. 6. 2021
Prostovoljstvo

V goste smo povabili Heleno Zevnik Rozman, sodelavko slovenske Karitas ter prejemnico državnega priznanja za prostovoljstvo Rožco Šonc, vodjo projekta Starejši za starejše.

Damijana Medved

prostovoljstvoKaritasStarejši za starejšeRožca Šoncosamljenost

Zgodbe za otroke - šmarnice

VEČ ...|23. 5. 2021
Bog je lahko moder namesto župnika

Od župnikov se pričakuje, da so dobri vzgojitelji, razumevajoči poslušalci, modri svetovalci, skrbni gospodarji, odlični pevci, spretni govorci in prijetni za družbo. Kaj pa, ko je župnikova modrost pomanjkljiva? Takrat nastopi Bog in mu pomaga. Tak primer je sveti Janez Vianney, arški župnik.

Bog je lahko moder namesto župnika

Od župnikov se pričakuje, da so dobri vzgojitelji, razumevajoči poslušalci, modri svetovalci, skrbni gospodarji, odlični pevci, spretni govorci in prijetni za družbo. Kaj pa, ko je župnikova modrost pomanjkljiva? Takrat nastopi Bog in mu pomaga. Tak primer je sveti Janez Vianney, arški župnik.

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljiceslovenskoslovenskešmarnice 2021

Zgodbe za otroke - šmarnice

Bog je lahko moder namesto župnika

Od župnikov se pričakuje, da so dobri vzgojitelji, razumevajoči poslušalci, modri svetovalci, skrbni gospodarji, odlični pevci, spretni govorci in prijetni za družbo. Kaj pa, ko je župnikova modrost pomanjkljiva? Takrat nastopi Bog in mu pomaga. Tak primer je sveti Janez Vianney, arški župnik.

VEČ ...|23. 5. 2021
Bog je lahko moder namesto župnika

Od župnikov se pričakuje, da so dobri vzgojitelji, razumevajoči poslušalci, modri svetovalci, skrbni gospodarji, odlični pevci, spretni govorci in prijetni za družbo. Kaj pa, ko je župnikova modrost pomanjkljiva? Takrat nastopi Bog in mu pomaga. Tak primer je sveti Janez Vianney, arški župnik.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljiceslovenskoslovenskešmarnice 2021

Sobotna iskrica

VEČ ...|15. 5. 2021
Priprava na dobrodelni petek s Fundacijo don Bosko

V Sobotni iskrici ste tokrat slišali modre nasvete o pomembnosti novih znanj, nekaj resnic iz nove knjige YouCat za otroke in slišali uporabne modrosti gostov, ki prihajajo iz Fundacije don Bosko in s katerimi pripravljamo dobrodelni večer, ki bo v petek, 21. maja, ob dvajsetih.

Priprava na dobrodelni petek s Fundacijo don Bosko

V Sobotni iskrici ste tokrat slišali modre nasvete o pomembnosti novih znanj, nekaj resnic iz nove knjige YouCat za otroke in slišali uporabne modrosti gostov, ki prihajajo iz Fundacije don Bosko in s katerimi pripravljamo dobrodelni večer, ki bo v petek, 21. maja, ob dvajsetih.

otrocimladiglasbaduhovnostdružbaduhovnost; Fundacija don BoskoMarko KošnikMaja Žibert

Sobotna iskrica

Priprava na dobrodelni petek s Fundacijo don Bosko

V Sobotni iskrici ste tokrat slišali modre nasvete o pomembnosti novih znanj, nekaj resnic iz nove knjige YouCat za otroke in slišali uporabne modrosti gostov, ki prihajajo iz Fundacije don Bosko in s katerimi pripravljamo dobrodelni večer, ki bo v petek, 21. maja, ob dvajsetih.

VEČ ...|15. 5. 2021
Priprava na dobrodelni petek s Fundacijo don Bosko

V Sobotni iskrici ste tokrat slišali modre nasvete o pomembnosti novih znanj, nekaj resnic iz nove knjige YouCat za otroke in slišali uporabne modrosti gostov, ki prihajajo iz Fundacije don Bosko in s katerimi pripravljamo dobrodelni večer, ki bo v petek, 21. maja, ob dvajsetih.

Jure Sešek

otrocimladiglasbaduhovnostdružbaduhovnost; Fundacija don BoskoMarko KošnikMaja Žibert

Modrost v očeh

VEČ ...|27. 4. 2021
Spremljanje ob koncu življenja

Gostili smo Anamarijo Jere - spremljevalko ob koncu življenja. Spremljevalka v stanje bolezni prinese občutek normalnosti in mirnosti. Ne ponuja svojih pogledov, ampak pomaga ustvariti vaše lastno dojemanje življenja in smrti.
Kot spremljevalka ob koncu življenja nudi pomoč pred smrtjo in po njej. Pred smrtjo se druži z bolnikom, omogoči skrbnikom, da si vzamejo čas zase in pomaga družini v procesu poslavljanja. Po smrti pomaga pri organizaciji pogreba, administrativnih zadevah in v procesu žalovanja.

Spremljanje ob koncu življenja

Gostili smo Anamarijo Jere - spremljevalko ob koncu življenja. Spremljevalka v stanje bolezni prinese občutek normalnosti in mirnosti. Ne ponuja svojih pogledov, ampak pomaga ustvariti vaše lastno dojemanje življenja in smrti.
Kot spremljevalka ob koncu življenja nudi pomoč pred smrtjo in po njej. Pred smrtjo se druži z bolnikom, omogoči skrbnikom, da si vzamejo čas zase in pomaga družini v procesu poslavljanja. Po smrti pomaga pri organizaciji pogreba, administrativnih zadevah in v procesu žalovanja.

starostživljenjesmrtumiranjespremljevalka

Modrost v očeh

Spremljanje ob koncu življenja

Gostili smo Anamarijo Jere - spremljevalko ob koncu življenja. Spremljevalka v stanje bolezni prinese občutek normalnosti in mirnosti. Ne ponuja svojih pogledov, ampak pomaga ustvariti vaše lastno dojemanje življenja in smrti.
Kot spremljevalka ob koncu življenja nudi pomoč pred smrtjo in po njej. Pred smrtjo se druži z bolnikom, omogoči skrbnikom, da si vzamejo čas zase in pomaga družini v procesu poslavljanja. Po smrti pomaga pri organizaciji pogreba, administrativnih zadevah in v procesu žalovanja.

VEČ ...|27. 4. 2021
Spremljanje ob koncu življenja

Gostili smo Anamarijo Jere - spremljevalko ob koncu življenja. Spremljevalka v stanje bolezni prinese občutek normalnosti in mirnosti. Ne ponuja svojih pogledov, ampak pomaga ustvariti vaše lastno dojemanje življenja in smrti.
Kot spremljevalka ob koncu življenja nudi pomoč pred smrtjo in po njej. Pred smrtjo se druži z bolnikom, omogoči skrbnikom, da si vzamejo čas zase in pomaga družini v procesu poslavljanja. Po smrti pomaga pri organizaciji pogreba, administrativnih zadevah in v procesu žalovanja.

Damijana Medved

starostživljenjesmrtumiranjespremljevalka

Radijski misijon 2021

VEČ ...|24. 3. 2021
4. misijonski nagovor – škof Jurij Bizjak

»Gospod daje modrost,« tako beremo v knjigi Pregovorov, ki jo odlično pozna naš osrednji današnji misijonski govorec koprski škof dr. Jurij Bizjak. Modrost nas pripelje do hvaležnosti, hvaležnost pa ni daleč od evharistije. Poglobljeno, razčlenjeno, razumljivo in živo nam je govoril tudi o zakramentih.

4. misijonski nagovor – škof Jurij Bizjak

»Gospod daje modrost,« tako beremo v knjigi Pregovorov, ki jo odlično pozna naš osrednji današnji misijonski govorec koprski škof dr. Jurij Bizjak. Modrost nas pripelje do hvaležnosti, hvaležnost pa ni daleč od evharistije. Poglobljeno, razčlenjeno, razumljivo in živo nam je govoril tudi o zakramentih.

duhovnostodnosimisijon

Radijski misijon 2021

4. misijonski nagovor – škof Jurij Bizjak

»Gospod daje modrost,« tako beremo v knjigi Pregovorov, ki jo odlično pozna naš osrednji današnji misijonski govorec koprski škof dr. Jurij Bizjak. Modrost nas pripelje do hvaležnosti, hvaležnost pa ni daleč od evharistije. Poglobljeno, razčlenjeno, razumljivo in živo nam je govoril tudi o zakramentih.

VEČ ...|24. 3. 2021
4. misijonski nagovor – škof Jurij Bizjak

»Gospod daje modrost,« tako beremo v knjigi Pregovorov, ki jo odlično pozna naš osrednji današnji misijonski govorec koprski škof dr. Jurij Bizjak. Modrost nas pripelje do hvaležnosti, hvaležnost pa ni daleč od evharistije. Poglobljeno, razčlenjeno, razumljivo in živo nam je govoril tudi o zakramentih.

Mateja Subotičanec

duhovnostodnosimisijon

Od slike do besede

VEČ ...|16. 3. 2021
Filokalija, zakladnica mnogih modrosti

Filokalija, zakladnica mnogih modrosti

duhovnost

Od slike do besede

Filokalija, zakladnica mnogih modrosti
VEČ ...|16. 3. 2021
Filokalija, zakladnica mnogih modrosti

Mateja Subotičanec

duhovnost

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|8. 3. 2021
Misli papeža Frančiška o vlogi žensk v Cerkvi in družbi

V nocojšnji oddaji PRO ste slišali nekaj misli papeža Frančiška o pomenu in vlogi žensk v Cerkvi in družbi, pa tudi nekaj drugih sporočil, ki so v knjigi ZAKLADNICA MODROSTI zbrana pod skupnim naslovom žena. Med sporočili pa smo poslušali pesmi, ki opevajo žene in dekleta s prav določenim imenom. 

Misli papeža Frančiška o vlogi žensk v Cerkvi in družbi

V nocojšnji oddaji PRO ste slišali nekaj misli papeža Frančiška o pomenu in vlogi žensk v Cerkvi in družbi, pa tudi nekaj drugih sporočil, ki so v knjigi ZAKLADNICA MODROSTI zbrana pod skupnim naslovom žena. Med sporočili pa smo poslušali pesmi, ki opevajo žene in dekleta s prav določenim imenom. 

glasbapro

Prijatelji Radia Ognjišče

Misli papeža Frančiška o vlogi žensk v Cerkvi in družbi

V nocojšnji oddaji PRO ste slišali nekaj misli papeža Frančiška o pomenu in vlogi žensk v Cerkvi in družbi, pa tudi nekaj drugih sporočil, ki so v knjigi ZAKLADNICA MODROSTI zbrana pod skupnim naslovom žena. Med sporočili pa smo poslušali pesmi, ki opevajo žene in dekleta s prav določenim imenom. 

VEČ ...|8. 3. 2021
Misli papeža Frančiška o vlogi žensk v Cerkvi in družbi

V nocojšnji oddaji PRO ste slišali nekaj misli papeža Frančiška o pomenu in vlogi žensk v Cerkvi in družbi, pa tudi nekaj drugih sporočil, ki so v knjigi ZAKLADNICA MODROSTI zbrana pod skupnim naslovom žena. Med sporočili pa smo poslušali pesmi, ki opevajo žene in dekleta s prav določenim imenom. 

Franci Trstenjak

glasbapro

Zgodbe za otroke

VEČ ...|4. 3. 2021
Kako so tudi starci lahko v pomoč

Naslov slovenske ljudske pravljice pove vse. Govori o spoštovanju do starejših in njihovi modrosti, ki je zlata vredna.

Kako so tudi starci lahko v pomoč

Naslov slovenske ljudske pravljice pove vse. Govori o spoštovanju do starejših in njihovi modrosti, ki je zlata vredna.

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljiceslovenskoslovenskeZgodbe za otroke

Zgodbe za otroke

Kako so tudi starci lahko v pomoč

Naslov slovenske ljudske pravljice pove vse. Govori o spoštovanju do starejših in njihovi modrosti, ki je zlata vredna.

VEČ ...|4. 3. 2021
Kako so tudi starci lahko v pomoč

Naslov slovenske ljudske pravljice pove vse. Govori o spoštovanju do starejših in njihovi modrosti, ki je zlata vredna.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljiceslovenskoslovenskeZgodbe za otroke

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|28. 2. 2021
Okrožnica: Vsi smo bratje; pogovor s sociologom dr. Igorjem Bahovecm

Digitalna komunikacija nam je v času pandemije pomagala ohranjati stike. Razkrila pa je tudi nekatere senčne plati, ki vodijo v neomejeno žaljenje in nebrzdano napadanje na družbenih omrežjih. Tudi o tem piše papež v svoji okrožnici Vsi smo bratje. V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo jo prebirali naprej - še vedno smo pri prvem poglavju, ki prinaša senčne plati naše družbe. Prava modrost predvideva stik z resničnostjo, zapiše papež. Nam te danes manjka?

Okrožnica: Vsi smo bratje; pogovor s sociologom dr. Igorjem Bahovecm

Digitalna komunikacija nam je v času pandemije pomagala ohranjati stike. Razkrila pa je tudi nekatere senčne plati, ki vodijo v neomejeno žaljenje in nebrzdano napadanje na družbenih omrežjih. Tudi o tem piše papež v svoji okrožnici Vsi smo bratje. V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo jo prebirali naprej - še vedno smo pri prvem poglavju, ki prinaša senčne plati naše družbe. Prava modrost predvideva stik z resničnostjo, zapiše papež. Nam te danes manjka?

papežodnosi

Iz življenja vesoljne Cerkve

Okrožnica: Vsi smo bratje; pogovor s sociologom dr. Igorjem Bahovecm

Digitalna komunikacija nam je v času pandemije pomagala ohranjati stike. Razkrila pa je tudi nekatere senčne plati, ki vodijo v neomejeno žaljenje in nebrzdano napadanje na družbenih omrežjih. Tudi o tem piše papež v svoji okrožnici Vsi smo bratje. V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo jo prebirali naprej - še vedno smo pri prvem poglavju, ki prinaša senčne plati naše družbe. Prava modrost predvideva stik z resničnostjo, zapiše papež. Nam te danes manjka?

VEČ ...|28. 2. 2021
Okrožnica: Vsi smo bratje; pogovor s sociologom dr. Igorjem Bahovecm

Digitalna komunikacija nam je v času pandemije pomagala ohranjati stike. Razkrila pa je tudi nekatere senčne plati, ki vodijo v neomejeno žaljenje in nebrzdano napadanje na družbenih omrežjih. Tudi o tem piše papež v svoji okrožnici Vsi smo bratje. V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo jo prebirali naprej - še vedno smo pri prvem poglavju, ki prinaša senčne plati naše družbe. Prava modrost predvideva stik z resničnostjo, zapiše papež. Nam te danes manjka?

Marjana Debevec

papežodnosi

Modrost v očeh

VEČ ...|23. 2. 2021
Mobilna aplikacija za starejše

Predstavili smo Magdo - mobilno aplikacijo za starejše, Čvekifon - brezplačni klepetalnik za starejše in ostale storitve in dejavnosti, ki jih za starejše pripravlja Simbioza. Naša gostja je bila direktorica Simbioze Katja Pleško.

Mobilna aplikacija za starejše

Predstavili smo Magdo - mobilno aplikacijo za starejše, Čvekifon - brezplačni klepetalnik za starejše in ostale storitve in dejavnosti, ki jih za starejše pripravlja Simbioza. Naša gostja je bila direktorica Simbioze Katja Pleško.

ČvekifonSimbiozadigitalna pismenoststarejši

Modrost v očeh

Mobilna aplikacija za starejše

Predstavili smo Magdo - mobilno aplikacijo za starejše, Čvekifon - brezplačni klepetalnik za starejše in ostale storitve in dejavnosti, ki jih za starejše pripravlja Simbioza. Naša gostja je bila direktorica Simbioze Katja Pleško.

VEČ ...|23. 2. 2021
Mobilna aplikacija za starejše

Predstavili smo Magdo - mobilno aplikacijo za starejše, Čvekifon - brezplačni klepetalnik za starejše in ostale storitve in dejavnosti, ki jih za starejše pripravlja Simbioza. Naša gostja je bila direktorica Simbioze Katja Pleško.

Damijana Medved

ČvekifonSimbiozadigitalna pismenoststarejši

Komentar Družina

VEČ ...|28. 1. 2021
Bogomir Štefanič ml.: Nekaj naukov (ne)iskrene afere

V vsaki stvari je nekaj dobrega, pravi modrost, ki se ne ustavi pri jadikovanju nad težkimi razmerami, temveč poskuša iz njih potegniti koristna spoznanja za prihodnja ravnanja. 
 

Bogomir Štefanič ml.: Nekaj naukov (ne)iskrene afere

V vsaki stvari je nekaj dobrega, pravi modrost, ki se ne ustavi pri jadikovanju nad težkimi razmerami, temveč poskuša iz njih potegniti koristna spoznanja za prihodnja ravnanja. 
 

komentar

Komentar Družina

Bogomir Štefanič ml.: Nekaj naukov (ne)iskrene afere

V vsaki stvari je nekaj dobrega, pravi modrost, ki se ne ustavi pri jadikovanju nad težkimi razmerami, temveč poskuša iz njih potegniti koristna spoznanja za prihodnja ravnanja. 
 

VEČ ...|28. 1. 2021
Bogomir Štefanič ml.: Nekaj naukov (ne)iskrene afere

V vsaki stvari je nekaj dobrega, pravi modrost, ki se ne ustavi pri jadikovanju nad težkimi razmerami, temveč poskuša iz njih potegniti koristna spoznanja za prihodnja ravnanja. 
 

Bogomir Štefanič ml.

komentar

Zgodbe za otroke

VEČ ...|25. 1. 2021
Tri uganke

Čudovita pripoved o lepotah tega sveta, dobroti, ljubezni in modrosti sivih glav.

Tri uganke

Čudovita pripoved o lepotah tega sveta, dobroti, ljubezni in modrosti sivih glav.

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljiceslovenskoslovenskeZgodbe za otroke

Zgodbe za otroke

Tri uganke

Čudovita pripoved o lepotah tega sveta, dobroti, ljubezni in modrosti sivih glav.

VEČ ...|25. 1. 2021
Tri uganke

Čudovita pripoved o lepotah tega sveta, dobroti, ljubezni in modrosti sivih glav.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljiceslovenskoslovenskeZgodbe za otroke

Sol in luč

VEČ ...|19. 1. 2021
Anselm Grün: Veseli se življenja. Drobna knjižica nasvetov za veselo življenje.

Živeti pomeni biti v odnosu. Življenje in veselje sta tesno povezana. Misel je iz drobne knjižice p. Anselma Grüna z naslovom Veseli se življenja, ki je izšla pri založbi Ognjišče. Iz nje smo tokrat zajemali modrosti za oddajo Sol in luč.

Anselm Grün: Veseli se življenja. Drobna knjižica nasvetov za veselo življenje.

Živeti pomeni biti v odnosu. Življenje in veselje sta tesno povezana. Misel je iz drobne knjižice p. Anselma Grüna z naslovom Veseli se življenja, ki je izšla pri založbi Ognjišče. Iz nje smo tokrat zajemali modrosti za oddajo Sol in luč.

duhovnostodnosisvetovanje

Sol in luč

Anselm Grün: Veseli se življenja. Drobna knjižica nasvetov za veselo življenje.

Živeti pomeni biti v odnosu. Življenje in veselje sta tesno povezana. Misel je iz drobne knjižice p. Anselma Grüna z naslovom Veseli se življenja, ki je izšla pri založbi Ognjišče. Iz nje smo tokrat zajemali modrosti za oddajo Sol in luč.

VEČ ...|19. 1. 2021
Anselm Grün: Veseli se življenja. Drobna knjižica nasvetov za veselo življenje.

Živeti pomeni biti v odnosu. Življenje in veselje sta tesno povezana. Misel je iz drobne knjižice p. Anselma Grüna z naslovom Veseli se življenja, ki je izšla pri založbi Ognjišče. Iz nje smo tokrat zajemali modrosti za oddajo Sol in luč.

Tadej Sadar

duhovnostodnosisvetovanje

Zgodbe za otroke

VEČ ...|15. 1. 2021
Začarani grad in medved

Kar nekaj resnic boste slišali v slovenski narodni pravljici. O skromnosti, očetovski ljubezni, pa tudi o pomenu branja, modrostih v knjigah, ki širijo obzorja in lahko pomagajo v lepši svet.

Začarani grad in medved

Kar nekaj resnic boste slišali v slovenski narodni pravljici. O skromnosti, očetovski ljubezni, pa tudi o pomenu branja, modrostih v knjigah, ki širijo obzorja in lahko pomagajo v lepši svet.

Zgodbe za otrokeotrociotrokzgodbezgodbaslovenskoslovenskepravljicapravljice

Zgodbe za otroke

Začarani grad in medved

Kar nekaj resnic boste slišali v slovenski narodni pravljici. O skromnosti, očetovski ljubezni, pa tudi o pomenu branja, modrostih v knjigah, ki širijo obzorja in lahko pomagajo v lepši svet.

VEČ ...|15. 1. 2021
Začarani grad in medved

Kar nekaj resnic boste slišali v slovenski narodni pravljici. O skromnosti, očetovski ljubezni, pa tudi o pomenu branja, modrostih v knjigah, ki širijo obzorja in lahko pomagajo v lepši svet.

Jure Sešek

Zgodbe za otrokeotrociotrokzgodbezgodbaslovenskoslovenskepravljicapravljice

Zgodbe za otroke

VEČ ...|9. 1. 2021
Kaj je najlepše, najmočnejše in najdebelejše

Zgodba o nesramnem bogatinu in prijaznem revežu odgovori na vprašanja v naslovu ljudske pravljice. Mislimo, da je to prav lepo vabilo k poslušanju. Prisluhnite modrosti, ki še dandanašnji pomaga lepše živeti. 

Kaj je najlepše, najmočnejše in najdebelejše

Zgodba o nesramnem bogatinu in prijaznem revežu odgovori na vprašanja v naslovu ljudske pravljice. Mislimo, da je to prav lepo vabilo k poslušanju. Prisluhnite modrosti, ki še dandanašnji pomaga lepše živeti. 

Zgodbe za otrokeotrociotrokzgodbezgodbaslovenskoslovenskepravljicapravljice

Zgodbe za otroke

Kaj je najlepše, najmočnejše in najdebelejše

Zgodba o nesramnem bogatinu in prijaznem revežu odgovori na vprašanja v naslovu ljudske pravljice. Mislimo, da je to prav lepo vabilo k poslušanju. Prisluhnite modrosti, ki še dandanašnji pomaga lepše živeti. 

VEČ ...|9. 1. 2021
Kaj je najlepše, najmočnejše in najdebelejše

Zgodba o nesramnem bogatinu in prijaznem revežu odgovori na vprašanja v naslovu ljudske pravljice. Mislimo, da je to prav lepo vabilo k poslušanju. Prisluhnite modrosti, ki še dandanašnji pomaga lepše živeti. 

Jure Sešek

Zgodbe za otrokeotrociotrokzgodbezgodbaslovenskoslovenskepravljicapravljice

Duhovna misel

VEČ ...|30. 12. 2020
Nikoli zapustiti Boga

Otrok paje rasel in se krepil. Bil je vedno bolj poln modrosti in Božjamilost je bila nad njim.

(Lk 2, 40)

Nikoli zapustiti Boga

Otrok paje rasel in se krepil. Bil je vedno bolj poln modrosti in Božjamilost je bila nad njim.

(Lk 2, 40)

duhovnost

Duhovna misel

Nikoli zapustiti Boga

Otrok paje rasel in se krepil. Bil je vedno bolj poln modrosti in Božjamilost je bila nad njim.

(Lk 2, 40)

VEČ ...|30. 12. 2020
Nikoli zapustiti Boga

Otrok paje rasel in se krepil. Bil je vedno bolj poln modrosti in Božjamilost je bila nad njim.

(Lk 2, 40)

Gregor Čušin

duhovnost

Zgodbe za otroke

VEČ ...|26. 12. 2020
Pastir in spaka Kulaka

Nekoč, veste, je živel pastir, ki je srečal spako Kulako. Pomerila sta se v nekaj pravljičnih disciplinah, v katerih je spaka pokazala moč, pastir pa zvito modrost.

Pastir in spaka Kulaka

Nekoč, veste, je živel pastir, ki je srečal spako Kulako. Pomerila sta se v nekaj pravljičnih disciplinah, v katerih je spaka pokazala moč, pastir pa zvito modrost.

pravljicapravljicezgodbaotrociotrok

Zgodbe za otroke

Pastir in spaka Kulaka

Nekoč, veste, je živel pastir, ki je srečal spako Kulako. Pomerila sta se v nekaj pravljičnih disciplinah, v katerih je spaka pokazala moč, pastir pa zvito modrost.

VEČ ...|26. 12. 2020
Pastir in spaka Kulaka

Nekoč, veste, je živel pastir, ki je srečal spako Kulako. Pomerila sta se v nekaj pravljičnih disciplinah, v katerih je spaka pokazala moč, pastir pa zvito modrost.

Jure Sešek

pravljicapravljicezgodbaotrociotrok

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|23. 12. 2020
Prazniki na kmetijah

Pred nami so božični prazniki. Stara modrost pravi, da je tudi od priprave nanje odvisno njihovo doživljanje. Na kmetijah se pri tem še posebej pozna ženska roka in srce, pravi Irena Ule, predsednica Zveze kmetic Slovenije.

Prazniki na kmetijah

Pred nami so božični prazniki. Stara modrost pravi, da je tudi od priprave nanje odvisno njihovo doživljanje. Na kmetijah se pri tem še posebej pozna ženska roka in srce, pravi Irena Ule, predsednica Zveze kmetic Slovenije.

kmetijstvosvetovanjedružba

Minute za kmetijstvo in podeželje

Prazniki na kmetijah

Pred nami so božični prazniki. Stara modrost pravi, da je tudi od priprave nanje odvisno njihovo doživljanje. Na kmetijah se pri tem še posebej pozna ženska roka in srce, pravi Irena Ule, predsednica Zveze kmetic Slovenije.

VEČ ...|23. 12. 2020
Prazniki na kmetijah

Pred nami so božični prazniki. Stara modrost pravi, da je tudi od priprave nanje odvisno njihovo doživljanje. Na kmetijah se pri tem še posebej pozna ženska roka in srce, pravi Irena Ule, predsednica Zveze kmetic Slovenije.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanjedružba

Modrost v očeh

VEČ ...|22. 12. 2020
Psihologinja postavlja smerokaze za leto, ki prihaja

Pogledali smo leto, ki se izteka. To je bilo, zaradi epidemije ki še kar traja, precej drugačno; prineslo je nova spoznanja in tudi nove izzive in stiske; predvsem v življenju starejših. Psihologinja in psihoterapevtka Janja Frelih Gorjanc iz Terapevtskega središča Krog nam je pomagala osvetliti minevajoče leto, obenem pa postaviti smerokaze za leto, ki prihaja. Vabljeni k poslušanju.

Psihologinja postavlja smerokaze za leto, ki prihaja

Pogledali smo leto, ki se izteka. To je bilo, zaradi epidemije ki še kar traja, precej drugačno; prineslo je nova spoznanja in tudi nove izzive in stiske; predvsem v življenju starejših. Psihologinja in psihoterapevtka Janja Frelih Gorjanc iz Terapevtskega središča Krog nam je pomagala osvetliti minevajoče leto, obenem pa postaviti smerokaze za leto, ki prihaja. Vabljeni k poslušanju.

epidemijaustvarjalnostčutenjesamotaosamljenost

Modrost v očeh

Psihologinja postavlja smerokaze za leto, ki prihaja

Pogledali smo leto, ki se izteka. To je bilo, zaradi epidemije ki še kar traja, precej drugačno; prineslo je nova spoznanja in tudi nove izzive in stiske; predvsem v življenju starejših. Psihologinja in psihoterapevtka Janja Frelih Gorjanc iz Terapevtskega središča Krog nam je pomagala osvetliti minevajoče leto, obenem pa postaviti smerokaze za leto, ki prihaja. Vabljeni k poslušanju.

VEČ ...|22. 12. 2020
Psihologinja postavlja smerokaze za leto, ki prihaja

Pogledali smo leto, ki se izteka. To je bilo, zaradi epidemije ki še kar traja, precej drugačno; prineslo je nova spoznanja in tudi nove izzive in stiske; predvsem v življenju starejših. Psihologinja in psihoterapevtka Janja Frelih Gorjanc iz Terapevtskega središča Krog nam je pomagala osvetliti minevajoče leto, obenem pa postaviti smerokaze za leto, ki prihaja. Vabljeni k poslušanju.

Damijana Medved

epidemijaustvarjalnostčutenjesamotaosamljenost

Modrost v očeh

VEČ ...|27. 10. 2020
Skrb za telo v starosti

Naša gostja je bila dr. Veronika Dolenc, profesorica športne vzgoje ter kondicijska in osebna trenerka. Svetuje, da se vsake spremembe lotimo počasi in postopno.

Skrb za telo v starosti

Naša gostja je bila dr. Veronika Dolenc, profesorica športne vzgoje ter kondicijska in osebna trenerka. Svetuje, da se vsake spremembe lotimo počasi in postopno.

gibanješportstarostspanjevodauravnotežena prehrana

Modrost v očeh

Skrb za telo v starosti

Naša gostja je bila dr. Veronika Dolenc, profesorica športne vzgoje ter kondicijska in osebna trenerka. Svetuje, da se vsake spremembe lotimo počasi in postopno.

VEČ ...|27. 10. 2020
Skrb za telo v starosti

Naša gostja je bila dr. Veronika Dolenc, profesorica športne vzgoje ter kondicijska in osebna trenerka. Svetuje, da se vsake spremembe lotimo počasi in postopno.

Damijana Medved

gibanješportstarostspanjevodauravnotežena prehrana

Naš gost

VEČ ...|26. 9. 2020
Tik pred devetdesetletnico akademika dr. Kajetana Gantarja

Akademik, dr. Kajetan Gantar, je bil osrednji govornik pred Slomškovo nedeljo v letu 2020, na Slomškov dan, praznik Društva katoliških pedagogov Slovenije na Slomu, na Ponikvi. Skoraj tik pred njegovim devetdesetim letom starosti smo ga znova povabili k pogovoru, v katerem največ prostora namenjamo njegovi pedagoški vlogi. »V dobrem pedagogu mora biti tudi nekaj igralca«, pravi. Iskriv in modrosti poln pogovor.

Tik pred devetdesetletnico akademika dr. Kajetana Gantarja

Akademik, dr. Kajetan Gantar, je bil osrednji govornik pred Slomškovo nedeljo v letu 2020, na Slomškov dan, praznik Društva katoliških pedagogov Slovenije na Slomu, na Ponikvi. Skoraj tik pred njegovim devetdesetim letom starosti smo ga znova povabili k pogovoru, v katerem največ prostora namenjamo njegovi pedagoški vlogi. »V dobrem pedagogu mora biti tudi nekaj igralca«, pravi. Iskriv in modrosti poln pogovor.

družbaduhovnostkulturapogovor

Naš gost

Tik pred devetdesetletnico akademika dr. Kajetana Gantarja
Akademik, dr. Kajetan Gantar, je bil osrednji govornik pred Slomškovo nedeljo v letu 2020, na Slomškov dan, praznik Društva katoliških pedagogov Slovenije na Slomu, na Ponikvi. Skoraj tik pred njegovim devetdesetim letom starosti smo ga znova povabili k pogovoru, v katerem največ prostora namenjamo njegovi pedagoški vlogi. »V dobrem pedagogu mora biti tudi nekaj igralca«, pravi. Iskriv in modrosti poln pogovor.
VEČ ...|26. 9. 2020
Tik pred devetdesetletnico akademika dr. Kajetana Gantarja
Akademik, dr. Kajetan Gantar, je bil osrednji govornik pred Slomškovo nedeljo v letu 2020, na Slomškov dan, praznik Društva katoliških pedagogov Slovenije na Slomu, na Ponikvi. Skoraj tik pred njegovim devetdesetim letom starosti smo ga znova povabili k pogovoru, v katerem največ prostora namenjamo njegovi pedagoški vlogi. »V dobrem pedagogu mora biti tudi nekaj igralca«, pravi. Iskriv in modrosti poln pogovor.

Nataša Ličen

družbaduhovnostkulturapogovor

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|21. 9. 2020
Misli o prijateljstvu

V oddaji PRO smo nadaljevali z lepimi mislimi o prijateljstvu, ki so zbrane v knjigi ZAKLADNICA MODROSTI.

Misli o prijateljstvu

V oddaji PRO smo nadaljevali z lepimi mislimi o prijateljstvu, ki so zbrane v knjigi ZAKLADNICA MODROSTI.

prijateljstvo

Prijatelji Radia Ognjišče

Misli o prijateljstvu
V oddaji PRO smo nadaljevali z lepimi mislimi o prijateljstvu, ki so zbrane v knjigi ZAKLADNICA MODROSTI.
VEČ ...|21. 9. 2020
Misli o prijateljstvu
V oddaji PRO smo nadaljevali z lepimi mislimi o prijateljstvu, ki so zbrane v knjigi ZAKLADNICA MODROSTI.

Franci Trstenjak

prijateljstvo

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|14. 9. 2020
Prijateljstvo

V nocojšnji oddaji PRO sta nam delali družbo dve knjigi: Najprej Sveto pismo in potem še knjiga založbe Ognjišče ZAKLADNICA MODROSTI. Izbrali smo misli pod skupnim naslovom PRIJATELJSTVO.

Prijateljstvo

V nocojšnji oddaji PRO sta nam delali družbo dve knjigi: Najprej Sveto pismo in potem še knjiga založbe Ognjišče ZAKLADNICA MODROSTI. Izbrali smo misli pod skupnim naslovom PRIJATELJSTVO.

prijateljstvo

Prijatelji Radia Ognjišče

Prijateljstvo
V nocojšnji oddaji PRO sta nam delali družbo dve knjigi: Najprej Sveto pismo in potem še knjiga založbe Ognjišče ZAKLADNICA MODROSTI. Izbrali smo misli pod skupnim naslovom PRIJATELJSTVO.
VEČ ...|14. 9. 2020
Prijateljstvo
V nocojšnji oddaji PRO sta nam delali družbo dve knjigi: Najprej Sveto pismo in potem še knjiga založbe Ognjišče ZAKLADNICA MODROSTI. Izbrali smo misli pod skupnim naslovom PRIJATELJSTVO.

Franci Trstenjak

prijateljstvo

Minute za Sveto pismo

VEČ ...|30. 8. 2020
Knjiga modrosti, 2. del

Kaj je svtopisemska modrost in kako jo človek lahko pridobi tudi dandanes.Z nami je dr. Jože Krašovec.

Knjiga modrosti, 2. del

Kaj je svtopisemska modrost in kako jo človek lahko pridobi tudi dandanes.Z nami je dr. Jože Krašovec.

duhovnostkulturapogovor

Minute za Sveto pismo

Knjiga modrosti, 2. del
Kaj je svtopisemska modrost in kako jo človek lahko pridobi tudi dandanes.Z nami je dr. Jože Krašovec.
VEČ ...|30. 8. 2020
Knjiga modrosti, 2. del
Kaj je svtopisemska modrost in kako jo človek lahko pridobi tudi dandanes.Z nami je dr. Jože Krašovec.

Mateja Subotičanec

duhovnostkulturapogovor

Modrost v očeh

VEČ ...|25. 8. 2020
Ples v starosti

Gostili smo plesno pedagoginjo in plesno-gibalno terapevtko Nevo Kralj. Izvedeli boste, zakaj je ples v starosti še posebej dobrodejen, pa tudi pri kakšnih težavah lahko pomaga plesno-gibalna terapija.

Ples v starosti

Gostili smo plesno pedagoginjo in plesno-gibalno terapevtko Nevo Kralj. Izvedeli boste, zakaj je ples v starosti še posebej dobrodejen, pa tudi pri kakšnih težavah lahko pomaga plesno-gibalna terapija.

plesstarostplesna terapijadotik

Modrost v očeh

Ples v starosti
Gostili smo plesno pedagoginjo in plesno-gibalno terapevtko Nevo Kralj. Izvedeli boste, zakaj je ples v starosti še posebej dobrodejen, pa tudi pri kakšnih težavah lahko pomaga plesno-gibalna terapija.
VEČ ...|25. 8. 2020
Ples v starosti
Gostili smo plesno pedagoginjo in plesno-gibalno terapevtko Nevo Kralj. Izvedeli boste, zakaj je ples v starosti še posebej dobrodejen, pa tudi pri kakšnih težavah lahko pomaga plesno-gibalna terapija.

Damijana Medved

plesstarostplesna terapijadotik

Via positiva

VEČ ...|20. 8. 2020
Sodobna znanost z drugačno govorico potrjuje številne modrosti krščanske tradicije

Dr. Tjaša M. Kos, psihologinja, ima svojevrstno življenjsko zgodbo. Je velika iskalka. Mnogokrat je morala iskati, in ob tem je tudi veliko našla, kar jemlje kot blagoslov. Njeno pot je zaznamovala tudi slepota. Vid je zaradi redke bolezni izgubila pri 24-tih letih. To je ni zaustavilo, morda jo je še bolj spodbudilo k iskanju naprej, tudi k študiju na Dunaju, kjer je diplomirala iz psiholoških znanosti. Je žena in mati treh sinov. Uspešna na svoji poklicni poti.

Sodobna znanost z drugačno govorico potrjuje številne modrosti krščanske tradicije

Dr. Tjaša M. Kos, psihologinja, ima svojevrstno življenjsko zgodbo. Je velika iskalka. Mnogokrat je morala iskati, in ob tem je tudi veliko našla, kar jemlje kot blagoslov. Njeno pot je zaznamovala tudi slepota. Vid je zaradi redke bolezni izgubila pri 24-tih letih. To je ni zaustavilo, morda jo je še bolj spodbudilo k iskanju naprej, tudi k študiju na Dunaju, kjer je diplomirala iz psiholoških znanosti. Je žena in mati treh sinov. Uspešna na svoji poklicni poti.

družbaduhovnostizobraževanjeodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Via positiva

Sodobna znanost z drugačno govorico potrjuje številne modrosti krščanske tradicije
Dr. Tjaša M. Kos, psihologinja, ima svojevrstno življenjsko zgodbo. Je velika iskalka. Mnogokrat je morala iskati, in ob tem je tudi veliko našla, kar jemlje kot blagoslov. Njeno pot je zaznamovala tudi slepota. Vid je zaradi redke bolezni izgubila pri 24-tih letih. To je ni zaustavilo, morda jo je še bolj spodbudilo k iskanju naprej, tudi k študiju na Dunaju, kjer je diplomirala iz psiholoških znanosti. Je žena in mati treh sinov. Uspešna na svoji poklicni poti.
VEČ ...|20. 8. 2020
Sodobna znanost z drugačno govorico potrjuje številne modrosti krščanske tradicije
Dr. Tjaša M. Kos, psihologinja, ima svojevrstno življenjsko zgodbo. Je velika iskalka. Mnogokrat je morala iskati, in ob tem je tudi veliko našla, kar jemlje kot blagoslov. Njeno pot je zaznamovala tudi slepota. Vid je zaradi redke bolezni izgubila pri 24-tih letih. To je ni zaustavilo, morda jo je še bolj spodbudilo k iskanju naprej, tudi k študiju na Dunaju, kjer je diplomirala iz psiholoških znanosti. Je žena in mati treh sinov. Uspešna na svoji poklicni poti.

Nataša Ličen

družbaduhovnostizobraževanjeodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|10. 8. 2020
Sreča

V nocojšnji oddaji PRO je bila vsebinska rdeča nit besedica SREČA. Slišali ste nekaj lepih sporočil o sreči, ki jih najdemo v Svetem pismu in v knjigi Zakladnica modrosti. Med sporočili pa smo slišali izbrane popevke in narodnozabavne melodije, ki imajo skupni imenovalec: poletje in morje.

Sreča

V nocojšnji oddaji PRO je bila vsebinska rdeča nit besedica SREČA. Slišali ste nekaj lepih sporočil o sreči, ki jih najdemo v Svetem pismu in v knjigi Zakladnica modrosti. Med sporočili pa smo slišali izbrane popevke in narodnozabavne melodije, ki imajo skupni imenovalec: poletje in morje.

srečaglasba

Prijatelji Radia Ognjišče

Sreča
V nocojšnji oddaji PRO je bila vsebinska rdeča nit besedica SREČA. Slišali ste nekaj lepih sporočil o sreči, ki jih najdemo v Svetem pismu in v knjigi Zakladnica modrosti. Med sporočili pa smo slišali izbrane popevke in narodnozabavne melodije, ki imajo skupni imenovalec: poletje in morje.
VEČ ...|10. 8. 2020
Sreča
V nocojšnji oddaji PRO je bila vsebinska rdeča nit besedica SREČA. Slišali ste nekaj lepih sporočil o sreči, ki jih najdemo v Svetem pismu in v knjigi Zakladnica modrosti. Med sporočili pa smo slišali izbrane popevke in narodnozabavne melodije, ki imajo skupni imenovalec: poletje in morje.

Franci Trstenjak

srečaglasba

Komentar Družina

VEČ ...|6. 8. 2020
Martin Golob: Pastoralna modrost in potreba

Za mnoge župnike in župnije se je v teh poletnih dneh zgodil »šok«.

Martin Golob: Pastoralna modrost in potreba

Za mnoge župnike in župnije se je v teh poletnih dneh zgodil »šok«.

komentar

Komentar Družina

Martin Golob: Pastoralna modrost in potreba
Za mnoge župnike in župnije se je v teh poletnih dneh zgodil »šok«.
VEČ ...|6. 8. 2020
Martin Golob: Pastoralna modrost in potreba
Za mnoge župnike in župnije se je v teh poletnih dneh zgodil »šok«.

Martin Golob

komentar

Komentar Časnik.si

VEČ ...|29. 7. 2020
Ob obletnici izbruha prve svetovne vojne

V teh dneh se spominjamo začetka prve svetovne vojne, zato naj omenimo, da je avstrijski zunanji minister Brechtold napisal Srbiji ultimat, ki ga ta ni mogla sprejeti.To je gotovo eno od dejstev, ki niso tako znana kot sam sarajevski atentat.

Ena izmed modrosti zgodovine je, da se vojne ne končajo tako, kot so si zamislili tisti, ki so jih začeli. Mnogi vladarji so to sicer vedeli, a bili so prepričani, da bo pri njih drugače; da bo prav njihova vojaška avantura izjema, ki bo potrdila sicer trdno pravilo.

Medtem ko je bil Franc Ferdinand nasprotnik vojne s Srbijo, to ni veljalo za mnoge na dunajskem dvoru. Vrhovni poveljnik generalštaba (Franz Conrad) je bil eden izmed tistih, ki je že leta 1913 predlagal zasedbo Srbije, pač po vzoru tega, kako so si priključili Bosno.

Conrad je zunanjega ministra Brechtolda nagovarjal k vojni, medtem ko je Franc Ferdinand ministru pisal, da Rusija ob tem ne bi mirno stala ob strani. Morebitna zmaga bi pomenila mnogo žrtev; pridobili bi nekaj nasadov sliv in kozjih pašnikov, za povrhu pa še precej ubijalskih upornikov.

Celotni komentar je objavljen na spletni strani Casnik.si.

Ob obletnici izbruha prve svetovne vojne

V teh dneh se spominjamo začetka prve svetovne vojne, zato naj omenimo, da je avstrijski zunanji minister Brechtold napisal Srbiji ultimat, ki ga ta ni mogla sprejeti.To je gotovo eno od dejstev, ki niso tako znana kot sam sarajevski atentat.

Ena izmed modrosti zgodovine je, da se vojne ne končajo tako, kot so si zamislili tisti, ki so jih začeli. Mnogi vladarji so to sicer vedeli, a bili so prepričani, da bo pri njih drugače; da bo prav njihova vojaška avantura izjema, ki bo potrdila sicer trdno pravilo.

Medtem ko je bil Franc Ferdinand nasprotnik vojne s Srbijo, to ni veljalo za mnoge na dunajskem dvoru. Vrhovni poveljnik generalštaba (Franz Conrad) je bil eden izmed tistih, ki je že leta 1913 predlagal zasedbo Srbije, pač po vzoru tega, kako so si priključili Bosno.

Conrad je zunanjega ministra Brechtolda nagovarjal k vojni, medtem ko je Franc Ferdinand ministru pisal, da Rusija ob tem ne bi mirno stala ob strani. Morebitna zmaga bi pomenila mnogo žrtev; pridobili bi nekaj nasadov sliv in kozjih pašnikov, za povrhu pa še precej ubijalskih upornikov.

Celotni komentar je objavljen na spletni strani Casnik.si.

komentar

Komentar Časnik.si

Ob obletnici izbruha prve svetovne vojne
V teh dneh se spominjamo začetka prve svetovne vojne, zato naj omenimo, da je avstrijski zunanji minister Brechtold napisal Srbiji ultimat, ki ga ta ni mogla sprejeti.To je gotovo eno od dejstev, ki niso tako znana kot sam sarajevski atentat.

Ena izmed modrosti zgodovine je, da se vojne ne končajo tako, kot so si zamislili tisti, ki so jih začeli. Mnogi vladarji so to sicer vedeli, a bili so prepričani, da bo pri njih drugače; da bo prav njihova vojaška avantura izjema, ki bo potrdila sicer trdno pravilo.

Medtem ko je bil Franc Ferdinand nasprotnik vojne s Srbijo, to ni veljalo za mnoge na dunajskem dvoru. Vrhovni poveljnik generalštaba (Franz Conrad) je bil eden izmed tistih, ki je že leta 1913 predlagal zasedbo Srbije, pač po vzoru tega, kako so si priključili Bosno.

Conrad je zunanjega ministra Brechtolda nagovarjal k vojni, medtem ko je Franc Ferdinand ministru pisal, da Rusija ob tem ne bi mirno stala ob strani. Morebitna zmaga bi pomenila mnogo žrtev; pridobili bi nekaj nasadov sliv in kozjih pašnikov, za povrhu pa še precej ubijalskih upornikov.

Celotni komentar je objavljen na spletni strani Casnik.si.
VEČ ...|29. 7. 2020
Ob obletnici izbruha prve svetovne vojne
V teh dneh se spominjamo začetka prve svetovne vojne, zato naj omenimo, da je avstrijski zunanji minister Brechtold napisal Srbiji ultimat, ki ga ta ni mogla sprejeti.To je gotovo eno od dejstev, ki niso tako znana kot sam sarajevski atentat.

Ena izmed modrosti zgodovine je, da se vojne ne končajo tako, kot so si zamislili tisti, ki so jih začeli. Mnogi vladarji so to sicer vedeli, a bili so prepričani, da bo pri njih drugače; da bo prav njihova vojaška avantura izjema, ki bo potrdila sicer trdno pravilo.

Medtem ko je bil Franc Ferdinand nasprotnik vojne s Srbijo, to ni veljalo za mnoge na dunajskem dvoru. Vrhovni poveljnik generalštaba (Franz Conrad) je bil eden izmed tistih, ki je že leta 1913 predlagal zasedbo Srbije, pač po vzoru tega, kako so si priključili Bosno.

Conrad je zunanjega ministra Brechtolda nagovarjal k vojni, medtem ko je Franc Ferdinand ministru pisal, da Rusija ob tem ne bi mirno stala ob strani. Morebitna zmaga bi pomenila mnogo žrtev; pridobili bi nekaj nasadov sliv in kozjih pašnikov, za povrhu pa še precej ubijalskih upornikov.

Celotni komentar je objavljen na spletni strani Casnik.si.

Tine Golež

komentar

Modrost v očeh

VEČ ...|23. 6. 2020
Zavod Medgeneracijsko središče Komenda

Naša gostja je bila pobudnica ustanovitve Zavoda, gospa Viktorija Drolec. Vabljeni k poslušanju, da boste izvedeli več o dnevnem bivanju starejših, pomoči starejšim na domu ter Babi servisu.

Zavod Medgeneracijsko središče Komenda

Naša gostja je bila pobudnica ustanovitve Zavoda, gospa Viktorija Drolec. Vabljeni k poslušanju, da boste izvedeli več o dnevnem bivanju starejših, pomoči starejšim na domu ter Babi servisu.

odnosistarostgeneracija

Modrost v očeh

Zavod Medgeneracijsko središče Komenda
Naša gostja je bila pobudnica ustanovitve Zavoda, gospa Viktorija Drolec. Vabljeni k poslušanju, da boste izvedeli več o dnevnem bivanju starejših, pomoči starejšim na domu ter Babi servisu.
VEČ ...|23. 6. 2020
Zavod Medgeneracijsko središče Komenda
Naša gostja je bila pobudnica ustanovitve Zavoda, gospa Viktorija Drolec. Vabljeni k poslušanju, da boste izvedeli več o dnevnem bivanju starejših, pomoči starejšim na domu ter Babi servisu.

Damijana Medved

odnosistarostgeneracija

Komentar tedna

VEČ ...|22. 5. 2020
Lenart Rihar: Medijsko spodkopavanje reda in miru

Morda sem občutljiv, ker se pri svojem uredniškem delu neprestano srečujem s temnimi stranmi zgodovine? Morda, vendar to ne spodkopava razlogov za skrb. Bolj gotovo so potrjeni, saj se ve, kako gre starodavna modrost, da je zgodovina učiteljica življenja in da se je iz napak smiselno učiti. Velikokrat slišimo tudi, da se zgodovina ponavlja. Ponavlja pa se prav zato, ker je kot učiteljico ne upoštevamo in ker se iz preteklih napak premalo naučimo.Celoten komentar, ki ga je napisal Lenart Rihar, je prebral Marjan Bunič.

Lenart Rihar: Medijsko spodkopavanje reda in miru

Morda sem občutljiv, ker se pri svojem uredniškem delu neprestano srečujem s temnimi stranmi zgodovine? Morda, vendar to ne spodkopava razlogov za skrb. Bolj gotovo so potrjeni, saj se ve, kako gre starodavna modrost, da je zgodovina učiteljica življenja in da se je iz napak smiselno učiti. Velikokrat slišimo tudi, da se zgodovina ponavlja. Ponavlja pa se prav zato, ker je kot učiteljico ne upoštevamo in ker se iz preteklih napak premalo naučimo.Celoten komentar, ki ga je napisal Lenart Rihar, je prebral Marjan Bunič.

komentardružbaodnosipolitika

Komentar tedna

Lenart Rihar: Medijsko spodkopavanje reda in miru
Morda sem občutljiv, ker se pri svojem uredniškem delu neprestano srečujem s temnimi stranmi zgodovine? Morda, vendar to ne spodkopava razlogov za skrb. Bolj gotovo so potrjeni, saj se ve, kako gre starodavna modrost, da je zgodovina učiteljica življenja in da se je iz napak smiselno učiti. Velikokrat slišimo tudi, da se zgodovina ponavlja. Ponavlja pa se prav zato, ker je kot učiteljico ne upoštevamo in ker se iz preteklih napak premalo naučimo.Celoten komentar, ki ga je napisal Lenart Rihar, je prebral Marjan Bunič.
VEČ ...|22. 5. 2020
Lenart Rihar: Medijsko spodkopavanje reda in miru
Morda sem občutljiv, ker se pri svojem uredniškem delu neprestano srečujem s temnimi stranmi zgodovine? Morda, vendar to ne spodkopava razlogov za skrb. Bolj gotovo so potrjeni, saj se ve, kako gre starodavna modrost, da je zgodovina učiteljica življenja in da se je iz napak smiselno učiti. Velikokrat slišimo tudi, da se zgodovina ponavlja. Ponavlja pa se prav zato, ker je kot učiteljico ne upoštevamo in ker se iz preteklih napak premalo naučimo.Celoten komentar, ki ga je napisal Lenart Rihar, je prebral Marjan Bunič.

Lenart Rihar

komentardružbaodnosipolitika

Duhovna misel

VEČ ...|1. 5. 2020
Ko goduje tišlar ...

Prišel je v svoj domači kraj in jih učil, tako da so strmeli in govorili: Od kod temu ta modrost in ta mogočna dela? Ali ni to tesarjev sin? (Mt 13, 54-55)

Ko goduje tišlar ...

Prišel je v svoj domači kraj in jih učil, tako da so strmeli in govorili: Od kod temu ta modrost in ta mogočna dela? Ali ni to tesarjev sin? (Mt 13, 54-55)

duhovnost

Duhovna misel

Ko goduje tišlar ...
Prišel je v svoj domači kraj in jih učil, tako da so strmeli in govorili: Od kod temu ta modrost in ta mogočna dela? Ali ni to tesarjev sin? (Mt 13, 54-55)
VEČ ...|1. 5. 2020
Ko goduje tišlar ...
Prišel je v svoj domači kraj in jih učil, tako da so strmeli in govorili: Od kod temu ta modrost in ta mogočna dela? Ali ni to tesarjev sin? (Mt 13, 54-55)

Gregor Čušin

duhovnost

Modrost v očeh

VEČ ...|28. 4. 2020
Koristni projekti namenjeni starejšim

V aprilski oddaji Modrost v očeh boste najprej slišali pogovor z gospo Rožco Šonc, ki nam bo povedala, kaj v teh dneh počnejo v okviru projekta Starejši za starejše. V nadaljevanju bo naša gostja Ana Pleško, vodja projekta Čvekifon, ki je brezplačni klepetalnik za starejše. V zadnjem delu oddaje pa boste slišali navdihujoče pismo naše poslušalke Andreje. Bodite z nami.

Koristni projekti namenjeni starejšim

V aprilski oddaji Modrost v očeh boste najprej slišali pogovor z gospo Rožco Šonc, ki nam bo povedala, kaj v teh dneh počnejo v okviru projekta Starejši za starejše. V nadaljevanju bo naša gostja Ana Pleško, vodja projekta Čvekifon, ki je brezplačni klepetalnik za starejše. V zadnjem delu oddaje pa boste slišali navdihujoče pismo naše poslušalke Andreje. Bodite z nami.

starostodnosi

Modrost v očeh

Koristni projekti namenjeni starejšim
V aprilski oddaji Modrost v očeh boste najprej slišali pogovor z gospo Rožco Šonc, ki nam bo povedala, kaj v teh dneh počnejo v okviru projekta Starejši za starejše. V nadaljevanju bo naša gostja Ana Pleško, vodja projekta Čvekifon, ki je brezplačni klepetalnik za starejše. V zadnjem delu oddaje pa boste slišali navdihujoče pismo naše poslušalke Andreje. Bodite z nami.
VEČ ...|28. 4. 2020
Koristni projekti namenjeni starejšim
V aprilski oddaji Modrost v očeh boste najprej slišali pogovor z gospo Rožco Šonc, ki nam bo povedala, kaj v teh dneh počnejo v okviru projekta Starejši za starejše. V nadaljevanju bo naša gostja Ana Pleško, vodja projekta Čvekifon, ki je brezplačni klepetalnik za starejše. V zadnjem delu oddaje pa boste slišali navdihujoče pismo naše poslušalke Andreje. Bodite z nami.

Damijana Medved

starostodnosi

Ostanimo povezani

VEČ ...|11. 4. 2020
Sašo Kovač - župnik župnije Zagradec

Ko poslušamo starozavezna berila, opazimo, da vedno večja svetloba v cerkvi zrcali Božje razodetje, ko je v svojem ljudstvu razkrival načrt za odrešenje. Od zgodbe o stvarjenju do predpodobe zveličanja v Izakovi daritvi in delitvi rdečega morja. Od prerokb odrešilne zveste Božje ljubezni in luči njegove modrosti do obljube nove zaveze z novimi srci in Božjim duhom, ki prebiva v nas. V mehkem soju v cerkvi spoznavamo, kako je obljubljeno zveličanje v teku stoletij postalo jasnejše.

Sašo Kovač - župnik župnije Zagradec

Ko poslušamo starozavezna berila, opazimo, da vedno večja svetloba v cerkvi zrcali Božje razodetje, ko je v svojem ljudstvu razkrival načrt za odrešenje. Od zgodbe o stvarjenju do predpodobe zveličanja v Izakovi daritvi in delitvi rdečega morja. Od prerokb odrešilne zveste Božje ljubezni in luči njegove modrosti do obljube nove zaveze z novimi srci in Božjim duhom, ki prebiva v nas. V mehkem soju v cerkvi spoznavamo, kako je obljubljeno zveličanje v teku stoletij postalo jasnejše.

duhovnost

Ostanimo povezani

Sašo Kovač - župnik župnije Zagradec
Ko poslušamo starozavezna berila, opazimo, da vedno večja svetloba v cerkvi zrcali Božje razodetje, ko je v svojem ljudstvu razkrival načrt za odrešenje. Od zgodbe o stvarjenju do predpodobe zveličanja v Izakovi daritvi in delitvi rdečega morja. Od prerokb odrešilne zveste Božje ljubezni in luči njegove modrosti do obljube nove zaveze z novimi srci in Božjim duhom, ki prebiva v nas. V mehkem soju v cerkvi spoznavamo, kako je obljubljeno zveličanje v teku stoletij postalo jasnejše.
VEČ ...|11. 4. 2020
Sašo Kovač - župnik župnije Zagradec
Ko poslušamo starozavezna berila, opazimo, da vedno večja svetloba v cerkvi zrcali Božje razodetje, ko je v svojem ljudstvu razkrival načrt za odrešenje. Od zgodbe o stvarjenju do predpodobe zveličanja v Izakovi daritvi in delitvi rdečega morja. Od prerokb odrešilne zveste Božje ljubezni in luči njegove modrosti do obljube nove zaveze z novimi srci in Božjim duhom, ki prebiva v nas. V mehkem soju v cerkvi spoznavamo, kako je obljubljeno zveličanje v teku stoletij postalo jasnejše.

Marjan Bunič

duhovnost

Radijski misijon 2020

VEČ ...|30. 3. 2020
Drugi pogled: Gabriel Kavčič

Duhovnik Gabriel Kavčič, ki je na študiju moralne teologije v Rimu, je razmišljal o tem, da bolezen tudi boli. Te izkušnje mladi nimajo. To življenjsko modrost imate starši, stari starši, samski, v propadlih družinah, v srečnih zakonskih zvezah, osamljeni in prav tako izkušeni duhovniki duhovniki veste, kaj pomeni ljubiti.“

Drugi pogled: Gabriel Kavčič

Duhovnik Gabriel Kavčič, ki je na študiju moralne teologije v Rimu, je razmišljal o tem, da bolezen tudi boli. Te izkušnje mladi nimajo. To življenjsko modrost imate starši, stari starši, samski, v propadlih družinah, v srečnih zakonskih zvezah, osamljeni in prav tako izkušeni duhovniki duhovniki veste, kaj pomeni ljubiti.“

duhovnostRadijski misijon 2020misijon

Radijski misijon 2020

Drugi pogled: Gabriel Kavčič
Duhovnik Gabriel Kavčič, ki je na študiju moralne teologije v Rimu, je razmišljal o tem, da bolezen tudi boli. Te izkušnje mladi nimajo. To življenjsko modrost imate starši, stari starši, samski, v propadlih družinah, v srečnih zakonskih zvezah, osamljeni in prav tako izkušeni duhovniki duhovniki veste, kaj pomeni ljubiti.“
VEČ ...|30. 3. 2020
Drugi pogled: Gabriel Kavčič
Duhovnik Gabriel Kavčič, ki je na študiju moralne teologije v Rimu, je razmišljal o tem, da bolezen tudi boli. Te izkušnje mladi nimajo. To življenjsko modrost imate starši, stari starši, samski, v propadlih družinah, v srečnih zakonskih zvezah, osamljeni in prav tako izkušeni duhovniki duhovniki veste, kaj pomeni ljubiti.“

Blaž Lesnik

duhovnostRadijski misijon 2020misijon

Minute za Sveto pismo

VEČ ...|29. 3. 2020
Knjiga modrosti

Pogovarjali smo se z akademikom dr. Jožetom Krašovcem.

Knjiga modrosti

Pogovarjali smo se z akademikom dr. Jožetom Krašovcem.

duhovnostSveto pismomodrost

Minute za Sveto pismo

Knjiga modrosti
Pogovarjali smo se z akademikom dr. Jožetom Krašovcem.
VEČ ...|29. 3. 2020
Knjiga modrosti
Pogovarjali smo se z akademikom dr. Jožetom Krašovcem.

Mateja Subotičanec

duhovnostSveto pismomodrost

Modrost v očeh

VEČ ...|25. 2. 2020
Duhovno spremljanje v starosti

Z dr. Stanislavom Slatinekom smo predstavili knjigo Anselma Gruena - Duhovno spremljanje v starosti: vaje in rituali. Profesor kanonskega prava na Teološki fakulteti v Ljubljani je knjigo teološko pregledal.

Duhovno spremljanje v starosti

Z dr. Stanislavom Slatinekom smo predstavili knjigo Anselma Gruena - Duhovno spremljanje v starosti: vaje in rituali. Profesor kanonskega prava na Teološki fakulteti v Ljubljani je knjigo teološko pregledal.

duhovnoststarost

Modrost v očeh

Duhovno spremljanje v starosti
Z dr. Stanislavom Slatinekom smo predstavili knjigo Anselma Gruena - Duhovno spremljanje v starosti: vaje in rituali. Profesor kanonskega prava na Teološki fakulteti v Ljubljani je knjigo teološko pregledal.
VEČ ...|25. 2. 2020
Duhovno spremljanje v starosti
Z dr. Stanislavom Slatinekom smo predstavili knjigo Anselma Gruena - Duhovno spremljanje v starosti: vaje in rituali. Profesor kanonskega prava na Teološki fakulteti v Ljubljani je knjigo teološko pregledal.

Damijana Medved

duhovnoststarost

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 2. 2020
Pridiga škofa Petra Štumpfa ob godu lurške Matere Božje na Brezjah ob svetovnem dnevu bolnikov

Spoštovani bratje frančiškani, sobratje duhovniki, dragi preskušani bratje in sestre, dragi romarji.Na vse vas kličem nadangelov pozdrav nebeški Materi Mariji: »Ave«. Bodite pozdravljeni in blagoslovljeni. Bodite tudi ozdravljeni v vseh vaših mislih in tegobah, v boleznih in trpljenju. Tudi danes se v molitvah in daritvi svete maše, v duhovni povezanosti v družino Božjih otrok, iz Lurda prenaša pozdrav »Ave«, tudi sem na Brezje. V Lurdu bolniki, tudi na Brezjah bolniki – ena velikanska nepretrgana veriga povezanosti neštetih trpečih ljudi okoli Marije, ki jo slavijo: Ave, Ave Marija. Ko se je nebeška Mati Marija 11. februarja 1858, v Lurdu sklonila do deklice Bernardke, se je sklonila do vsega človeštva. Prišla je s tolažbo in pomočjo. Stiske in trpljenje na tem svetu nikdar ne pojenjajo in nikoli ne bodo pojenjali. V kakršnem koli obdobju živimo, v pomanjkanju ali v blagostanju, stiske in trpljenja ne moremo odpraviti. To dvoje je namreč zarezano v dušo in telo vsakega človeka. Stiske in trpljenje sta naša nadležna spremljevalca od rojstva do smrti. Človeštvo vlaga ogromna sredstva in napore za odpravo ali pa vsaj za lajšanje teh dveh nadležnih in težavnih spremljevalcev. Ko si znanost nadeja, da napreduje pri iskanju rešitev, se že nakazujejo nove stiske in trpljenje. Vedno znova se namreč pojavljajo v novih oblikah: včasih kolera in španska gripa, danes rak, aids, nove oblike gripe in pljučnice, odporne na do sedaj znane antibiotike…Vsako leto bolj se bojimo zime, ker več ne vemo, kakšno novo bolezensko nadlogo nam bo prinesla. Ob pojavih novih bolezni pa se širijo strahovi, nezaupanja, panika, in kot vedno, tudi finančna špekuliranja. Zaradi takšnega stanja zopet najbolj trpijo tisti, ki se itak že leta in leta borijo z boleznijo ali invalidnostjo. Njihova medicinska obravnava je nemalokrat porinjena v drugi plan ali pa v dolge čakalne vrste. Stiska in trpljenje s seboj vedno prinašata dih smrti. Ta dih je strašen. Grozi pred popolnim uničenjem človeka. Grozna so občutja hladnosti groba in razpadanja. Ta občutja človeka osamijo od življenja in upanja in ga mnogokrat tirajo v popolni obup. Iz tega se poraja želja, da bi čim prej ubežali pred takšnimi občutji. Nekateri zato izberejo smrt po lastni roki ali pa evtanazijo. Za njih je padec v neobstoj lažji kot pa živeti s stisko in trpljenjem. S tako odločitvijo pa hote ali nehote Bogu pokažejo, da se ne strinjajo z njegovim načrtom o njihovem življenju. Vsekakor je bolezensko stanje človeštva nekaj, kar zdaleč presega njegove zmožnosti dojemanja in reševanja iz tega žalostnega stanja. Še vedno ostajamo brez odgovorov na stiske in trpljenje. Teh odgovor namreč v tem življenju nikoli ne bomo dobili. Tudi nam jih Bog ne daje v takšni obliki, da bi jih lahko vsi razumeli. Zato si je Kristus brez obotavljanja na svojo Božjo in človeško naravo naložil svoje trpljenje in trpljenje vseh ljudi. V tem ni samo solidaren z nami, temveč nam pove, kdo je Bog Oče. V srcu Boga Očeta imajo svoje domovališče vse človeške stiske in trpljenje. Zato je med nas poslal svojega Sina, da bi nam to povedal in da bi nam razodel Očetovo bližino najprej v svoji osebni stiski in trpljenju. »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11, 28). Papež Frančišek to Kristusovo povabilo nam vsem postavi v središče svoje letošnje poslanice za letošnji Dan bolnikov. Papež nas opogumlja. V Kristusovih besedah »pridite k meni« vidi obljubo okrepitve in počitka. Kristus nam ponuja svoje usmiljenje in tolažbo, skratka sebe tolažečega. Jezus gleda ranjeno človeškost. Ima oči, ki vidijo, ki opazijo, saj gledajo v globino, ne begajo v ravnodušnosti, ampak se ustavijo in sprejmejo celotnega človeka, vsakega človeka v njegovem zdravstvenem stanju, ne da bi zavrgle kogarkoli, ampak vabijo vsakega, da naj vstopi v njegovo življenje, kjer bo začutil njegovo nežnost. Kristus sam je namreč postal šibek in je izkusil človeško trpljenje ter od svojega Očeta prejel počitek (prim. Poslanica papeža Frančiška za 28. svetovni dan bolnikov, 2020).Kraji Marijinega prikazovanja so vedno tudi kraji počitka in nežnosti. Marija nikoli ne prihaja sama. Vedno pride z Jezusom. Tam, kjer sta Marija in njen Sin Jezus, so prisotna vsa nebesa. Tudi Lurd in Brezje sta zato kraja našega počitka in pomirjenja, ker so tukaj med nami nebesa. V Marijinih cerkvah se namreč učimo, kako biti z Bogom tudi tam, kjer se nebesa ne občutijo. Na vseh krajih človeške stiske in trpljenja je namreč možnost tudi hrepenenje po Bogu. Takšni kraji so recimo tudi bolnišnice. Danes teden smo se poslovili od mojega dragega očeta Jožefa. Bil je dober oče. Rad ga imam. Mnogo svojih dni je na stara leta preživljal v bolnišnici. Tako tudi tri tedne pred smrtjo. Kljub bolezni ni miroval. Svoje sobolnike je vabil, spodbujal in hrabril, naj tudi oni gredo k Jezusu po počitek in obhajajo zakrament sv. spovedi, bolniškega maziljenja ter prejmejo Jezusa pri sv. obhajilu. Pri tem je bil nadvse prepričljiv in mnogi so mu sledili. Še tri tedne pred smrtjo sem mu skoraj vsak dan v sveti hostiji prinašal Jezusa, da ga je krepil. Dejal mi je, da mu Jezus zelo pomaga in ga tolaži. V bolnišnici je postal pravi izvedenec za življenje z Jezusom v stiski in v trpljenju ter končno za umiranje z Jezusom. Nikdar mi ni povedal, da ga je strah smrti, ker ga res ni bilo strah. Vedel je, da v svojem hrepenenju po Jezusu nikdar ne bo razočaran. Prag smrti je prestopil spokojno, z nasmehom na obrazu, ker je dočakal počitek v nebesih. Po očetovi smrti me najbolj tolaži, da ga imam rad. Nikdar ga nisem sramotil, nikdar mu nisem izrekel žaljive besede. Ko sem ga na koncu vprašal, če me ima kaj rad, je tiho dejal: Ja. To je bila njegova zadnja beseda ne tem svetu. Letos 1. oktobra bi skupaj z mojo mamo obhajala 60 – letnico poroke. Takoj po poroki sta takrat za en dan poromala sem na Brezje. Mariji sta priporočila v varstvo njun zakon in družino, ki sta si jo ustanovila. Jezus nas danes po evangeljski besedi opominjs, da nikdar ne smemo očeta in matere prinašati okrog, pa četudi gre za tako svete reči. Na njun račun se ne smemo okoriščati. Tega si niti Bog ne želi zase. Darovi za Boga ne smejo iti na račun očeta in matere, da bi onadva zato trpela škodo ali pomanjkanje (prim. Mr 7, 1-13). Darovi, namenjeni očetu ali materi so namenjeni samemu Bogu. Kdor pozna življenje sv. Bernardke, vidkinje iz Lurda, pozna, v kakšnem odnosu je bila Bernardka do svojih staršev, ki so sicer bili zanjo precej težavni, predvsem oče. Vendar se Bernardka nikdar ni pregrešila proti svojim staršem. Do njih je negovala spoštovanje in ljubezen. V odnosu do staršev se namreč določamo, kdo in kaj smo pred Bogom. Če smo vredni svojih staršev, smo vredni Boga in zato tudi njegovih milostnih darov. O starših se nikdar ne sprašujemo ali so vredni naše ljubezni ali pa je niso vredni. Kakršnikoli so že starši, nam pomenijo Božjo voljo, da smo in da živimo. Od tukaj naprej se potem dogaja vse, kar v našem življenju doživimo – tudi naše dojemanje stiske in trpljenja, kakor tudi soočanje z našimi boleznimi in boleznimi drugih. Starši so namreč tisto svetišče, kjer se Bog razodeva in proslavlja nam in tistim, ki nas poznajo. Čeprav je kralj Salomon zgradil Božji tempelj na zemlji, je vedel, da Boga ni mogoče zaobjeti na enem kraju, v samo enem svetišču. In vseeno je prosil, naj ga Bog sliši v tem templju, ki ga je spominjal na očeta Davida. Prav oče mu je namreč naročil in za to vse tudi pripravil, naj po njegovi smrti sezida Božji tempelj. Bog je Salomonu zato dal silno modrost, da je kot kralj pravilno ravnal (prim. 1 Kr 8, 22-23.27-30). Lurd, Brezje, Fatima, Medžugorje in mnogi drugi kraji Marijine prisotnosti so mnogokrat tudi spomin na naše starše, ki so že pred nami ali pa celo skupaj z nami romali na te kraje. Tako so nas utrjevali v pobožnosti do nebeške Matere Marije. Želim vam in sebi, dragi bolniki, romarji, bratje in sestre, da si danes tukaj na Brezjah nekoliko odpočijemo pri Jezusu in Mariji in s tako tudi nekoliko potolažimo in opogumimo, da gremo naprej, kljub stiskam in trpljenju. Skupaj z nami naj vedno hodita Jezus in Marija, da bi tudi mi nekoč dosegli srečno večnost v nebesih. Msgr. Peter Štumpf, murskosoboški škof

Pridiga škofa Petra Štumpfa ob godu lurške Matere Božje na Brezjah ob svetovnem dnevu bolnikov

Spoštovani bratje frančiškani, sobratje duhovniki, dragi preskušani bratje in sestre, dragi romarji.Na vse vas kličem nadangelov pozdrav nebeški Materi Mariji: »Ave«. Bodite pozdravljeni in blagoslovljeni. Bodite tudi ozdravljeni v vseh vaših mislih in tegobah, v boleznih in trpljenju. Tudi danes se v molitvah in daritvi svete maše, v duhovni povezanosti v družino Božjih otrok, iz Lurda prenaša pozdrav »Ave«, tudi sem na Brezje. V Lurdu bolniki, tudi na Brezjah bolniki – ena velikanska nepretrgana veriga povezanosti neštetih trpečih ljudi okoli Marije, ki jo slavijo: Ave, Ave Marija. Ko se je nebeška Mati Marija 11. februarja 1858, v Lurdu sklonila do deklice Bernardke, se je sklonila do vsega človeštva. Prišla je s tolažbo in pomočjo. Stiske in trpljenje na tem svetu nikdar ne pojenjajo in nikoli ne bodo pojenjali. V kakršnem koli obdobju živimo, v pomanjkanju ali v blagostanju, stiske in trpljenja ne moremo odpraviti. To dvoje je namreč zarezano v dušo in telo vsakega človeka. Stiske in trpljenje sta naša nadležna spremljevalca od rojstva do smrti. Človeštvo vlaga ogromna sredstva in napore za odpravo ali pa vsaj za lajšanje teh dveh nadležnih in težavnih spremljevalcev. Ko si znanost nadeja, da napreduje pri iskanju rešitev, se že nakazujejo nove stiske in trpljenje. Vedno znova se namreč pojavljajo v novih oblikah: včasih kolera in španska gripa, danes rak, aids, nove oblike gripe in pljučnice, odporne na do sedaj znane antibiotike…Vsako leto bolj se bojimo zime, ker več ne vemo, kakšno novo bolezensko nadlogo nam bo prinesla. Ob pojavih novih bolezni pa se širijo strahovi, nezaupanja, panika, in kot vedno, tudi finančna špekuliranja. Zaradi takšnega stanja zopet najbolj trpijo tisti, ki se itak že leta in leta borijo z boleznijo ali invalidnostjo. Njihova medicinska obravnava je nemalokrat porinjena v drugi plan ali pa v dolge čakalne vrste. Stiska in trpljenje s seboj vedno prinašata dih smrti. Ta dih je strašen. Grozi pred popolnim uničenjem človeka. Grozna so občutja hladnosti groba in razpadanja. Ta občutja človeka osamijo od življenja in upanja in ga mnogokrat tirajo v popolni obup. Iz tega se poraja želja, da bi čim prej ubežali pred takšnimi občutji. Nekateri zato izberejo smrt po lastni roki ali pa evtanazijo. Za njih je padec v neobstoj lažji kot pa živeti s stisko in trpljenjem. S tako odločitvijo pa hote ali nehote Bogu pokažejo, da se ne strinjajo z njegovim načrtom o njihovem življenju. Vsekakor je bolezensko stanje človeštva nekaj, kar zdaleč presega njegove zmožnosti dojemanja in reševanja iz tega žalostnega stanja. Še vedno ostajamo brez odgovorov na stiske in trpljenje. Teh odgovor namreč v tem življenju nikoli ne bomo dobili. Tudi nam jih Bog ne daje v takšni obliki, da bi jih lahko vsi razumeli. Zato si je Kristus brez obotavljanja na svojo Božjo in človeško naravo naložil svoje trpljenje in trpljenje vseh ljudi. V tem ni samo solidaren z nami, temveč nam pove, kdo je Bog Oče. V srcu Boga Očeta imajo svoje domovališče vse človeške stiske in trpljenje. Zato je med nas poslal svojega Sina, da bi nam to povedal in da bi nam razodel Očetovo bližino najprej v svoji osebni stiski in trpljenju. »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11, 28). Papež Frančišek to Kristusovo povabilo nam vsem postavi v središče svoje letošnje poslanice za letošnji Dan bolnikov. Papež nas opogumlja. V Kristusovih besedah »pridite k meni« vidi obljubo okrepitve in počitka. Kristus nam ponuja svoje usmiljenje in tolažbo, skratka sebe tolažečega. Jezus gleda ranjeno človeškost. Ima oči, ki vidijo, ki opazijo, saj gledajo v globino, ne begajo v ravnodušnosti, ampak se ustavijo in sprejmejo celotnega človeka, vsakega človeka v njegovem zdravstvenem stanju, ne da bi zavrgle kogarkoli, ampak vabijo vsakega, da naj vstopi v njegovo življenje, kjer bo začutil njegovo nežnost. Kristus sam je namreč postal šibek in je izkusil človeško trpljenje ter od svojega Očeta prejel počitek (prim. Poslanica papeža Frančiška za 28. svetovni dan bolnikov, 2020).Kraji Marijinega prikazovanja so vedno tudi kraji počitka in nežnosti. Marija nikoli ne prihaja sama. Vedno pride z Jezusom. Tam, kjer sta Marija in njen Sin Jezus, so prisotna vsa nebesa. Tudi Lurd in Brezje sta zato kraja našega počitka in pomirjenja, ker so tukaj med nami nebesa. V Marijinih cerkvah se namreč učimo, kako biti z Bogom tudi tam, kjer se nebesa ne občutijo. Na vseh krajih človeške stiske in trpljenja je namreč možnost tudi hrepenenje po Bogu. Takšni kraji so recimo tudi bolnišnice. Danes teden smo se poslovili od mojega dragega očeta Jožefa. Bil je dober oče. Rad ga imam. Mnogo svojih dni je na stara leta preživljal v bolnišnici. Tako tudi tri tedne pred smrtjo. Kljub bolezni ni miroval. Svoje sobolnike je vabil, spodbujal in hrabril, naj tudi oni gredo k Jezusu po počitek in obhajajo zakrament sv. spovedi, bolniškega maziljenja ter prejmejo Jezusa pri sv. obhajilu. Pri tem je bil nadvse prepričljiv in mnogi so mu sledili. Še tri tedne pred smrtjo sem mu skoraj vsak dan v sveti hostiji prinašal Jezusa, da ga je krepil. Dejal mi je, da mu Jezus zelo pomaga in ga tolaži. V bolnišnici je postal pravi izvedenec za življenje z Jezusom v stiski in v trpljenju ter končno za umiranje z Jezusom. Nikdar mi ni povedal, da ga je strah smrti, ker ga res ni bilo strah. Vedel je, da v svojem hrepenenju po Jezusu nikdar ne bo razočaran. Prag smrti je prestopil spokojno, z nasmehom na obrazu, ker je dočakal počitek v nebesih. Po očetovi smrti me najbolj tolaži, da ga imam rad. Nikdar ga nisem sramotil, nikdar mu nisem izrekel žaljive besede. Ko sem ga na koncu vprašal, če me ima kaj rad, je tiho dejal: Ja. To je bila njegova zadnja beseda ne tem svetu. Letos 1. oktobra bi skupaj z mojo mamo obhajala 60 – letnico poroke. Takoj po poroki sta takrat za en dan poromala sem na Brezje. Mariji sta priporočila v varstvo njun zakon in družino, ki sta si jo ustanovila. Jezus nas danes po evangeljski besedi opominjs, da nikdar ne smemo očeta in matere prinašati okrog, pa četudi gre za tako svete reči. Na njun račun se ne smemo okoriščati. Tega si niti Bog ne želi zase. Darovi za Boga ne smejo iti na račun očeta in matere, da bi onadva zato trpela škodo ali pomanjkanje (prim. Mr 7, 1-13). Darovi, namenjeni očetu ali materi so namenjeni samemu Bogu. Kdor pozna življenje sv. Bernardke, vidkinje iz Lurda, pozna, v kakšnem odnosu je bila Bernardka do svojih staršev, ki so sicer bili zanjo precej težavni, predvsem oče. Vendar se Bernardka nikdar ni pregrešila proti svojim staršem. Do njih je negovala spoštovanje in ljubezen. V odnosu do staršev se namreč določamo, kdo in kaj smo pred Bogom. Če smo vredni svojih staršev, smo vredni Boga in zato tudi njegovih milostnih darov. O starših se nikdar ne sprašujemo ali so vredni naše ljubezni ali pa je niso vredni. Kakršnikoli so že starši, nam pomenijo Božjo voljo, da smo in da živimo. Od tukaj naprej se potem dogaja vse, kar v našem življenju doživimo – tudi naše dojemanje stiske in trpljenja, kakor tudi soočanje z našimi boleznimi in boleznimi drugih. Starši so namreč tisto svetišče, kjer se Bog razodeva in proslavlja nam in tistim, ki nas poznajo. Čeprav je kralj Salomon zgradil Božji tempelj na zemlji, je vedel, da Boga ni mogoče zaobjeti na enem kraju, v samo enem svetišču. In vseeno je prosil, naj ga Bog sliši v tem templju, ki ga je spominjal na očeta Davida. Prav oče mu je namreč naročil in za to vse tudi pripravil, naj po njegovi smrti sezida Božji tempelj. Bog je Salomonu zato dal silno modrost, da je kot kralj pravilno ravnal (prim. 1 Kr 8, 22-23.27-30). Lurd, Brezje, Fatima, Medžugorje in mnogi drugi kraji Marijine prisotnosti so mnogokrat tudi spomin na naše starše, ki so že pred nami ali pa celo skupaj z nami romali na te kraje. Tako so nas utrjevali v pobožnosti do nebeške Matere Marije. Želim vam in sebi, dragi bolniki, romarji, bratje in sestre, da si danes tukaj na Brezjah nekoliko odpočijemo pri Jezusu in Mariji in s tako tudi nekoliko potolažimo in opogumimo, da gremo naprej, kljub stiskam in trpljenju. Skupaj z nami naj vedno hodita Jezus in Marija, da bi tudi mi nekoč dosegli srečno večnost v nebesih. Msgr. Peter Štumpf, murskosoboški škof

duhovnostzdravstvovzgoja

Informativni prispevki

Pridiga škofa Petra Štumpfa ob godu lurške Matere Božje na Brezjah ob svetovnem dnevu bolnikov
Spoštovani bratje frančiškani, sobratje duhovniki, dragi preskušani bratje in sestre, dragi romarji.Na vse vas kličem nadangelov pozdrav nebeški Materi Mariji: »Ave«. Bodite pozdravljeni in blagoslovljeni. Bodite tudi ozdravljeni v vseh vaših mislih in tegobah, v boleznih in trpljenju. Tudi danes se v molitvah in daritvi svete maše, v duhovni povezanosti v družino Božjih otrok, iz Lurda prenaša pozdrav »Ave«, tudi sem na Brezje. V Lurdu bolniki, tudi na Brezjah bolniki – ena velikanska nepretrgana veriga povezanosti neštetih trpečih ljudi okoli Marije, ki jo slavijo: Ave, Ave Marija. Ko se je nebeška Mati Marija 11. februarja 1858, v Lurdu sklonila do deklice Bernardke, se je sklonila do vsega človeštva. Prišla je s tolažbo in pomočjo. Stiske in trpljenje na tem svetu nikdar ne pojenjajo in nikoli ne bodo pojenjali. V kakršnem koli obdobju živimo, v pomanjkanju ali v blagostanju, stiske in trpljenja ne moremo odpraviti. To dvoje je namreč zarezano v dušo in telo vsakega človeka. Stiske in trpljenje sta naša nadležna spremljevalca od rojstva do smrti. Človeštvo vlaga ogromna sredstva in napore za odpravo ali pa vsaj za lajšanje teh dveh nadležnih in težavnih spremljevalcev. Ko si znanost nadeja, da napreduje pri iskanju rešitev, se že nakazujejo nove stiske in trpljenje. Vedno znova se namreč pojavljajo v novih oblikah: včasih kolera in španska gripa, danes rak, aids, nove oblike gripe in pljučnice, odporne na do sedaj znane antibiotike…Vsako leto bolj se bojimo zime, ker več ne vemo, kakšno novo bolezensko nadlogo nam bo prinesla. Ob pojavih novih bolezni pa se širijo strahovi, nezaupanja, panika, in kot vedno, tudi finančna špekuliranja. Zaradi takšnega stanja zopet najbolj trpijo tisti, ki se itak že leta in leta borijo z boleznijo ali invalidnostjo. Njihova medicinska obravnava je nemalokrat porinjena v drugi plan ali pa v dolge čakalne vrste. Stiska in trpljenje s seboj vedno prinašata dih smrti. Ta dih je strašen. Grozi pred popolnim uničenjem človeka. Grozna so občutja hladnosti groba in razpadanja. Ta občutja človeka osamijo od življenja in upanja in ga mnogokrat tirajo v popolni obup. Iz tega se poraja želja, da bi čim prej ubežali pred takšnimi občutji. Nekateri zato izberejo smrt po lastni roki ali pa evtanazijo. Za njih je padec v neobstoj lažji kot pa živeti s stisko in trpljenjem. S tako odločitvijo pa hote ali nehote Bogu pokažejo, da se ne strinjajo z njegovim načrtom o njihovem življenju. Vsekakor je bolezensko stanje človeštva nekaj, kar zdaleč presega njegove zmožnosti dojemanja in reševanja iz tega žalostnega stanja. Še vedno ostajamo brez odgovorov na stiske in trpljenje. Teh odgovor namreč v tem življenju nikoli ne bomo dobili. Tudi nam jih Bog ne daje v takšni obliki, da bi jih lahko vsi razumeli. Zato si je Kristus brez obotavljanja na svojo Božjo in človeško naravo naložil svoje trpljenje in trpljenje vseh ljudi. V tem ni samo solidaren z nami, temveč nam pove, kdo je Bog Oče. V srcu Boga Očeta imajo svoje domovališče vse človeške stiske in trpljenje. Zato je med nas poslal svojega Sina, da bi nam to povedal in da bi nam razodel Očetovo bližino najprej v svoji osebni stiski in trpljenju. »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11, 28). Papež Frančišek to Kristusovo povabilo nam vsem postavi v središče svoje letošnje poslanice za letošnji Dan bolnikov. Papež nas opogumlja. V Kristusovih besedah »pridite k meni« vidi obljubo okrepitve in počitka. Kristus nam ponuja svoje usmiljenje in tolažbo, skratka sebe tolažečega. Jezus gleda ranjeno človeškost. Ima oči, ki vidijo, ki opazijo, saj gledajo v globino, ne begajo v ravnodušnosti, ampak se ustavijo in sprejmejo celotnega človeka, vsakega človeka v njegovem zdravstvenem stanju, ne da bi zavrgle kogarkoli, ampak vabijo vsakega, da naj vstopi v njegovo življenje, kjer bo začutil njegovo nežnost. Kristus sam je namreč postal šibek in je izkusil človeško trpljenje ter od svojega Očeta prejel počitek (prim. Poslanica papeža Frančiška za 28. svetovni dan bolnikov, 2020).Kraji Marijinega prikazovanja so vedno tudi kraji počitka in nežnosti. Marija nikoli ne prihaja sama. Vedno pride z Jezusom. Tam, kjer sta Marija in njen Sin Jezus, so prisotna vsa nebesa. Tudi Lurd in Brezje sta zato kraja našega počitka in pomirjenja, ker so tukaj med nami nebesa. V Marijinih cerkvah se namreč učimo, kako biti z Bogom tudi tam, kjer se nebesa ne občutijo. Na vseh krajih človeške stiske in trpljenja je namreč možnost tudi hrepenenje po Bogu. Takšni kraji so recimo tudi bolnišnice. Danes teden smo se poslovili od mojega dragega očeta Jožefa. Bil je dober oče. Rad ga imam. Mnogo svojih dni je na stara leta preživljal v bolnišnici. Tako tudi tri tedne pred smrtjo. Kljub bolezni ni miroval. Svoje sobolnike je vabil, spodbujal in hrabril, naj tudi oni gredo k Jezusu po počitek in obhajajo zakrament sv. spovedi, bolniškega maziljenja ter prejmejo Jezusa pri sv. obhajilu. Pri tem je bil nadvse prepričljiv in mnogi so mu sledili. Še tri tedne pred smrtjo sem mu skoraj vsak dan v sveti hostiji prinašal Jezusa, da ga je krepil. Dejal mi je, da mu Jezus zelo pomaga in ga tolaži. V bolnišnici je postal pravi izvedenec za življenje z Jezusom v stiski in v trpljenju ter končno za umiranje z Jezusom. Nikdar mi ni povedal, da ga je strah smrti, ker ga res ni bilo strah. Vedel je, da v svojem hrepenenju po Jezusu nikdar ne bo razočaran. Prag smrti je prestopil spokojno, z nasmehom na obrazu, ker je dočakal počitek v nebesih. Po očetovi smrti me najbolj tolaži, da ga imam rad. Nikdar ga nisem sramotil, nikdar mu nisem izrekel žaljive besede. Ko sem ga na koncu vprašal, če me ima kaj rad, je tiho dejal: Ja. To je bila njegova zadnja beseda ne tem svetu. Letos 1. oktobra bi skupaj z mojo mamo obhajala 60 – letnico poroke. Takoj po poroki sta takrat za en dan poromala sem na Brezje. Mariji sta priporočila v varstvo njun zakon in družino, ki sta si jo ustanovila. Jezus nas danes po evangeljski besedi opominjs, da nikdar ne smemo očeta in matere prinašati okrog, pa četudi gre za tako svete reči. Na njun račun se ne smemo okoriščati. Tega si niti Bog ne želi zase. Darovi za Boga ne smejo iti na račun očeta in matere, da bi onadva zato trpela škodo ali pomanjkanje (prim. Mr 7, 1-13). Darovi, namenjeni očetu ali materi so namenjeni samemu Bogu. Kdor pozna življenje sv. Bernardke, vidkinje iz Lurda, pozna, v kakšnem odnosu je bila Bernardka do svojih staršev, ki so sicer bili zanjo precej težavni, predvsem oče. Vendar se Bernardka nikdar ni pregrešila proti svojim staršem. Do njih je negovala spoštovanje in ljubezen. V odnosu do staršev se namreč določamo, kdo in kaj smo pred Bogom. Če smo vredni svojih staršev, smo vredni Boga in zato tudi njegovih milostnih darov. O starših se nikdar ne sprašujemo ali so vredni naše ljubezni ali pa je niso vredni. Kakršnikoli so že starši, nam pomenijo Božjo voljo, da smo in da živimo. Od tukaj naprej se potem dogaja vse, kar v našem življenju doživimo – tudi naše dojemanje stiske in trpljenja, kakor tudi soočanje z našimi boleznimi in boleznimi drugih. Starši so namreč tisto svetišče, kjer se Bog razodeva in proslavlja nam in tistim, ki nas poznajo. Čeprav je kralj Salomon zgradil Božji tempelj na zemlji, je vedel, da Boga ni mogoče zaobjeti na enem kraju, v samo enem svetišču. In vseeno je prosil, naj ga Bog sliši v tem templju, ki ga je spominjal na očeta Davida. Prav oče mu je namreč naročil in za to vse tudi pripravil, naj po njegovi smrti sezida Božji tempelj. Bog je Salomonu zato dal silno modrost, da je kot kralj pravilno ravnal (prim. 1 Kr 8, 22-23.27-30). Lurd, Brezje, Fatima, Medžugorje in mnogi drugi kraji Marijine prisotnosti so mnogokrat tudi spomin na naše starše, ki so že pred nami ali pa celo skupaj z nami romali na te kraje. Tako so nas utrjevali v pobožnosti do nebeške Matere Marije. Želim vam in sebi, dragi bolniki, romarji, bratje in sestre, da si danes tukaj na Brezjah nekoliko odpočijemo pri Jezusu in Mariji in s tako tudi nekoliko potolažimo in opogumimo, da gremo naprej, kljub stiskam in trpljenju. Skupaj z nami naj vedno hodita Jezus in Marija, da bi tudi mi nekoč dosegli srečno večnost v nebesih. Msgr. Peter Štumpf, murskosoboški škof
VEČ ...|11. 2. 2020
Pridiga škofa Petra Štumpfa ob godu lurške Matere Božje na Brezjah ob svetovnem dnevu bolnikov
Spoštovani bratje frančiškani, sobratje duhovniki, dragi preskušani bratje in sestre, dragi romarji.Na vse vas kličem nadangelov pozdrav nebeški Materi Mariji: »Ave«. Bodite pozdravljeni in blagoslovljeni. Bodite tudi ozdravljeni v vseh vaših mislih in tegobah, v boleznih in trpljenju. Tudi danes se v molitvah in daritvi svete maše, v duhovni povezanosti v družino Božjih otrok, iz Lurda prenaša pozdrav »Ave«, tudi sem na Brezje. V Lurdu bolniki, tudi na Brezjah bolniki – ena velikanska nepretrgana veriga povezanosti neštetih trpečih ljudi okoli Marije, ki jo slavijo: Ave, Ave Marija. Ko se je nebeška Mati Marija 11. februarja 1858, v Lurdu sklonila do deklice Bernardke, se je sklonila do vsega človeštva. Prišla je s tolažbo in pomočjo. Stiske in trpljenje na tem svetu nikdar ne pojenjajo in nikoli ne bodo pojenjali. V kakršnem koli obdobju živimo, v pomanjkanju ali v blagostanju, stiske in trpljenja ne moremo odpraviti. To dvoje je namreč zarezano v dušo in telo vsakega človeka. Stiske in trpljenje sta naša nadležna spremljevalca od rojstva do smrti. Človeštvo vlaga ogromna sredstva in napore za odpravo ali pa vsaj za lajšanje teh dveh nadležnih in težavnih spremljevalcev. Ko si znanost nadeja, da napreduje pri iskanju rešitev, se že nakazujejo nove stiske in trpljenje. Vedno znova se namreč pojavljajo v novih oblikah: včasih kolera in španska gripa, danes rak, aids, nove oblike gripe in pljučnice, odporne na do sedaj znane antibiotike…Vsako leto bolj se bojimo zime, ker več ne vemo, kakšno novo bolezensko nadlogo nam bo prinesla. Ob pojavih novih bolezni pa se širijo strahovi, nezaupanja, panika, in kot vedno, tudi finančna špekuliranja. Zaradi takšnega stanja zopet najbolj trpijo tisti, ki se itak že leta in leta borijo z boleznijo ali invalidnostjo. Njihova medicinska obravnava je nemalokrat porinjena v drugi plan ali pa v dolge čakalne vrste. Stiska in trpljenje s seboj vedno prinašata dih smrti. Ta dih je strašen. Grozi pred popolnim uničenjem človeka. Grozna so občutja hladnosti groba in razpadanja. Ta občutja človeka osamijo od življenja in upanja in ga mnogokrat tirajo v popolni obup. Iz tega se poraja želja, da bi čim prej ubežali pred takšnimi občutji. Nekateri zato izberejo smrt po lastni roki ali pa evtanazijo. Za njih je padec v neobstoj lažji kot pa živeti s stisko in trpljenjem. S tako odločitvijo pa hote ali nehote Bogu pokažejo, da se ne strinjajo z njegovim načrtom o njihovem življenju. Vsekakor je bolezensko stanje človeštva nekaj, kar zdaleč presega njegove zmožnosti dojemanja in reševanja iz tega žalostnega stanja. Še vedno ostajamo brez odgovorov na stiske in trpljenje. Teh odgovor namreč v tem življenju nikoli ne bomo dobili. Tudi nam jih Bog ne daje v takšni obliki, da bi jih lahko vsi razumeli. Zato si je Kristus brez obotavljanja na svojo Božjo in človeško naravo naložil svoje trpljenje in trpljenje vseh ljudi. V tem ni samo solidaren z nami, temveč nam pove, kdo je Bog Oče. V srcu Boga Očeta imajo svoje domovališče vse človeške stiske in trpljenje. Zato je med nas poslal svojega Sina, da bi nam to povedal in da bi nam razodel Očetovo bližino najprej v svoji osebni stiski in trpljenju. »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11, 28). Papež Frančišek to Kristusovo povabilo nam vsem postavi v središče svoje letošnje poslanice za letošnji Dan bolnikov. Papež nas opogumlja. V Kristusovih besedah »pridite k meni« vidi obljubo okrepitve in počitka. Kristus nam ponuja svoje usmiljenje in tolažbo, skratka sebe tolažečega. Jezus gleda ranjeno človeškost. Ima oči, ki vidijo, ki opazijo, saj gledajo v globino, ne begajo v ravnodušnosti, ampak se ustavijo in sprejmejo celotnega človeka, vsakega človeka v njegovem zdravstvenem stanju, ne da bi zavrgle kogarkoli, ampak vabijo vsakega, da naj vstopi v njegovo življenje, kjer bo začutil njegovo nežnost. Kristus sam je namreč postal šibek in je izkusil človeško trpljenje ter od svojega Očeta prejel počitek (prim. Poslanica papeža Frančiška za 28. svetovni dan bolnikov, 2020).Kraji Marijinega prikazovanja so vedno tudi kraji počitka in nežnosti. Marija nikoli ne prihaja sama. Vedno pride z Jezusom. Tam, kjer sta Marija in njen Sin Jezus, so prisotna vsa nebesa. Tudi Lurd in Brezje sta zato kraja našega počitka in pomirjenja, ker so tukaj med nami nebesa. V Marijinih cerkvah se namreč učimo, kako biti z Bogom tudi tam, kjer se nebesa ne občutijo. Na vseh krajih človeške stiske in trpljenja je namreč možnost tudi hrepenenje po Bogu. Takšni kraji so recimo tudi bolnišnice. Danes teden smo se poslovili od mojega dragega očeta Jožefa. Bil je dober oče. Rad ga imam. Mnogo svojih dni je na stara leta preživljal v bolnišnici. Tako tudi tri tedne pred smrtjo. Kljub bolezni ni miroval. Svoje sobolnike je vabil, spodbujal in hrabril, naj tudi oni gredo k Jezusu po počitek in obhajajo zakrament sv. spovedi, bolniškega maziljenja ter prejmejo Jezusa pri sv. obhajilu. Pri tem je bil nadvse prepričljiv in mnogi so mu sledili. Še tri tedne pred smrtjo sem mu skoraj vsak dan v sveti hostiji prinašal Jezusa, da ga je krepil. Dejal mi je, da mu Jezus zelo pomaga in ga tolaži. V bolnišnici je postal pravi izvedenec za življenje z Jezusom v stiski in v trpljenju ter končno za umiranje z Jezusom. Nikdar mi ni povedal, da ga je strah smrti, ker ga res ni bilo strah. Vedel je, da v svojem hrepenenju po Jezusu nikdar ne bo razočaran. Prag smrti je prestopil spokojno, z nasmehom na obrazu, ker je dočakal počitek v nebesih. Po očetovi smrti me najbolj tolaži, da ga imam rad. Nikdar ga nisem sramotil, nikdar mu nisem izrekel žaljive besede. Ko sem ga na koncu vprašal, če me ima kaj rad, je tiho dejal: Ja. To je bila njegova zadnja beseda ne tem svetu. Letos 1. oktobra bi skupaj z mojo mamo obhajala 60 – letnico poroke. Takoj po poroki sta takrat za en dan poromala sem na Brezje. Mariji sta priporočila v varstvo njun zakon in družino, ki sta si jo ustanovila. Jezus nas danes po evangeljski besedi opominjs, da nikdar ne smemo očeta in matere prinašati okrog, pa četudi gre za tako svete reči. Na njun račun se ne smemo okoriščati. Tega si niti Bog ne želi zase. Darovi za Boga ne smejo iti na račun očeta in matere, da bi onadva zato trpela škodo ali pomanjkanje (prim. Mr 7, 1-13). Darovi, namenjeni očetu ali materi so namenjeni samemu Bogu. Kdor pozna življenje sv. Bernardke, vidkinje iz Lurda, pozna, v kakšnem odnosu je bila Bernardka do svojih staršev, ki so sicer bili zanjo precej težavni, predvsem oče. Vendar se Bernardka nikdar ni pregrešila proti svojim staršem. Do njih je negovala spoštovanje in ljubezen. V odnosu do staršev se namreč določamo, kdo in kaj smo pred Bogom. Če smo vredni svojih staršev, smo vredni Boga in zato tudi njegovih milostnih darov. O starših se nikdar ne sprašujemo ali so vredni naše ljubezni ali pa je niso vredni. Kakršnikoli so že starši, nam pomenijo Božjo voljo, da smo in da živimo. Od tukaj naprej se potem dogaja vse, kar v našem življenju doživimo – tudi naše dojemanje stiske in trpljenja, kakor tudi soočanje z našimi boleznimi in boleznimi drugih. Starši so namreč tisto svetišče, kjer se Bog razodeva in proslavlja nam in tistim, ki nas poznajo. Čeprav je kralj Salomon zgradil Božji tempelj na zemlji, je vedel, da Boga ni mogoče zaobjeti na enem kraju, v samo enem svetišču. In vseeno je prosil, naj ga Bog sliši v tem templju, ki ga je spominjal na očeta Davida. Prav oče mu je namreč naročil in za to vse tudi pripravil, naj po njegovi smrti sezida Božji tempelj. Bog je Salomonu zato dal silno modrost, da je kot kralj pravilno ravnal (prim. 1 Kr 8, 22-23.27-30). Lurd, Brezje, Fatima, Medžugorje in mnogi drugi kraji Marijine prisotnosti so mnogokrat tudi spomin na naše starše, ki so že pred nami ali pa celo skupaj z nami romali na te kraje. Tako so nas utrjevali v pobožnosti do nebeške Matere Marije. Želim vam in sebi, dragi bolniki, romarji, bratje in sestre, da si danes tukaj na Brezjah nekoliko odpočijemo pri Jezusu in Mariji in s tako tudi nekoliko potolažimo in opogumimo, da gremo naprej, kljub stiskam in trpljenju. Skupaj z nami naj vedno hodita Jezus in Marija, da bi tudi mi nekoč dosegli srečno večnost v nebesih. Msgr. Peter Štumpf, murskosoboški škof

Alen Salihović

duhovnostzdravstvovzgoja

Duhovna misel

VEČ ...|30. 12. 2019
Bog je čakal. Se pripravljal.

Ko so izvršili vse po Gospodovi postavi, so se vrnili v Galilejo, v svoje mesto Nazaret. Dete pa je raslo in se krepilo, vedno bolj polno modrosti, in Božja milost je bila z njim. (Lk 2, 39-40)

Bog je čakal. Se pripravljal.

Ko so izvršili vse po Gospodovi postavi, so se vrnili v Galilejo, v svoje mesto Nazaret. Dete pa je raslo in se krepilo, vedno bolj polno modrosti, in Božja milost je bila z njim. (Lk 2, 39-40)

duhovnost

Duhovna misel

Bog je čakal. Se pripravljal.
Ko so izvršili vse po Gospodovi postavi, so se vrnili v Galilejo, v svoje mesto Nazaret. Dete pa je raslo in se krepilo, vedno bolj polno modrosti, in Božja milost je bila z njim. (Lk 2, 39-40)
VEČ ...|30. 12. 2019
Bog je čakal. Se pripravljal.
Ko so izvršili vse po Gospodovi postavi, so se vrnili v Galilejo, v svoje mesto Nazaret. Dete pa je raslo in se krepilo, vedno bolj polno modrosti, in Božja milost je bila z njim. (Lk 2, 39-40)

Gregor Čušin

duhovnost

Duhovna misel

VEČ ...|27. 11. 2019
Bog daje.

Jaz vam bom dal zgovornost in modrost. (Lk 21, 15)

Bog daje.

Jaz vam bom dal zgovornost in modrost. (Lk 21, 15)

duhovnost

Duhovna misel

Bog daje.
Jaz vam bom dal zgovornost in modrost. (Lk 21, 15)
VEČ ...|27. 11. 2019
Bog daje.
Jaz vam bom dal zgovornost in modrost. (Lk 21, 15)

Gregor Čušin

duhovnost

Sol in luč

VEČ ...|26. 11. 2019
Anselm Grün: Ko ne veš več, kako naprej.

Priljubljeni avtor Anselm Grün je zbral različne človeške izkušnje s katerimi se srečuje prek ljudi, ki so v stiski. Z modrostjo meniha odgovarja in nagovarja vsakega posebej, iz oči v oči. Poslušali smo nekaj odlomkov iz knjige Ko ne veš več, kako naprej, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Anselm Grün: Ko ne veš več, kako naprej.

Priljubljeni avtor Anselm Grün je zbral različne človeške izkušnje s katerimi se srečuje prek ljudi, ki so v stiski. Z modrostjo meniha odgovarja in nagovarja vsakega posebej, iz oči v oči. Poslušali smo nekaj odlomkov iz knjige Ko ne veš več, kako naprej, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

družbaduhovnostodnosi

Sol in luč

Anselm Grün: Ko ne veš več, kako naprej.
Priljubljeni avtor Anselm Grün je zbral različne človeške izkušnje s katerimi se srečuje prek ljudi, ki so v stiski. Z modrostjo meniha odgovarja in nagovarja vsakega posebej, iz oči v oči. Poslušali smo nekaj odlomkov iz knjige Ko ne veš več, kako naprej, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
VEČ ...|26. 11. 2019
Anselm Grün: Ko ne veš več, kako naprej.
Priljubljeni avtor Anselm Grün je zbral različne človeške izkušnje s katerimi se srečuje prek ljudi, ki so v stiski. Z modrostjo meniha odgovarja in nagovarja vsakega posebej, iz oči v oči. Poslušali smo nekaj odlomkov iz knjige Ko ne veš več, kako naprej, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Tadej Sadar

družbaduhovnostodnosi

Modrost v očeh

VEČ ...|26. 11. 2019
Razstava Kadar me stvar prime, jo znam

V tokratni oddaji smo vam predstavili razstavo udeležencev Univerze za tretje življenjsko obdobje, ki so skozi keramiko in fotografijo predstavili delo arhitekta Jožeta Plečnika. Razstava nosi naslov Kadar me stvar prime, jo znam in je na ogled v Meršolovem atriju v Zavodu sv. Stanislava. Razstavo je predstavila mentorica študijskega krožka Keramika Lučka Šićarov. V drugem delu oddaje je bila naša gostja Ana Petrič, koordinatorka projekta Božiček za 1 dan - za starostnike ter avtorica navdihujočega in srčnega projekta Mala pozornost za veliko veselje, ki spodbuja k pisanju pisem, da bi na tak način polepšali praznične dni tudi tistim starostnikom, ki so sami.

Razstava Kadar me stvar prime, jo znam

V tokratni oddaji smo vam predstavili razstavo udeležencev Univerze za tretje življenjsko obdobje, ki so skozi keramiko in fotografijo predstavili delo arhitekta Jožeta Plečnika. Razstava nosi naslov Kadar me stvar prime, jo znam in je na ogled v Meršolovem atriju v Zavodu sv. Stanislava. Razstavo je predstavila mentorica študijskega krožka Keramika Lučka Šićarov. V drugem delu oddaje je bila naša gostja Ana Petrič, koordinatorka projekta Božiček za 1 dan - za starostnike ter avtorica navdihujočega in srčnega projekta Mala pozornost za veliko veselje, ki spodbuja k pisanju pisem, da bi na tak način polepšali praznične dni tudi tistim starostnikom, ki so sami.

Univerza za tretje življenjsko obdobjeJože PlečnikstarostnikiosamljenostMala pozornost za veliko veselje

Modrost v očeh

Razstava Kadar me stvar prime, jo znam
V tokratni oddaji smo vam predstavili razstavo udeležencev Univerze za tretje življenjsko obdobje, ki so skozi keramiko in fotografijo predstavili delo arhitekta Jožeta Plečnika. Razstava nosi naslov Kadar me stvar prime, jo znam in je na ogled v Meršolovem atriju v Zavodu sv. Stanislava. Razstavo je predstavila mentorica študijskega krožka Keramika Lučka Šićarov. V drugem delu oddaje je bila naša gostja Ana Petrič, koordinatorka projekta Božiček za 1 dan - za starostnike ter avtorica navdihujočega in srčnega projekta Mala pozornost za veliko veselje, ki spodbuja k pisanju pisem, da bi na tak način polepšali praznične dni tudi tistim starostnikom, ki so sami.
VEČ ...|26. 11. 2019
Razstava Kadar me stvar prime, jo znam
V tokratni oddaji smo vam predstavili razstavo udeležencev Univerze za tretje življenjsko obdobje, ki so skozi keramiko in fotografijo predstavili delo arhitekta Jožeta Plečnika. Razstava nosi naslov Kadar me stvar prime, jo znam in je na ogled v Meršolovem atriju v Zavodu sv. Stanislava. Razstavo je predstavila mentorica študijskega krožka Keramika Lučka Šićarov. V drugem delu oddaje je bila naša gostja Ana Petrič, koordinatorka projekta Božiček za 1 dan - za starostnike ter avtorica navdihujočega in srčnega projekta Mala pozornost za veliko veselje, ki spodbuja k pisanju pisem, da bi na tak način polepšali praznične dni tudi tistim starostnikom, ki so sami.

Damijana Medved

Univerza za tretje življenjsko obdobjeJože PlečnikstarostnikiosamljenostMala pozornost za veliko veselje

Modrost v očeh

VEČ ...|22. 10. 2019
Motnje spanja v starosti

Naša gostja je bila psihologinja in terapevtka medicinske hipnoze Boni Pajntar Plut, ki je predstavila različne načine pomoči; od zeliščnih pripravkov, higiene spanja do medicinske hipnoze.

Motnje spanja v starosti

Naša gostja je bila psihologinja in terapevtka medicinske hipnoze Boni Pajntar Plut, ki je predstavila različne načine pomoči; od zeliščnih pripravkov, higiene spanja do medicinske hipnoze.

spanjestarostnespečnostmedicinska hipnozamotnje spanjasvetovanje

Modrost v očeh

Motnje spanja v starosti
Naša gostja je bila psihologinja in terapevtka medicinske hipnoze Boni Pajntar Plut, ki je predstavila različne načine pomoči; od zeliščnih pripravkov, higiene spanja do medicinske hipnoze.
VEČ ...|22. 10. 2019
Motnje spanja v starosti
Naša gostja je bila psihologinja in terapevtka medicinske hipnoze Boni Pajntar Plut, ki je predstavila različne načine pomoči; od zeliščnih pripravkov, higiene spanja do medicinske hipnoze.

Damijana Medved

spanjestarostnespečnostmedicinska hipnozamotnje spanjasvetovanje

Komentar Časnik.si

VEČ ...|28. 8. 2019
Andrej Tomelj: Avtogoli slovenske zunanje politike

Avtogoli slovenske zunanje politike, je naslov komentarja, ki ga je za portal Časnik.si napisal Andrej Tomelj. Govori o novi ameriški veleposlanici v ZDA. Končno smo s srcu Evrope in popku sveta učakali prihod nove ameriške veleposlanice in jadra slovenskega žurnalizma so se napela v močnem vetru, ki je zavel ob njenih prvih korakih na sončni stran Alp. Še z nobenim veleposlanikom doslej si ob njegovem prihodu nismo dali toliko opraviti. V komentarjih je moč zaznati vse, od podcenjevanja nove veleposlanice do užaljenosti zaradi nezanimanja ameriške zunanje politike za Slovenijo.Veleposlanica Lynda Blanchard ni karierna diplomatka. Zato ji številni komentatorji očitajo, da si je veleposlaniško mesto kupila s težkimi milijoni, ki jih je darovala republikancem in Donaldu Trumpu v njegovi volilni kampanji. Je s tem kaj narobe? Nič; to je ameriški način financiranja politike. Slovenski žurnalisti, pometajte raje pred domačim pragom. Vendar ne pod preprogo! Pometajte raje na kup, ki ga bo lahko videl kdorkoli, tudi iz letala. Raziščite, kaj je z rdečimi številkami, v katerih je umirala LDS, kako krije izgubo parlamentarna stranka SD itd. Potrudili ste se le pri vprašljivem posojilu SDS-u, ki pa ga je stranka takoj poplačala in vrtoglavo drago preplačala.Povsem smo pozabili na Lyndinega soseda, veleposlanika Ruske federacije. Z njim postaja soseda, čeprav je ameriška ambasada na Prešernovi cesti, ruska pa na Tomšičevi. Kako zgovorna naslova: genialni Slovenec in svetovljan nasproti partijskemu sekretarju!Skoraj bo že deset let, kar Doku Gapurovič Zavgajev zaseda mesto veleposlanika v Sloveniji. Putin in Medvedjev sta vedela koga, kam, zakaj in za kaj sta ga poslala v Ljubljano. Putin še predobro ve, zakaj je Zavgajev, kljub starosti (decembra bo dopolnil devetinsedemdeset let) nenadomestljiv. Zavgajev v Kremelj ni prinesel milijonov. V nahrbtniku je imel le bleščečo partijsko kariero ter problematična in nečastna dejanja v Čečeniji. Ne naši oblastniki ne žurnalisti provladnih medijev niso mogli in/ali si upali odločno ugovarjati temu, koga Rusi pošiljajo v Ljubljano. Zunanji minister Žbogar je bil ob ruski nameri celo naravnost navdušen. Pozdravil je dejstvo, da k nam prihaja za veleposlanika celo namestnik ruskega zunanjega ministra.V kateri resnično demokratični državi bi Zavgajev užival gostoljubje? Ni problematičen samo njegov življenjepis ampak tudi njegove čudne predstave o delu veleposlanika. Na odprti sceni se je bratil s Turnškovimi borci, s podporo navezi Janković-Erjavec se je vtikal v zadnje državnozborske volitve. Z zaskrbljenostjo lahko ugibamo, kakšne poteze je vlekel v zaodrju. Njegovo nezaslišano početje pred volitvami je med drugimi močno razburilo Damirja Črnčeca. Prav zanimivo bi bilo današnje videnje predrznega veleposlanikovega ravnanja v očeh aktualnega vladnega sekretarja.Po Erjavčevi vroči ljubezni z Rusijo smo si od novega zunanjega ministra obetali bolj uravnoteženo zunanjo politiko. Žal je Cerar človek, za katerega ljudska modrost pravi, da kar z glavo naredi, z ritjo podre. Minister Cerar se je vendarle odpravil v ZDA in že prvi dan zabil Sloveniji avtogol. V Washingtonu se je srečal z demokratsko senatorko Klobucharjevo, ki jo nekateri omenjajo kot kandidatko z predsednico, torej Trumpovo izzivalko. Kaj sta govorila s političarko belokranjskih korenin, ali sta jedla potico ali belokranjsko pogačo, ni pomembno. Pomembna je usodna napaka, da je po dolgoletnem diplomatskem zatišju slovenski zunanji minister pohitel v Trumpu sovražni tabor.Nikakor ni zanemarljivo dejstvo, da je Klobucharjeva v senatu glasovala proti imenovanju Lynde Blanchard za veleposlanico, glasovala je proti prijateljici in zaupnici Melanije Trump. In potem jokamo, da Melanija ničesar ne postori za Slovenijo. Naj gre v slovenski gol in brani domovino svoje mladosti pred avtogoli? Naj občuduje grobo obtesano plavo skulpturo nad Sevnico, s katero se ji posmehujejo »umetnik« in slovenski amerikanofobi?Kaj Slovenci v teh dneh sporočamo urbi et orbi? Večina nebrzdano vpije, da v slovensko postmoderno, z levičarstvom omreženo, družbo prihaja skrajno starokopitna oseba, tako rekoč iz časa ameriške državljanske vojne: kristjanka, mati sedmih otrok, humanitarna aktivistka. Hudo! Je premožna in nekoruptivna. Še huje!Prijateljuje z družino Trump. Najhuje!

Andrej Tomelj: Avtogoli slovenske zunanje politike

Avtogoli slovenske zunanje politike, je naslov komentarja, ki ga je za portal Časnik.si napisal Andrej Tomelj. Govori o novi ameriški veleposlanici v ZDA. Končno smo s srcu Evrope in popku sveta učakali prihod nove ameriške veleposlanice in jadra slovenskega žurnalizma so se napela v močnem vetru, ki je zavel ob njenih prvih korakih na sončni stran Alp. Še z nobenim veleposlanikom doslej si ob njegovem prihodu nismo dali toliko opraviti. V komentarjih je moč zaznati vse, od podcenjevanja nove veleposlanice do užaljenosti zaradi nezanimanja ameriške zunanje politike za Slovenijo.Veleposlanica Lynda Blanchard ni karierna diplomatka. Zato ji številni komentatorji očitajo, da si je veleposlaniško mesto kupila s težkimi milijoni, ki jih je darovala republikancem in Donaldu Trumpu v njegovi volilni kampanji. Je s tem kaj narobe? Nič; to je ameriški način financiranja politike. Slovenski žurnalisti, pometajte raje pred domačim pragom. Vendar ne pod preprogo! Pometajte raje na kup, ki ga bo lahko videl kdorkoli, tudi iz letala. Raziščite, kaj je z rdečimi številkami, v katerih je umirala LDS, kako krije izgubo parlamentarna stranka SD itd. Potrudili ste se le pri vprašljivem posojilu SDS-u, ki pa ga je stranka takoj poplačala in vrtoglavo drago preplačala.Povsem smo pozabili na Lyndinega soseda, veleposlanika Ruske federacije. Z njim postaja soseda, čeprav je ameriška ambasada na Prešernovi cesti, ruska pa na Tomšičevi. Kako zgovorna naslova: genialni Slovenec in svetovljan nasproti partijskemu sekretarju!Skoraj bo že deset let, kar Doku Gapurovič Zavgajev zaseda mesto veleposlanika v Sloveniji. Putin in Medvedjev sta vedela koga, kam, zakaj in za kaj sta ga poslala v Ljubljano. Putin še predobro ve, zakaj je Zavgajev, kljub starosti (decembra bo dopolnil devetinsedemdeset let) nenadomestljiv. Zavgajev v Kremelj ni prinesel milijonov. V nahrbtniku je imel le bleščečo partijsko kariero ter problematična in nečastna dejanja v Čečeniji. Ne naši oblastniki ne žurnalisti provladnih medijev niso mogli in/ali si upali odločno ugovarjati temu, koga Rusi pošiljajo v Ljubljano. Zunanji minister Žbogar je bil ob ruski nameri celo naravnost navdušen. Pozdravil je dejstvo, da k nam prihaja za veleposlanika celo namestnik ruskega zunanjega ministra.V kateri resnično demokratični državi bi Zavgajev užival gostoljubje? Ni problematičen samo njegov življenjepis ampak tudi njegove čudne predstave o delu veleposlanika. Na odprti sceni se je bratil s Turnškovimi borci, s podporo navezi Janković-Erjavec se je vtikal v zadnje državnozborske volitve. Z zaskrbljenostjo lahko ugibamo, kakšne poteze je vlekel v zaodrju. Njegovo nezaslišano početje pred volitvami je med drugimi močno razburilo Damirja Črnčeca. Prav zanimivo bi bilo današnje videnje predrznega veleposlanikovega ravnanja v očeh aktualnega vladnega sekretarja.Po Erjavčevi vroči ljubezni z Rusijo smo si od novega zunanjega ministra obetali bolj uravnoteženo zunanjo politiko. Žal je Cerar človek, za katerega ljudska modrost pravi, da kar z glavo naredi, z ritjo podre. Minister Cerar se je vendarle odpravil v ZDA in že prvi dan zabil Sloveniji avtogol. V Washingtonu se je srečal z demokratsko senatorko Klobucharjevo, ki jo nekateri omenjajo kot kandidatko z predsednico, torej Trumpovo izzivalko. Kaj sta govorila s političarko belokranjskih korenin, ali sta jedla potico ali belokranjsko pogačo, ni pomembno. Pomembna je usodna napaka, da je po dolgoletnem diplomatskem zatišju slovenski zunanji minister pohitel v Trumpu sovražni tabor.Nikakor ni zanemarljivo dejstvo, da je Klobucharjeva v senatu glasovala proti imenovanju Lynde Blanchard za veleposlanico, glasovala je proti prijateljici in zaupnici Melanije Trump. In potem jokamo, da Melanija ničesar ne postori za Slovenijo. Naj gre v slovenski gol in brani domovino svoje mladosti pred avtogoli? Naj občuduje grobo obtesano plavo skulpturo nad Sevnico, s katero se ji posmehujejo »umetnik« in slovenski amerikanofobi?Kaj Slovenci v teh dneh sporočamo urbi et orbi? Večina nebrzdano vpije, da v slovensko postmoderno, z levičarstvom omreženo, družbo prihaja skrajno starokopitna oseba, tako rekoč iz časa ameriške državljanske vojne: kristjanka, mati sedmih otrok, humanitarna aktivistka. Hudo! Je premožna in nekoruptivna. Še huje!Prijateljuje z družino Trump. Najhuje!

časnikkomentarzdaveleposlaništvoinfoodnosipolitika

Komentar Časnik.si

Andrej Tomelj: Avtogoli slovenske zunanje politike
Avtogoli slovenske zunanje politike, je naslov komentarja, ki ga je za portal Časnik.si napisal Andrej Tomelj. Govori o novi ameriški veleposlanici v ZDA. Končno smo s srcu Evrope in popku sveta učakali prihod nove ameriške veleposlanice in jadra slovenskega žurnalizma so se napela v močnem vetru, ki je zavel ob njenih prvih korakih na sončni stran Alp. Še z nobenim veleposlanikom doslej si ob njegovem prihodu nismo dali toliko opraviti. V komentarjih je moč zaznati vse, od podcenjevanja nove veleposlanice do užaljenosti zaradi nezanimanja ameriške zunanje politike za Slovenijo.Veleposlanica Lynda Blanchard ni karierna diplomatka. Zato ji številni komentatorji očitajo, da si je veleposlaniško mesto kupila s težkimi milijoni, ki jih je darovala republikancem in Donaldu Trumpu v njegovi volilni kampanji. Je s tem kaj narobe? Nič; to je ameriški način financiranja politike. Slovenski žurnalisti, pometajte raje pred domačim pragom. Vendar ne pod preprogo! Pometajte raje na kup, ki ga bo lahko videl kdorkoli, tudi iz letala. Raziščite, kaj je z rdečimi številkami, v katerih je umirala LDS, kako krije izgubo parlamentarna stranka SD itd. Potrudili ste se le pri vprašljivem posojilu SDS-u, ki pa ga je stranka takoj poplačala in vrtoglavo drago preplačala.Povsem smo pozabili na Lyndinega soseda, veleposlanika Ruske federacije. Z njim postaja soseda, čeprav je ameriška ambasada na Prešernovi cesti, ruska pa na Tomšičevi. Kako zgovorna naslova: genialni Slovenec in svetovljan nasproti partijskemu sekretarju!Skoraj bo že deset let, kar Doku Gapurovič Zavgajev zaseda mesto veleposlanika v Sloveniji. Putin in Medvedjev sta vedela koga, kam, zakaj in za kaj sta ga poslala v Ljubljano. Putin še predobro ve, zakaj je Zavgajev, kljub starosti (decembra bo dopolnil devetinsedemdeset let) nenadomestljiv. Zavgajev v Kremelj ni prinesel milijonov. V nahrbtniku je imel le bleščečo partijsko kariero ter problematična in nečastna dejanja v Čečeniji. Ne naši oblastniki ne žurnalisti provladnih medijev niso mogli in/ali si upali odločno ugovarjati temu, koga Rusi pošiljajo v Ljubljano. Zunanji minister Žbogar je bil ob ruski nameri celo naravnost navdušen. Pozdravil je dejstvo, da k nam prihaja za veleposlanika celo namestnik ruskega zunanjega ministra.V kateri resnično demokratični državi bi Zavgajev užival gostoljubje? Ni problematičen samo njegov življenjepis ampak tudi njegove čudne predstave o delu veleposlanika. Na odprti sceni se je bratil s Turnškovimi borci, s podporo navezi Janković-Erjavec se je vtikal v zadnje državnozborske volitve. Z zaskrbljenostjo lahko ugibamo, kakšne poteze je vlekel v zaodrju. Njegovo nezaslišano početje pred volitvami je med drugimi močno razburilo Damirja Črnčeca. Prav zanimivo bi bilo današnje videnje predrznega veleposlanikovega ravnanja v očeh aktualnega vladnega sekretarja.Po Erjavčevi vroči ljubezni z Rusijo smo si od novega zunanjega ministra obetali bolj uravnoteženo zunanjo politiko. Žal je Cerar človek, za katerega ljudska modrost pravi, da kar z glavo naredi, z ritjo podre. Minister Cerar se je vendarle odpravil v ZDA in že prvi dan zabil Sloveniji avtogol. V Washingtonu se je srečal z demokratsko senatorko Klobucharjevo, ki jo nekateri omenjajo kot kandidatko z predsednico, torej Trumpovo izzivalko. Kaj sta govorila s političarko belokranjskih korenin, ali sta jedla potico ali belokranjsko pogačo, ni pomembno. Pomembna je usodna napaka, da je po dolgoletnem diplomatskem zatišju slovenski zunanji minister pohitel v Trumpu sovražni tabor.Nikakor ni zanemarljivo dejstvo, da je Klobucharjeva v senatu glasovala proti imenovanju Lynde Blanchard za veleposlanico, glasovala je proti prijateljici in zaupnici Melanije Trump. In potem jokamo, da Melanija ničesar ne postori za Slovenijo. Naj gre v slovenski gol in brani domovino svoje mladosti pred avtogoli? Naj občuduje grobo obtesano plavo skulpturo nad Sevnico, s katero se ji posmehujejo »umetnik« in slovenski amerikanofobi?Kaj Slovenci v teh dneh sporočamo urbi et orbi? Večina nebrzdano vpije, da v slovensko postmoderno, z levičarstvom omreženo, družbo prihaja skrajno starokopitna oseba, tako rekoč iz časa ameriške državljanske vojne: kristjanka, mati sedmih otrok, humanitarna aktivistka. Hudo! Je premožna in nekoruptivna. Še huje!Prijateljuje z družino Trump. Najhuje!
VEČ ...|28. 8. 2019
Andrej Tomelj: Avtogoli slovenske zunanje politike
Avtogoli slovenske zunanje politike, je naslov komentarja, ki ga je za portal Časnik.si napisal Andrej Tomelj. Govori o novi ameriški veleposlanici v ZDA. Končno smo s srcu Evrope in popku sveta učakali prihod nove ameriške veleposlanice in jadra slovenskega žurnalizma so se napela v močnem vetru, ki je zavel ob njenih prvih korakih na sončni stran Alp. Še z nobenim veleposlanikom doslej si ob njegovem prihodu nismo dali toliko opraviti. V komentarjih je moč zaznati vse, od podcenjevanja nove veleposlanice do užaljenosti zaradi nezanimanja ameriške zunanje politike za Slovenijo.Veleposlanica Lynda Blanchard ni karierna diplomatka. Zato ji številni komentatorji očitajo, da si je veleposlaniško mesto kupila s težkimi milijoni, ki jih je darovala republikancem in Donaldu Trumpu v njegovi volilni kampanji. Je s tem kaj narobe? Nič; to je ameriški način financiranja politike. Slovenski žurnalisti, pometajte raje pred domačim pragom. Vendar ne pod preprogo! Pometajte raje na kup, ki ga bo lahko videl kdorkoli, tudi iz letala. Raziščite, kaj je z rdečimi številkami, v katerih je umirala LDS, kako krije izgubo parlamentarna stranka SD itd. Potrudili ste se le pri vprašljivem posojilu SDS-u, ki pa ga je stranka takoj poplačala in vrtoglavo drago preplačala.Povsem smo pozabili na Lyndinega soseda, veleposlanika Ruske federacije. Z njim postaja soseda, čeprav je ameriška ambasada na Prešernovi cesti, ruska pa na Tomšičevi. Kako zgovorna naslova: genialni Slovenec in svetovljan nasproti partijskemu sekretarju!Skoraj bo že deset let, kar Doku Gapurovič Zavgajev zaseda mesto veleposlanika v Sloveniji. Putin in Medvedjev sta vedela koga, kam, zakaj in za kaj sta ga poslala v Ljubljano. Putin še predobro ve, zakaj je Zavgajev, kljub starosti (decembra bo dopolnil devetinsedemdeset let) nenadomestljiv. Zavgajev v Kremelj ni prinesel milijonov. V nahrbtniku je imel le bleščečo partijsko kariero ter problematična in nečastna dejanja v Čečeniji. Ne naši oblastniki ne žurnalisti provladnih medijev niso mogli in/ali si upali odločno ugovarjati temu, koga Rusi pošiljajo v Ljubljano. Zunanji minister Žbogar je bil ob ruski nameri celo naravnost navdušen. Pozdravil je dejstvo, da k nam prihaja za veleposlanika celo namestnik ruskega zunanjega ministra.V kateri resnično demokratični državi bi Zavgajev užival gostoljubje? Ni problematičen samo njegov življenjepis ampak tudi njegove čudne predstave o delu veleposlanika. Na odprti sceni se je bratil s Turnškovimi borci, s podporo navezi Janković-Erjavec se je vtikal v zadnje državnozborske volitve. Z zaskrbljenostjo lahko ugibamo, kakšne poteze je vlekel v zaodrju. Njegovo nezaslišano početje pred volitvami je med drugimi močno razburilo Damirja Črnčeca. Prav zanimivo bi bilo današnje videnje predrznega veleposlanikovega ravnanja v očeh aktualnega vladnega sekretarja.Po Erjavčevi vroči ljubezni z Rusijo smo si od novega zunanjega ministra obetali bolj uravnoteženo zunanjo politiko. Žal je Cerar človek, za katerega ljudska modrost pravi, da kar z glavo naredi, z ritjo podre. Minister Cerar se je vendarle odpravil v ZDA in že prvi dan zabil Sloveniji avtogol. V Washingtonu se je srečal z demokratsko senatorko Klobucharjevo, ki jo nekateri omenjajo kot kandidatko z predsednico, torej Trumpovo izzivalko. Kaj sta govorila s političarko belokranjskih korenin, ali sta jedla potico ali belokranjsko pogačo, ni pomembno. Pomembna je usodna napaka, da je po dolgoletnem diplomatskem zatišju slovenski zunanji minister pohitel v Trumpu sovražni tabor.Nikakor ni zanemarljivo dejstvo, da je Klobucharjeva v senatu glasovala proti imenovanju Lynde Blanchard za veleposlanico, glasovala je proti prijateljici in zaupnici Melanije Trump. In potem jokamo, da Melanija ničesar ne postori za Slovenijo. Naj gre v slovenski gol in brani domovino svoje mladosti pred avtogoli? Naj občuduje grobo obtesano plavo skulpturo nad Sevnico, s katero se ji posmehujejo »umetnik« in slovenski amerikanofobi?Kaj Slovenci v teh dneh sporočamo urbi et orbi? Večina nebrzdano vpije, da v slovensko postmoderno, z levičarstvom omreženo, družbo prihaja skrajno starokopitna oseba, tako rekoč iz časa ameriške državljanske vojne: kristjanka, mati sedmih otrok, humanitarna aktivistka. Hudo! Je premožna in nekoruptivna. Še huje!Prijateljuje z družino Trump. Najhuje!

Matej Tomelj

časnikkomentarzdaveleposlaništvoinfoodnosipolitika

Modrost v očeh

VEČ ...|27. 8. 2019
Glasbena terapija

V tokratni oddaji Modrost v očeh o glasbeni terapiji za starostnike. Ta je prinesla številne dobrobiti tudi bolnikom z demenco ter ob poslavljanju od življenja. Svoje znanje in izkušnje z glasbeno terapijo je z nami delila akademska glasbenica Špela Loti Knoll [knol], direktorica Inštituta Knoll - Inštituta za glasbeno terapijo in supervizijo.

Glasbena terapija

V tokratni oddaji Modrost v očeh o glasbeni terapiji za starostnike. Ta je prinesla številne dobrobiti tudi bolnikom z demenco ter ob poslavljanju od življenja. Svoje znanje in izkušnje z glasbeno terapijo je z nami delila akademska glasbenica Špela Loti Knoll [knol], direktorica Inštituta Knoll - Inštituta za glasbeno terapijo in supervizijo.

glasbena terapijademencaumiranjestarostglasba

Modrost v očeh

Glasbena terapija
V tokratni oddaji Modrost v očeh o glasbeni terapiji za starostnike. Ta je prinesla številne dobrobiti tudi bolnikom z demenco ter ob poslavljanju od življenja. Svoje znanje in izkušnje z glasbeno terapijo je z nami delila akademska glasbenica Špela Loti Knoll [knol], direktorica Inštituta Knoll - Inštituta za glasbeno terapijo in supervizijo.
VEČ ...|27. 8. 2019
Glasbena terapija
V tokratni oddaji Modrost v očeh o glasbeni terapiji za starostnike. Ta je prinesla številne dobrobiti tudi bolnikom z demenco ter ob poslavljanju od življenja. Svoje znanje in izkušnje z glasbeno terapijo je z nami delila akademska glasbenica Špela Loti Knoll [knol], direktorica Inštituta Knoll - Inštituta za glasbeno terapijo in supervizijo.

Damijana Medved

glasbena terapijademencaumiranjestarostglasba

Komentar Časnik.si

VEČ ...|21. 8. 2019
Praznik priključitve Prekmurja k matični Sloveniji tudi dan, ko je umrl Ivan Oman

Ivan Oman je verjetno bil zadnji kmet v naši zgodovini, ki je vstal iz kmečke modrosti in stopil na politični oder. Ko se spominjam različnih dogodkov, na katerih so se pojavljali politiki Demosa, je Oman izstopal kot kmet modrec med intelektualci urbanega porekla. Poosebljal je zdravo kmečko pamet, ki je danes žal tudi na podeželju ne najdete prepogosto, odločno in preprosto ljudsko govorico, kleno slovensko in krščansko držo, politično razgledanost in preudarnost, predvsem pa srce, veliko srce za Slovenke in Slovence, za državo Slovenijo in njeno demokratično ureditev.

Praznik priključitve Prekmurja k matični Sloveniji tudi dan, ko je umrl Ivan Oman

Ivan Oman je verjetno bil zadnji kmet v naši zgodovini, ki je vstal iz kmečke modrosti in stopil na politični oder. Ko se spominjam različnih dogodkov, na katerih so se pojavljali politiki Demosa, je Oman izstopal kot kmet modrec med intelektualci urbanega porekla. Poosebljal je zdravo kmečko pamet, ki je danes žal tudi na podeželju ne najdete prepogosto, odločno in preprosto ljudsko govorico, kleno slovensko in krščansko držo, politično razgledanost in preudarnost, predvsem pa srce, veliko srce za Slovenke in Slovence, za državo Slovenijo in njeno demokratično ureditev.

komentar

Komentar Časnik.si

Praznik priključitve Prekmurja k matični Sloveniji tudi dan, ko je umrl Ivan Oman
Ivan Oman je verjetno bil zadnji kmet v naši zgodovini, ki je vstal iz kmečke modrosti in stopil na politični oder. Ko se spominjam različnih dogodkov, na katerih so se pojavljali politiki Demosa, je Oman izstopal kot kmet modrec med intelektualci urbanega porekla. Poosebljal je zdravo kmečko pamet, ki je danes žal tudi na podeželju ne najdete prepogosto, odločno in preprosto ljudsko govorico, kleno slovensko in krščansko držo, politično razgledanost in preudarnost, predvsem pa srce, veliko srce za Slovenke in Slovence, za državo Slovenijo in njeno demokratično ureditev.
VEČ ...|21. 8. 2019
Praznik priključitve Prekmurja k matični Sloveniji tudi dan, ko je umrl Ivan Oman
Ivan Oman je verjetno bil zadnji kmet v naši zgodovini, ki je vstal iz kmečke modrosti in stopil na politični oder. Ko se spominjam različnih dogodkov, na katerih so se pojavljali politiki Demosa, je Oman izstopal kot kmet modrec med intelektualci urbanega porekla. Poosebljal je zdravo kmečko pamet, ki je danes žal tudi na podeželju ne najdete prepogosto, odločno in preprosto ljudsko govorico, kleno slovensko in krščansko držo, politično razgledanost in preudarnost, predvsem pa srce, veliko srce za Slovenke in Slovence, za državo Slovenijo in njeno demokratično ureditev.

Ivan Štuhec

komentar

Nedeljski klepet

VEČ ...|4. 8. 2019
Ali medicina sme storiti vse kar zmore?

V avgustovskem Klepetu z Metko Klevišar smo se spraševali, če medicina sme storiti vse kar zmore. Medicina se namreč v zadnjih letih bliskovito razvija, ob tem pa se odpirajo tudi različna etična vprašanja.

Ali medicina sme storiti vse kar zmore?

V avgustovskem Klepetu z Metko Klevišar smo se spraševali, če medicina sme storiti vse kar zmore. Medicina se namreč v zadnjih letih bliskovito razvija, ob tem pa se odpirajo tudi različna etična vprašanja.

medicinaetikaetične raziskave v medicinitransplantacijamodrostzdravstvopogovor

Nedeljski klepet

Ali medicina sme storiti vse kar zmore?
V avgustovskem Klepetu z Metko Klevišar smo se spraševali, če medicina sme storiti vse kar zmore. Medicina se namreč v zadnjih letih bliskovito razvija, ob tem pa se odpirajo tudi različna etična vprašanja.
VEČ ...|4. 8. 2019
Ali medicina sme storiti vse kar zmore?
V avgustovskem Klepetu z Metko Klevišar smo se spraševali, če medicina sme storiti vse kar zmore. Medicina se namreč v zadnjih letih bliskovito razvija, ob tem pa se odpirajo tudi različna etična vprašanja.

Damijana Medved

medicinaetikaetične raziskave v medicinitransplantacijamodrostzdravstvopogovor

Duhovna misel

VEČ ...|2. 8. 2019
Dvomimo? Zaupamo? Verjamemo?

Tisti čas je prišel Jezus v svoj kraj in je ljudi učil v njih shodnici, da so strmeli in govorili: Od kod ima ta to modrost in te moči? Ali ni to tesarjev sin? (Mt 13, 54)

Dvomimo? Zaupamo? Verjamemo?

Tisti čas je prišel Jezus v svoj kraj in je ljudi učil v njih shodnici, da so strmeli in govorili: Od kod ima ta to modrost in te moči? Ali ni to tesarjev sin? (Mt 13, 54)

duhovnost

Duhovna misel

Dvomimo? Zaupamo? Verjamemo?
Tisti čas je prišel Jezus v svoj kraj in je ljudi učil v njih shodnici, da so strmeli in govorili: Od kod ima ta to modrost in te moči? Ali ni to tesarjev sin? (Mt 13, 54)
VEČ ...|2. 8. 2019
Dvomimo? Zaupamo? Verjamemo?
Tisti čas je prišel Jezus v svoj kraj in je ljudi učil v njih shodnici, da so strmeli in govorili: Od kod ima ta to modrost in te moči? Ali ni to tesarjev sin? (Mt 13, 54)

Gregor Čušin

duhovnost

Od slike do besede

VEČ ...|9. 7. 2019
Pesnik in kmet, Milan Debeljak

Lepo je v stvarstvu poveličevatilepoto, moč, razum, modrost Boga,a to, kako vršiš oblast nad brati,bi bil polom, če ne bi dal srca.Tako Milan Debeljak začenja 199 sonet iz zbirke Bo ljubila pesem?Še več jih je v oddjai Od slike do besede, v kateri pesnik o svojem snovanju z besedami pove tudi sam.

Pesnik in kmet, Milan Debeljak

Lepo je v stvarstvu poveličevatilepoto, moč, razum, modrost Boga,a to, kako vršiš oblast nad brati,bi bil polom, če ne bi dal srca.Tako Milan Debeljak začenja 199 sonet iz zbirke Bo ljubila pesem?Še več jih je v oddjai Od slike do besede, v kateri pesnik o svojem snovanju z besedami pove tudi sam.

kultura

Od slike do besede

Pesnik in kmet, Milan Debeljak
Lepo je v stvarstvu poveličevatilepoto, moč, razum, modrost Boga,a to, kako vršiš oblast nad brati,bi bil polom, če ne bi dal srca.Tako Milan Debeljak začenja 199 sonet iz zbirke Bo ljubila pesem?Še več jih je v oddjai Od slike do besede, v kateri pesnik o svojem snovanju z besedami pove tudi sam.
VEČ ...|9. 7. 2019
Pesnik in kmet, Milan Debeljak
Lepo je v stvarstvu poveličevatilepoto, moč, razum, modrost Boga,a to, kako vršiš oblast nad brati,bi bil polom, če ne bi dal srca.Tako Milan Debeljak začenja 199 sonet iz zbirke Bo ljubila pesem?Še več jih je v oddjai Od slike do besede, v kateri pesnik o svojem snovanju z besedami pove tudi sam.

Mateja Subotičanec

kultura

Modrost v očeh

VEČ ...|25. 6. 2019
Mobilnost starejših

Predstavili smo program varne vožnje Senior, ki ga v Centru varne vožnje na Vranskem pripravlja AMZS. Z nami je bil inštruktor varne vožnje, Brane Legan.V drugem delu oddaje pa ste spoznali Zavod Sopotniki, ki z brezplačnimi prevozi starostnikom omogočajo, da se udeležujejo kulturnih dogodkov, obiskujejo svoje prijatelje, gredo k zdravniku, v trgovino ipd. Zavod Sopotniki je predstavil njegov ustanovitelj in direktor Marko Zevnik.

Mobilnost starejših

Predstavili smo program varne vožnje Senior, ki ga v Centru varne vožnje na Vranskem pripravlja AMZS. Z nami je bil inštruktor varne vožnje, Brane Legan.V drugem delu oddaje pa ste spoznali Zavod Sopotniki, ki z brezplačnimi prevozi starostnikom omogočajo, da se udeležujejo kulturnih dogodkov, obiskujejo svoje prijatelje, gredo k zdravniku, v trgovino ipd. Zavod Sopotniki je predstavil njegov ustanovitelj in direktor Marko Zevnik.

družbaizobraževanjeodnosisvetovanje

Modrost v očeh

Mobilnost starejših
Predstavili smo program varne vožnje Senior, ki ga v Centru varne vožnje na Vranskem pripravlja AMZS. Z nami je bil inštruktor varne vožnje, Brane Legan.V drugem delu oddaje pa ste spoznali Zavod Sopotniki, ki z brezplačnimi prevozi starostnikom omogočajo, da se udeležujejo kulturnih dogodkov, obiskujejo svoje prijatelje, gredo k zdravniku, v trgovino ipd. Zavod Sopotniki je predstavil njegov ustanovitelj in direktor Marko Zevnik.
VEČ ...|25. 6. 2019
Mobilnost starejših
Predstavili smo program varne vožnje Senior, ki ga v Centru varne vožnje na Vranskem pripravlja AMZS. Z nami je bil inštruktor varne vožnje, Brane Legan.V drugem delu oddaje pa ste spoznali Zavod Sopotniki, ki z brezplačnimi prevozi starostnikom omogočajo, da se udeležujejo kulturnih dogodkov, obiskujejo svoje prijatelje, gredo k zdravniku, v trgovino ipd. Zavod Sopotniki je predstavil njegov ustanovitelj in direktor Marko Zevnik.

Damijana Medved

družbaizobraževanjeodnosisvetovanje

Za življenje

VEČ ...|22. 6. 2019
Jeza

Polno malho modrosti nam je ob 11h v oddaji Za življenje natrosil zaporniški duhovnik Robert Friškovec o katerem so slikovito zapisali, da je brez talarja in brez mask.

Jeza

Polno malho modrosti nam je ob 11h v oddaji Za življenje natrosil zaporniški duhovnik Robert Friškovec o katerem so slikovito zapisali, da je brez talarja in brez mask.

odnosisvetovanjedružbavzgoja

Za življenje

Jeza
Polno malho modrosti nam je ob 11h v oddaji Za življenje natrosil zaporniški duhovnik Robert Friškovec o katerem so slikovito zapisali, da je brez talarja in brez mask.
VEČ ...|22. 6. 2019
Jeza
Polno malho modrosti nam je ob 11h v oddaji Za življenje natrosil zaporniški duhovnik Robert Friškovec o katerem so slikovito zapisali, da je brez talarja in brez mask.

Mateja Feltrin Novljan

odnosisvetovanjedružbavzgoja

Za življenje

VEČ ...|8. 6. 2019
Finančna modrost

Pogovor o finančni modrosti ali inteligenci s psihologinjo Alenko Rebula Tuta je morda presenetljiv, toda v družbi se kaže vse večja potreba po odkritem pogovoru o sredstvih, denarju, finančnem stanju. Kakšen je naš odnos do denarja? Zakaj predsodek, da bogati ljudje niso dobri? Denar je sredstvo, orodje, ključno je, kako z njim ravnamo, revnejši ali bogatejši, kaj kupujemo, kako ga trošimo in kam ali komu namenjamo. Osebna rast je povezana tudi z odnosom do sredstev, ki so posledica uresničevanja naših darov. Morda pa ne razumemo prav besed Svetega Pisma tudi o blagostanju.

Finančna modrost

Pogovor o finančni modrosti ali inteligenci s psihologinjo Alenko Rebula Tuta je morda presenetljiv, toda v družbi se kaže vse večja potreba po odkritem pogovoru o sredstvih, denarju, finančnem stanju. Kakšen je naš odnos do denarja? Zakaj predsodek, da bogati ljudje niso dobri? Denar je sredstvo, orodje, ključno je, kako z njim ravnamo, revnejši ali bogatejši, kaj kupujemo, kako ga trošimo in kam ali komu namenjamo. Osebna rast je povezana tudi z odnosom do sredstev, ki so posledica uresničevanja naših darov. Morda pa ne razumemo prav besed Svetega Pisma tudi o blagostanju.

izobraževanjeduhovnostdružbasvetovanjevzgojaodnosipogovor

Za življenje

Finančna modrost
Pogovor o finančni modrosti ali inteligenci s psihologinjo Alenko Rebula Tuta je morda presenetljiv, toda v družbi se kaže vse večja potreba po odkritem pogovoru o sredstvih, denarju, finančnem stanju. Kakšen je naš odnos do denarja? Zakaj predsodek, da bogati ljudje niso dobri? Denar je sredstvo, orodje, ključno je, kako z njim ravnamo, revnejši ali bogatejši, kaj kupujemo, kako ga trošimo in kam ali komu namenjamo. Osebna rast je povezana tudi z odnosom do sredstev, ki so posledica uresničevanja naših darov. Morda pa ne razumemo prav besed Svetega Pisma tudi o blagostanju.
VEČ ...|8. 6. 2019
Finančna modrost
Pogovor o finančni modrosti ali inteligenci s psihologinjo Alenko Rebula Tuta je morda presenetljiv, toda v družbi se kaže vse večja potreba po odkritem pogovoru o sredstvih, denarju, finančnem stanju. Kakšen je naš odnos do denarja? Zakaj predsodek, da bogati ljudje niso dobri? Denar je sredstvo, orodje, ključno je, kako z njim ravnamo, revnejši ali bogatejši, kaj kupujemo, kako ga trošimo in kam ali komu namenjamo. Osebna rast je povezana tudi z odnosom do sredstev, ki so posledica uresničevanja naših darov. Morda pa ne razumemo prav besed Svetega Pisma tudi o blagostanju.

Nataša Ličen

izobraževanjeduhovnostdružbasvetovanjevzgojaodnosipogovor

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|7. 5. 2019
Vam je všeč sadni jogurt brez dodanega sladkorja?

Manj jej in več migaj pravi stara modrost, prav tako pa velja, da je zajtrk zelo pomemben obrok dneva. Res je, da pri tem, delamo napako in ta obrok zelo oklestimo ali celo preskočimo, izgovor je seveda hitenje. A lahko je tudi drugače. Če se odločimo, da za zajtrk zaužijemo jogurt lahko veliko storimo za našo prebavo in posledično tudi zdravje. In če vam okus navadnega jogurta ni blizu, imate zdaj na voljo sadni jogurt mlekarne Celeia brez dodanega sladkorja. Direktor Mlekarne Celeia Marjan Jakop je prepričan, da je okus pravi!Mlekarna Celeia torej ponuja sadni jogurt, ki ima le toliko sladkorja, kolikor ga ostane v mleku po mlečno kislinski fermentaciji in ga imajo tudi vsi navadni jogurti brez dodanega sladkorja.

Vam je všeč sadni jogurt brez dodanega sladkorja?

Manj jej in več migaj pravi stara modrost, prav tako pa velja, da je zajtrk zelo pomemben obrok dneva. Res je, da pri tem, delamo napako in ta obrok zelo oklestimo ali celo preskočimo, izgovor je seveda hitenje. A lahko je tudi drugače. Če se odločimo, da za zajtrk zaužijemo jogurt lahko veliko storimo za našo prebavo in posledično tudi zdravje. In če vam okus navadnega jogurta ni blizu, imate zdaj na voljo sadni jogurt mlekarne Celeia brez dodanega sladkorja. Direktor Mlekarne Celeia Marjan Jakop je prepričan, da je okus pravi!Mlekarna Celeia torej ponuja sadni jogurt, ki ima le toliko sladkorja, kolikor ga ostane v mleku po mlečno kislinski fermentaciji in ga imajo tudi vsi navadni jogurti brez dodanega sladkorja.

kmetijstvonaravainfo

Minute za kmetijstvo in podeželje

Vam je všeč sadni jogurt brez dodanega sladkorja?
Manj jej in več migaj pravi stara modrost, prav tako pa velja, da je zajtrk zelo pomemben obrok dneva. Res je, da pri tem, delamo napako in ta obrok zelo oklestimo ali celo preskočimo, izgovor je seveda hitenje. A lahko je tudi drugače. Če se odločimo, da za zajtrk zaužijemo jogurt lahko veliko storimo za našo prebavo in posledično tudi zdravje. In če vam okus navadnega jogurta ni blizu, imate zdaj na voljo sadni jogurt mlekarne Celeia brez dodanega sladkorja. Direktor Mlekarne Celeia Marjan Jakop je prepričan, da je okus pravi!Mlekarna Celeia torej ponuja sadni jogurt, ki ima le toliko sladkorja, kolikor ga ostane v mleku po mlečno kislinski fermentaciji in ga imajo tudi vsi navadni jogurti brez dodanega sladkorja.
VEČ ...|7. 5. 2019
Vam je všeč sadni jogurt brez dodanega sladkorja?
Manj jej in več migaj pravi stara modrost, prav tako pa velja, da je zajtrk zelo pomemben obrok dneva. Res je, da pri tem, delamo napako in ta obrok zelo oklestimo ali celo preskočimo, izgovor je seveda hitenje. A lahko je tudi drugače. Če se odločimo, da za zajtrk zaužijemo jogurt lahko veliko storimo za našo prebavo in posledično tudi zdravje. In če vam okus navadnega jogurta ni blizu, imate zdaj na voljo sadni jogurt mlekarne Celeia brez dodanega sladkorja. Direktor Mlekarne Celeia Marjan Jakop je prepričan, da je okus pravi!Mlekarna Celeia torej ponuja sadni jogurt, ki ima le toliko sladkorja, kolikor ga ostane v mleku po mlečno kislinski fermentaciji in ga imajo tudi vsi navadni jogurti brez dodanega sladkorja.

Robert Božič

kmetijstvonaravainfo

Komentar Domovina.je

VEČ ...|29. 4. 2019
Vanja Kočevar: Na grobovih domoljubov zlorabljajo spomin na njihovo žrtev

27. april je v Republiki Sloveniji državni praznik dan upora proti okupatorju. Mnenja v slovenski družbi tako glede praznika kot zgodovinskih dogodkov, ki jih obeležuje, so deljena. Ob iskanju konsenza o teh travmatičnih dogodkih naše skupne preteklosti se hitro znajdemo na tankem ledu, saj skorajda ni slovenske družine, ki med drugo svetovno vojno ne bi izgubila kakšnega člana.Naslednje vrstice so zato zapisane z največjim spoštovanjem do naklonjenega bralca in njegovih prednikov, ne glede na to, kateremu taboru so pripadali ali katero uniformo so nosili med drug svetovno vojno, ki je našemu narodu prizadejala tako globoke rane.Če poskušamo na predmet obeleževanja praznika pogledati z državotvornega stališča, lahko zaključimo, da je OF po eni strani organizirala upor proti nasilnemu okupatorju in raznarodovanju, omogočila nastanek slovenske državne entitete znotraj povojne Jugoslavije in nam zagotovila vrnitev dela Primorske. Po drugi strani pa je z njo povezana nasilna komunistična revolucija, ki je sprožila oboroženi odpor dela slovenskega prebivalstva, povojni poboji ter totalitaristična ureditev povojne države.Kljub spravni slovesnosti, ki je pred slabimi tridesetimi leti potekala v Kočevskem Rogu, Slovenci ostajamo globoko razdeljen narod in celjenje ran bo zahtevalo še veliko časa. Pričujoči članek ima zato le en cilj, in sicer opozoriti na grozeče katastrofalne posledice, ki lahko doletijo naš narod, v kolikor Slovenci ne začnemo graditi sprave od spodaj navzgor.Najboljše svarilo pred katastrofalnimi posledicami notranjih razprtij vsake družbe nam ponuja novozavezna prigoda Jezus in Bélcebub, v kateri Odrešenik farizejem na očitek, češ da demone izganja z demonskim poglavarjem Bélcebubom, med drugim odvrne: »Vsako kraljestvo, ki se razdeli zoper sebe, bo opustošeno in nobeno mesto ali hiša, ki sta zoper sebe razdeljena, ne bosta obstala.« (Mt 12,25–26). To modrost si velja vzeti k srcu.Čemu torej slovenska razdeljenost? Zgodovinar Ignacij Voje je v svojem intervjuju, objavljenem v Delu, 29. maja 2018, povedal: »Slovenci smo se že spravili, a politiki ta spor in problem umetno ohranjajo. Ljudje so se poročali med seboj ne glede na različno preteklost svojih družin. Ena in druga stran imata grehe, in če bi si jih vsi priznali, bi si lahko končno vsi, brez fige v žepu, segli v roke.«Cui bono? Komu v prid? Bi se ob tem načrtnem razdvajanju vprašal Cicero. Odgovor nam ponudi še ena latinska maksima divide et impera – deli in vladaj. Nemara ni naključje, da se je prilivanje olja na ogenj starih zamer začelo prav po letu 2004, ko je na oblast prišla prva »desna vlada«.Del političnega establišmenta v Sloveniji si dediščino NOB preprosto prilašča in z njo ravna kot s svojim fevdom, čeprav se zdi, da o njegovi zgodovini ve le bore malo. Predsednik državnega zbora gospod Dejan Židan je tako januarja letos v Dražgošah izjavil: “Pod vzkliki domoljubja in izkoriščanjem strahu pred različnim, pred drugim, se krepijo ksenofobija, rasizem, populizem, …”Ob izjavi gospoda Židana se pojavi vprašanje, kako dobro gospod sploh pozna partizanske pesmi. Vsi, ki jih poznamo, namreč vemo, da imajo le-te običajno izrazito slovensko etno-nacionalistično noto. Ko bi napevi kot “Hej, brigade, hitite, razpodite, zatrite, požigalce slovenskih domov!” nastali danes, bi jih ta isti politik, verjetno razglasili za fašizem ali vsaj sovražni govor.Dejan Steinbuch je ob lanski proslavi dneva vrnitve Primorske k matični domovini zapisal: “Ko leta 2018 ne vidiš ene same slovenske zastave.” Politikom, ki se takšnih proslav udeležujejo, je za razliko od večine ljudi, ki so se med drugo svetovno vojno pridružili partizanom, domoljubje popolnoma tuje. Namesto patriotizma jih prevevata etnomazohizem in domomržnja. Stojijo na grobovih domoljubov in spomin na njihovo žrtev zlorabljajo za dosego dnevnopolitičnih ciljev. Kot pravnuku sodelavcev OF se mi zdi takšno ravnanje popolnoma nesprejemljivo.

Vanja Kočevar: Na grobovih domoljubov zlorabljajo spomin na njihovo žrtev

27. april je v Republiki Sloveniji državni praznik dan upora proti okupatorju. Mnenja v slovenski družbi tako glede praznika kot zgodovinskih dogodkov, ki jih obeležuje, so deljena. Ob iskanju konsenza o teh travmatičnih dogodkih naše skupne preteklosti se hitro znajdemo na tankem ledu, saj skorajda ni slovenske družine, ki med drugo svetovno vojno ne bi izgubila kakšnega člana.Naslednje vrstice so zato zapisane z največjim spoštovanjem do naklonjenega bralca in njegovih prednikov, ne glede na to, kateremu taboru so pripadali ali katero uniformo so nosili med drug svetovno vojno, ki je našemu narodu prizadejala tako globoke rane.Če poskušamo na predmet obeleževanja praznika pogledati z državotvornega stališča, lahko zaključimo, da je OF po eni strani organizirala upor proti nasilnemu okupatorju in raznarodovanju, omogočila nastanek slovenske državne entitete znotraj povojne Jugoslavije in nam zagotovila vrnitev dela Primorske. Po drugi strani pa je z njo povezana nasilna komunistična revolucija, ki je sprožila oboroženi odpor dela slovenskega prebivalstva, povojni poboji ter totalitaristična ureditev povojne države.Kljub spravni slovesnosti, ki je pred slabimi tridesetimi leti potekala v Kočevskem Rogu, Slovenci ostajamo globoko razdeljen narod in celjenje ran bo zahtevalo še veliko časa. Pričujoči članek ima zato le en cilj, in sicer opozoriti na grozeče katastrofalne posledice, ki lahko doletijo naš narod, v kolikor Slovenci ne začnemo graditi sprave od spodaj navzgor.Najboljše svarilo pred katastrofalnimi posledicami notranjih razprtij vsake družbe nam ponuja novozavezna prigoda Jezus in Bélcebub, v kateri Odrešenik farizejem na očitek, češ da demone izganja z demonskim poglavarjem Bélcebubom, med drugim odvrne: »Vsako kraljestvo, ki se razdeli zoper sebe, bo opustošeno in nobeno mesto ali hiša, ki sta zoper sebe razdeljena, ne bosta obstala.« (Mt 12,25–26). To modrost si velja vzeti k srcu.Čemu torej slovenska razdeljenost? Zgodovinar Ignacij Voje je v svojem intervjuju, objavljenem v Delu, 29. maja 2018, povedal: »Slovenci smo se že spravili, a politiki ta spor in problem umetno ohranjajo. Ljudje so se poročali med seboj ne glede na različno preteklost svojih družin. Ena in druga stran imata grehe, in če bi si jih vsi priznali, bi si lahko končno vsi, brez fige v žepu, segli v roke.«Cui bono? Komu v prid? Bi se ob tem načrtnem razdvajanju vprašal Cicero. Odgovor nam ponudi še ena latinska maksima divide et impera – deli in vladaj. Nemara ni naključje, da se je prilivanje olja na ogenj starih zamer začelo prav po letu 2004, ko je na oblast prišla prva »desna vlada«.Del političnega establišmenta v Sloveniji si dediščino NOB preprosto prilašča in z njo ravna kot s svojim fevdom, čeprav se zdi, da o njegovi zgodovini ve le bore malo. Predsednik državnega zbora gospod Dejan Židan je tako januarja letos v Dražgošah izjavil: “Pod vzkliki domoljubja in izkoriščanjem strahu pred različnim, pred drugim, se krepijo ksenofobija, rasizem, populizem, …”Ob izjavi gospoda Židana se pojavi vprašanje, kako dobro gospod sploh pozna partizanske pesmi. Vsi, ki jih poznamo, namreč vemo, da imajo le-te običajno izrazito slovensko etno-nacionalistično noto. Ko bi napevi kot “Hej, brigade, hitite, razpodite, zatrite, požigalce slovenskih domov!” nastali danes, bi jih ta isti politik, verjetno razglasili za fašizem ali vsaj sovražni govor.Dejan Steinbuch je ob lanski proslavi dneva vrnitve Primorske k matični domovini zapisal: “Ko leta 2018 ne vidiš ene same slovenske zastave.” Politikom, ki se takšnih proslav udeležujejo, je za razliko od večine ljudi, ki so se med drugo svetovno vojno pridružili partizanom, domoljubje popolnoma tuje. Namesto patriotizma jih prevevata etnomazohizem in domomržnja. Stojijo na grobovih domoljubov in spomin na njihovo žrtev zlorabljajo za dosego dnevnopolitičnih ciljev. Kot pravnuku sodelavcev OF se mi zdi takšno ravnanje popolnoma nesprejemljivo.

domovinakomentar27. aprilpraznikinfopolitika

Komentar Domovina.je

Vanja Kočevar: Na grobovih domoljubov zlorabljajo spomin na njihovo žrtev
27. april je v Republiki Sloveniji državni praznik dan upora proti okupatorju. Mnenja v slovenski družbi tako glede praznika kot zgodovinskih dogodkov, ki jih obeležuje, so deljena. Ob iskanju konsenza o teh travmatičnih dogodkih naše skupne preteklosti se hitro znajdemo na tankem ledu, saj skorajda ni slovenske družine, ki med drugo svetovno vojno ne bi izgubila kakšnega člana.Naslednje vrstice so zato zapisane z največjim spoštovanjem do naklonjenega bralca in njegovih prednikov, ne glede na to, kateremu taboru so pripadali ali katero uniformo so nosili med drug svetovno vojno, ki je našemu narodu prizadejala tako globoke rane.Če poskušamo na predmet obeleževanja praznika pogledati z državotvornega stališča, lahko zaključimo, da je OF po eni strani organizirala upor proti nasilnemu okupatorju in raznarodovanju, omogočila nastanek slovenske državne entitete znotraj povojne Jugoslavije in nam zagotovila vrnitev dela Primorske. Po drugi strani pa je z njo povezana nasilna komunistična revolucija, ki je sprožila oboroženi odpor dela slovenskega prebivalstva, povojni poboji ter totalitaristična ureditev povojne države.Kljub spravni slovesnosti, ki je pred slabimi tridesetimi leti potekala v Kočevskem Rogu, Slovenci ostajamo globoko razdeljen narod in celjenje ran bo zahtevalo še veliko časa. Pričujoči članek ima zato le en cilj, in sicer opozoriti na grozeče katastrofalne posledice, ki lahko doletijo naš narod, v kolikor Slovenci ne začnemo graditi sprave od spodaj navzgor.Najboljše svarilo pred katastrofalnimi posledicami notranjih razprtij vsake družbe nam ponuja novozavezna prigoda Jezus in Bélcebub, v kateri Odrešenik farizejem na očitek, češ da demone izganja z demonskim poglavarjem Bélcebubom, med drugim odvrne: »Vsako kraljestvo, ki se razdeli zoper sebe, bo opustošeno in nobeno mesto ali hiša, ki sta zoper sebe razdeljena, ne bosta obstala.« (Mt 12,25–26). To modrost si velja vzeti k srcu.Čemu torej slovenska razdeljenost? Zgodovinar Ignacij Voje je v svojem intervjuju, objavljenem v Delu, 29. maja 2018, povedal: »Slovenci smo se že spravili, a politiki ta spor in problem umetno ohranjajo. Ljudje so se poročali med seboj ne glede na različno preteklost svojih družin. Ena in druga stran imata grehe, in če bi si jih vsi priznali, bi si lahko končno vsi, brez fige v žepu, segli v roke.«Cui bono? Komu v prid? Bi se ob tem načrtnem razdvajanju vprašal Cicero. Odgovor nam ponudi še ena latinska maksima divide et impera – deli in vladaj. Nemara ni naključje, da se je prilivanje olja na ogenj starih zamer začelo prav po letu 2004, ko je na oblast prišla prva »desna vlada«.Del političnega establišmenta v Sloveniji si dediščino NOB preprosto prilašča in z njo ravna kot s svojim fevdom, čeprav se zdi, da o njegovi zgodovini ve le bore malo. Predsednik državnega zbora gospod Dejan Židan je tako januarja letos v Dražgošah izjavil: “Pod vzkliki domoljubja in izkoriščanjem strahu pred različnim, pred drugim, se krepijo ksenofobija, rasizem, populizem, …”Ob izjavi gospoda Židana se pojavi vprašanje, kako dobro gospod sploh pozna partizanske pesmi. Vsi, ki jih poznamo, namreč vemo, da imajo le-te običajno izrazito slovensko etno-nacionalistično noto. Ko bi napevi kot “Hej, brigade, hitite, razpodite, zatrite, požigalce slovenskih domov!” nastali danes, bi jih ta isti politik, verjetno razglasili za fašizem ali vsaj sovražni govor.Dejan Steinbuch je ob lanski proslavi dneva vrnitve Primorske k matični domovini zapisal: “Ko leta 2018 ne vidiš ene same slovenske zastave.” Politikom, ki se takšnih proslav udeležujejo, je za razliko od večine ljudi, ki so se med drugo svetovno vojno pridružili partizanom, domoljubje popolnoma tuje. Namesto patriotizma jih prevevata etnomazohizem in domomržnja. Stojijo na grobovih domoljubov in spomin na njihovo žrtev zlorabljajo za dosego dnevnopolitičnih ciljev. Kot pravnuku sodelavcev OF se mi zdi takšno ravnanje popolnoma nesprejemljivo.
VEČ ...|29. 4. 2019
Vanja Kočevar: Na grobovih domoljubov zlorabljajo spomin na njihovo žrtev
27. april je v Republiki Sloveniji državni praznik dan upora proti okupatorju. Mnenja v slovenski družbi tako glede praznika kot zgodovinskih dogodkov, ki jih obeležuje, so deljena. Ob iskanju konsenza o teh travmatičnih dogodkih naše skupne preteklosti se hitro znajdemo na tankem ledu, saj skorajda ni slovenske družine, ki med drugo svetovno vojno ne bi izgubila kakšnega člana.Naslednje vrstice so zato zapisane z največjim spoštovanjem do naklonjenega bralca in njegovih prednikov, ne glede na to, kateremu taboru so pripadali ali katero uniformo so nosili med drug svetovno vojno, ki je našemu narodu prizadejala tako globoke rane.Če poskušamo na predmet obeleževanja praznika pogledati z državotvornega stališča, lahko zaključimo, da je OF po eni strani organizirala upor proti nasilnemu okupatorju in raznarodovanju, omogočila nastanek slovenske državne entitete znotraj povojne Jugoslavije in nam zagotovila vrnitev dela Primorske. Po drugi strani pa je z njo povezana nasilna komunistična revolucija, ki je sprožila oboroženi odpor dela slovenskega prebivalstva, povojni poboji ter totalitaristična ureditev povojne države.Kljub spravni slovesnosti, ki je pred slabimi tridesetimi leti potekala v Kočevskem Rogu, Slovenci ostajamo globoko razdeljen narod in celjenje ran bo zahtevalo še veliko časa. Pričujoči članek ima zato le en cilj, in sicer opozoriti na grozeče katastrofalne posledice, ki lahko doletijo naš narod, v kolikor Slovenci ne začnemo graditi sprave od spodaj navzgor.Najboljše svarilo pred katastrofalnimi posledicami notranjih razprtij vsake družbe nam ponuja novozavezna prigoda Jezus in Bélcebub, v kateri Odrešenik farizejem na očitek, češ da demone izganja z demonskim poglavarjem Bélcebubom, med drugim odvrne: »Vsako kraljestvo, ki se razdeli zoper sebe, bo opustošeno in nobeno mesto ali hiša, ki sta zoper sebe razdeljena, ne bosta obstala.« (Mt 12,25–26). To modrost si velja vzeti k srcu.Čemu torej slovenska razdeljenost? Zgodovinar Ignacij Voje je v svojem intervjuju, objavljenem v Delu, 29. maja 2018, povedal: »Slovenci smo se že spravili, a politiki ta spor in problem umetno ohranjajo. Ljudje so se poročali med seboj ne glede na različno preteklost svojih družin. Ena in druga stran imata grehe, in če bi si jih vsi priznali, bi si lahko končno vsi, brez fige v žepu, segli v roke.«Cui bono? Komu v prid? Bi se ob tem načrtnem razdvajanju vprašal Cicero. Odgovor nam ponudi še ena latinska maksima divide et impera – deli in vladaj. Nemara ni naključje, da se je prilivanje olja na ogenj starih zamer začelo prav po letu 2004, ko je na oblast prišla prva »desna vlada«.Del političnega establišmenta v Sloveniji si dediščino NOB preprosto prilašča in z njo ravna kot s svojim fevdom, čeprav se zdi, da o njegovi zgodovini ve le bore malo. Predsednik državnega zbora gospod Dejan Židan je tako januarja letos v Dražgošah izjavil: “Pod vzkliki domoljubja in izkoriščanjem strahu pred različnim, pred drugim, se krepijo ksenofobija, rasizem, populizem, …”Ob izjavi gospoda Židana se pojavi vprašanje, kako dobro gospod sploh pozna partizanske pesmi. Vsi, ki jih poznamo, namreč vemo, da imajo le-te običajno izrazito slovensko etno-nacionalistično noto. Ko bi napevi kot “Hej, brigade, hitite, razpodite, zatrite, požigalce slovenskih domov!” nastali danes, bi jih ta isti politik, verjetno razglasili za fašizem ali vsaj sovražni govor.Dejan Steinbuch je ob lanski proslavi dneva vrnitve Primorske k matični domovini zapisal: “Ko leta 2018 ne vidiš ene same slovenske zastave.” Politikom, ki se takšnih proslav udeležujejo, je za razliko od večine ljudi, ki so se med drugo svetovno vojno pridružili partizanom, domoljubje popolnoma tuje. Namesto patriotizma jih prevevata etnomazohizem in domomržnja. Stojijo na grobovih domoljubov in spomin na njihovo žrtev zlorabljajo za dosego dnevnopolitičnih ciljev. Kot pravnuku sodelavcev OF se mi zdi takšno ravnanje popolnoma nesprejemljivo.

Vanja Kočevar

domovinakomentar27. aprilpraznikinfopolitika

Modrost v očeh

VEČ ...|23. 4. 2019
Slovenski zgodbi v knjigi papeža Frančiška

Svetovnemu dnevu knjige smo se posvetili v tokratni oddaji, v kateri smo predstavili knjigo Delimo modrosti časa. V njej starejši iz več kot 30 držav delijo svojo modrost, ki jo je izklesalo življenje, polno izkušenj, papež Frančišek pa niza spoznanja ob njihovih življenjskih zgodbah.Svojo zgodbo delita tudi Slovenki Damijana Kravcar in Berta Golob in s slednjo smo posneli tudi navdihujoč pogovor.Več o knjigi, njenem snovanju pa nam je povedala Barbara Cergolj, sodelavka Založbe Dravlje, kjer je knjiga izšla.

Slovenski zgodbi v knjigi papeža Frančiška

Svetovnemu dnevu knjige smo se posvetili v tokratni oddaji, v kateri smo predstavili knjigo Delimo modrosti časa. V njej starejši iz več kot 30 držav delijo svojo modrost, ki jo je izklesalo življenje, polno izkušenj, papež Frančišek pa niza spoznanja ob njihovih življenjskih zgodbah.Svojo zgodbo delita tudi Slovenki Damijana Kravcar in Berta Golob in s slednjo smo posneli tudi navdihujoč pogovor.Več o knjigi, njenem snovanju pa nam je povedala Barbara Cergolj, sodelavka Založbe Dravlje, kjer je knjiga izšla.

književnostpapež

Modrost v očeh

Slovenski zgodbi v knjigi papeža Frančiška
Svetovnemu dnevu knjige smo se posvetili v tokratni oddaji, v kateri smo predstavili knjigo Delimo modrosti časa. V njej starejši iz več kot 30 držav delijo svojo modrost, ki jo je izklesalo življenje, polno izkušenj, papež Frančišek pa niza spoznanja ob njihovih življenjskih zgodbah.Svojo zgodbo delita tudi Slovenki Damijana Kravcar in Berta Golob in s slednjo smo posneli tudi navdihujoč pogovor.Več o knjigi, njenem snovanju pa nam je povedala Barbara Cergolj, sodelavka Založbe Dravlje, kjer je knjiga izšla.
VEČ ...|23. 4. 2019
Slovenski zgodbi v knjigi papeža Frančiška
Svetovnemu dnevu knjige smo se posvetili v tokratni oddaji, v kateri smo predstavili knjigo Delimo modrosti časa. V njej starejši iz več kot 30 držav delijo svojo modrost, ki jo je izklesalo življenje, polno izkušenj, papež Frančišek pa niza spoznanja ob njihovih življenjskih zgodbah.Svojo zgodbo delita tudi Slovenki Damijana Kravcar in Berta Golob in s slednjo smo posneli tudi navdihujoč pogovor.Več o knjigi, njenem snovanju pa nam je povedala Barbara Cergolj, sodelavka Založbe Dravlje, kjer je knjiga izšla.

Damijana Medved

književnostpapež

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|25. 3. 2019
Misli iz knjige Zakladnica modrosti

Družbo nam je delala knjiga Založbe Ognjišče ZAKLADNICA MODROSTI, iz katere smo prebirali misli, ki so zbrane pod skupnim naslovom MATI. Naj bo tako oddaja poklon vsem materam - živim in pokojnim.

Misli iz knjige Zakladnica modrosti

Družbo nam je delala knjiga Založbe Ognjišče ZAKLADNICA MODROSTI, iz katere smo prebirali misli, ki so zbrane pod skupnim naslovom MATI. Naj bo tako oddaja poklon vsem materam - živim in pokojnim.

misliglasba

Prijatelji Radia Ognjišče

Misli iz knjige Zakladnica modrosti
Družbo nam je delala knjiga Založbe Ognjišče ZAKLADNICA MODROSTI, iz katere smo prebirali misli, ki so zbrane pod skupnim naslovom MATI. Naj bo tako oddaja poklon vsem materam - živim in pokojnim.
VEČ ...|25. 3. 2019
Misli iz knjige Zakladnica modrosti
Družbo nam je delala knjiga Založbe Ognjišče ZAKLADNICA MODROSTI, iz katere smo prebirali misli, ki so zbrane pod skupnim naslovom MATI. Naj bo tako oddaja poklon vsem materam - živim in pokojnim.

Franci Trstenjak

misliglasba

Priporočamo
|
Aktualno

Globine

VEČ ...|12. 10. 2021
O ekstremizmih v družbi in Cerkvi

V oktobrskih Globinah smo se spustili v ozadje ekstremov, ki se v današnjem času kažejo tako v družbi kot v Cerkvi. Kdo je bolj dojemljiv zanje, ali jih lahko najdemo tudi v Svetem pismu in kako jih prepoznati - tudi tiste, ki se skrivajo v ideologiji tradicionalne latinske maše? Z nami je bil jezuit p. Damjan Ristić.

Video oddaje: https://youtu.be/tx6NqXvIROU/

 

O ekstremizmih v družbi in Cerkvi

V oktobrskih Globinah smo se spustili v ozadje ekstremov, ki se v današnjem času kažejo tako v družbi kot v Cerkvi. Kdo je bolj dojemljiv zanje, ali jih lahko najdemo tudi v Svetem pismu in kako jih prepoznati - tudi tiste, ki se skrivajo v ideologiji tradicionalne latinske maše? Z nami je bil jezuit p. Damjan Ristić.

Video oddaje: https://youtu.be/tx6NqXvIROU/

 

Blaž Lesnik

duhovnostodnosidružbasveto pismoCerkevzgodovinaekstremekstremizemtradicionalizemmoderznizemtradicionalna latinska maša

Naš pogled

VEČ ...|12. 10. 2021
Rožnovenski in misijonski oktober

Oktober je mesec, ki nas opomni na molitev in izpraša vest: imate rožni venec pod križem v hiši? Prinaša pa tudi misel na misijonarje in splete oboje: moč molitve nas povezuje z njimi, ki delajo v oddaljenih krajih sveta.

Rožnovenski in misijonski oktober

Oktober je mesec, ki nas opomni na molitev in izpraša vest: imate rožni venec pod križem v hiši? Prinaša pa tudi misel na misijonarje in splete oboje: moč molitve nas povezuje z njimi, ki delajo v oddaljenih krajih sveta.

Jure Sešek

komentardružbarožni venecoktobermisijoniPeter Opeka

Kmetijska oddaja

VEČ ...|17. 10. 2021
Novi koraki zadružnega povezovanja v dobro kmetov

Naš gost v nedeljski kmetijski oddaji je bil Stanko Tomšič, direktor kmetijske zadruge Trebnje-Krka, ki je minuli teden postal tudi direktor Zadružnega gospodarsko interesnega združenja K10+.

Novi koraki zadružnega povezovanja v dobro kmetov

Naš gost v nedeljski kmetijski oddaji je bil Stanko Tomšič, direktor kmetijske zadruge Trebnje-Krka, ki je minuli teden postal tudi direktor Zadružnega gospodarsko interesnega združenja K10+.

Robert Božič

kmetijstvozadrugepovezovanjenabava

Program zadnjega tedna

VEČ ...|18. 10. 2021
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 18. oktober 2021 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 18. oktober 2021 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Sol in luč

VEČ ...|12. 10. 2021
Viktor Frankl: psiholog, ki moderno, brezciljno družbo prebuja v življenje, v knjigi: »Človekovo iskanje najvišjega smisla«

V oddaji Sol in luč smo na Radiu Ognjišče predstavili že nekaj njegovih del, tokrat je z nami v odlomkih iz sicer strokovno zahtevnejše knjige z naslovom »Človekovo iskanje najvišjega smisla«, ki pa vsebinsko ustreza času v katerem smo. Avtor neprenehoma prižiga luči povsod tam, kjer se človek znajde v temi. Knjiga je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi.

Viktor Frankl: psiholog, ki moderno, brezciljno družbo prebuja v življenje, v knjigi: »Človekovo iskanje najvišjega smisla«

V oddaji Sol in luč smo na Radiu Ognjišče predstavili že nekaj njegovih del, tokrat je z nami v odlomkih iz sicer strokovno zahtevnejše knjige z naslovom »Človekovo iskanje najvišjega smisla«, ki pa vsebinsko ustreza času v katerem smo. Avtor neprenehoma prižiga luči povsod tam, kjer se človek znajde v temi. Knjiga je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi.

Tadej Sadar

odnosisvetovanjemladi

Zgodbe za otroke

VEČ ...|18. 10. 2021
Zmajski mladenič

V avstrijski pravljici boste slišali, da je nekoč živel lovec, ki je imel ženo in veliko otrok, kruha pa bolj malo na mizi. No, tako piše na začetku pravljice. Konec je veliko bolj prijazen: dobro se jim je godilo, do smrti so srečno živeli. Prava pravljica, kajne?

Zmajski mladenič

V avstrijski pravljici boste slišali, da je nekoč živel lovec, ki je imel ženo in veliko otrok, kruha pa bolj malo na mizi. No, tako piše na začetku pravljice. Konec je veliko bolj prijazen: dobro se jim je godilo, do smrti so srečno živeli. Prava pravljica, kajne?

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljice

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|18. 10. 2021
Pobiči mi po cest gredo

Tokratno oddajo o ljudski glasbi so oblikovale tri ljubljanske skupine; pevke Cintare, pevska skupina Kerlci in Rožančevi fantiči.


 

Pobiči mi po cest gredo

Tokratno oddajo o ljudski glasbi so oblikovale tri ljubljanske skupine; pevke Cintare, pevska skupina Kerlci in Rožančevi fantiči.


 

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|18. 10. 2021
Reportaža z letošnjih počitnic

V oddaji PRO smo nadaljevali z reportažo letošnjih počitnic, ki so bile na Kreti. Slišali ste o drugem dnevu in o nekaterih posebnostih Krete, pa tudi posnetek mašnega nagovora in pogovora s počitnikarjema.

Reportaža z letošnjih počitnic

V oddaji PRO smo nadaljevali z reportažo letošnjih počitnic, ki so bile na Kreti. Slišali ste o drugem dnevu in o nekaterih posebnostih Krete, pa tudi posnetek mašnega nagovora in pogovora s počitnikarjema.

Franci Trstenjak

glasbapro

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|18. 10. 2021
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 18. 10.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 18. 10.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|18. 10. 2021
Vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec o pogoju prebolelosti in cepljenja ter nasilnih protestih

Vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec sta v oddaji Spoznanje več, predsodek manj pokomentirala odločitev ustavnih sodnikov, ki so zadržali izvajanje vladnega odloka, ki za zaposlene v državni upravi uvaja pogoj prebolelosti ali cepljenja. Prav tako nismo mogli mimo nasilnih protestov v Ljubljani ter odločitve vrhovnega sodišča, ki je zavrnilo zahtevo premierja Janeza Janše za revizijo sodne odločitve v tožbi Eugenije Carl zaradi razžalitve.

Vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec o pogoju prebolelosti in cepljenja ter nasilnih protestih

Vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec sta v oddaji Spoznanje več, predsodek manj pokomentirala odločitev ustavnih sodnikov, ki so zadržali izvajanje vladnega odloka, ki za zaposlene v državni upravi uvaja pogoj prebolelosti ali cepljenja. Prav tako nismo mogli mimo nasilnih protestov v Ljubljani ter odločitve vrhovnega sodišča, ki je zavrnilo zahtevo premierja Janeza Janše za revizijo sodne odločitve v tožbi Eugenije Carl zaradi razžalitve.

Alen Salihović

politikadružba