Akademik, dr. Kajetan Gantar, je bil osrednji govornik pred Slomškovo nedeljo v letu 2020, na Slomškov dan, praznik Društva katoliških pedagogov Slovenije na Slomu, na Ponikvi. Skoraj tik pred njegovim devetdesetim letom starosti smo ga znova povabili k pogovoru, v katerem največ prostora namenjamo njegovi pedagoški vlogi. »V dobrem pedagogu mora biti tudi nekaj igralca«, pravi. Iskriv in modrosti poln pogovor.

V oddaji PRO smo nadaljevali z lepimi mislimi o prijateljstvu, ki so zbrane v knjigi ZAKLADNICA MODROSTI.

V nocojšnji oddaji PRO sta nam delali družbo dve knjigi: Najprej Sveto pismo in potem še knjiga založbe Ognjišče ZAKLADNICA MODROSTI. Izbrali smo misli pod skupnim naslovom PRIJATELJSTVO.

Kaj je svtopisemska modrost in kako jo človek lahko pridobi tudi dandanes.Z nami je dr. Jože Krašovec.

Gostili smo plesno pedagoginjo in plesno-gibalno terapevtko Nevo Kralj. Izvedeli boste, zakaj je ples v starosti še posebej dobrodejen, pa tudi pri kakšnih težavah lahko pomaga plesno-gibalna terapija.

Dr. Tjaša M. Kos, psihologinja, ima svojevrstno življenjsko zgodbo. Je velika iskalka. Mnogokrat je morala iskati, in ob tem je tudi veliko našla, kar jemlje kot blagoslov. Njeno pot je zaznamovala tudi slepota. Vid je zaradi redke bolezni izgubila pri 24-tih letih. To je ni zaustavilo, morda jo je še bolj spodbudilo k iskanju naprej, tudi k študiju na Dunaju, kjer je diplomirala iz psiholoških znanosti. Je žena in mati treh sinov. Uspešna na svoji poklicni poti.

V nocojšnji oddaji PRO je bila vsebinska rdeča nit besedica SREČA. Slišali ste nekaj lepih sporočil o sreči, ki jih najdemo v Svetem pismu in v knjigi Zakladnica modrosti. Med sporočili pa smo slišali izbrane popevke in narodnozabavne melodije, ki imajo skupni imenovalec: poletje in morje.

Za mnoge župnike in župnije se je v teh poletnih dneh zgodil »šok«.

V teh dneh se spominjamo začetka prve svetovne vojne, zato naj omenimo, da je avstrijski zunanji minister Brechtold napisal Srbiji ultimat, ki ga ta ni mogla sprejeti.To je gotovo eno od dejstev, ki niso tako znana kot sam sarajevski atentat.

Ena izmed modrosti zgodovine je, da se vojne ne končajo tako, kot so si zamislili tisti, ki so jih začeli. Mnogi vladarji so to sicer vedeli, a bili so prepričani, da bo pri njih drugače; da bo prav njihova vojaška avantura izjema, ki bo potrdila sicer trdno pravilo.

Medtem ko je bil Franc Ferdinand nasprotnik vojne s Srbijo, to ni veljalo za mnoge na dunajskem dvoru. Vrhovni poveljnik generalštaba (Franz Conrad) je bil eden izmed tistih, ki je že leta 1913 predlagal zasedbo Srbije, pač po vzoru tega, kako so si priključili Bosno.

Conrad je zunanjega ministra Brechtolda nagovarjal k vojni, medtem ko je Franc Ferdinand ministru pisal, da Rusija ob tem ne bi mirno stala ob strani. Morebitna zmaga bi pomenila mnogo žrtev; pridobili bi nekaj nasadov sliv in kozjih pašnikov, za povrhu pa še precej ubijalskih upornikov.

Celotni komentar je objavljen na spletni strani Casnik.si.

Naša gostja je bila pobudnica ustanovitve Zavoda, gospa Viktorija Drolec. Vabljeni k poslušanju, da boste izvedeli več o dnevnem bivanju starejših, pomoči starejšim na domu ter Babi servisu.

Morda sem občutljiv, ker se pri svojem uredniškem delu neprestano srečujem s temnimi stranmi zgodovine? Morda, vendar to ne spodkopava razlogov za skrb. Bolj gotovo so potrjeni, saj se ve, kako gre starodavna modrost, da je zgodovina učiteljica življenja in da se je iz napak smiselno učiti. Velikokrat slišimo tudi, da se zgodovina ponavlja. Ponavlja pa se prav zato, ker je kot učiteljico ne upoštevamo in ker se iz preteklih napak premalo naučimo.Celoten komentar, ki ga je napisal Lenart Rihar, je prebral Marjan Bunič.

Prišel je v svoj domači kraj in jih učil, tako da so strmeli in govorili: Od kod temu ta modrost in ta mogočna dela? Ali ni to tesarjev sin? (Mt 13, 54-55)

V aprilski oddaji Modrost v očeh boste najprej slišali pogovor z gospo Rožco Šonc, ki nam bo povedala, kaj v teh dneh počnejo v okviru projekta Starejši za starejše. V nadaljevanju bo naša gostja Ana Pleško, vodja projekta Čvekifon, ki je brezplačni klepetalnik za starejše. V zadnjem delu oddaje pa boste slišali navdihujoče pismo naše poslušalke Andreje. Bodite z nami.

Ko poslušamo starozavezna berila, opazimo, da vedno večja svetloba v cerkvi zrcali Božje razodetje, ko je v svojem ljudstvu razkrival načrt za odrešenje. Od zgodbe o stvarjenju do predpodobe zveličanja v Izakovi daritvi in delitvi rdečega morja. Od prerokb odrešilne zveste Božje ljubezni in luči njegove modrosti do obljube nove zaveze z novimi srci in Božjim duhom, ki prebiva v nas. V mehkem soju v cerkvi spoznavamo, kako je obljubljeno zveličanje v teku stoletij postalo jasnejše.

Duhovnik Gabriel Kavčič, ki je na študiju moralne teologije v Rimu, je razmišljal o tem, da bolezen tudi boli. Te izkušnje mladi nimajo. To življenjsko modrost imate starši, stari starši, samski, v propadlih družinah, v srečnih zakonskih zvezah, osamljeni in prav tako izkušeni duhovniki duhovniki veste, kaj pomeni ljubiti.“

Pogovarjali smo se z akademikom dr. Jožetom Krašovcem.

Z dr. Stanislavom Slatinekom smo predstavili knjigo Anselma Gruena - Duhovno spremljanje v starosti: vaje in rituali. Profesor kanonskega prava na Teološki fakulteti v Ljubljani je knjigo teološko pregledal.

Spoštovani bratje frančiškani, sobratje duhovniki, dragi preskušani bratje in sestre, dragi romarji.Na vse vas kličem nadangelov pozdrav nebeški Materi Mariji: »Ave«. Bodite pozdravljeni in blagoslovljeni. Bodite tudi ozdravljeni v vseh vaših mislih in tegobah, v boleznih in trpljenju. Tudi danes se v molitvah in daritvi svete maše, v duhovni povezanosti v družino Božjih otrok, iz Lurda prenaša pozdrav »Ave«, tudi sem na Brezje. V Lurdu bolniki, tudi na Brezjah bolniki – ena velikanska nepretrgana veriga povezanosti neštetih trpečih ljudi okoli Marije, ki jo slavijo: Ave, Ave Marija. Ko se je nebeška Mati Marija 11. februarja 1858, v Lurdu sklonila do deklice Bernardke, se je sklonila do vsega človeštva. Prišla je s tolažbo in pomočjo. Stiske in trpljenje na tem svetu nikdar ne pojenjajo in nikoli ne bodo pojenjali. V kakršnem koli obdobju živimo, v pomanjkanju ali v blagostanju, stiske in trpljenja ne moremo odpraviti. To dvoje je namreč zarezano v dušo in telo vsakega človeka. Stiske in trpljenje sta naša nadležna spremljevalca od rojstva do smrti. Človeštvo vlaga ogromna sredstva in napore za odpravo ali pa vsaj za lajšanje teh dveh nadležnih in težavnih spremljevalcev. Ko si znanost nadeja, da napreduje pri iskanju rešitev, se že nakazujejo nove stiske in trpljenje. Vedno znova se namreč pojavljajo v novih oblikah: včasih kolera in španska gripa, danes rak, aids, nove oblike gripe in pljučnice, odporne na do sedaj znane antibiotike…Vsako leto bolj se bojimo zime, ker več ne vemo, kakšno novo bolezensko nadlogo nam bo prinesla. Ob pojavih novih bolezni pa se širijo strahovi, nezaupanja, panika, in kot vedno, tudi finančna špekuliranja. Zaradi takšnega stanja zopet najbolj trpijo tisti, ki se itak že leta in leta borijo z boleznijo ali invalidnostjo. Njihova medicinska obravnava je nemalokrat porinjena v drugi plan ali pa v dolge čakalne vrste. Stiska in trpljenje s seboj vedno prinašata dih smrti. Ta dih je strašen. Grozi pred popolnim uničenjem človeka. Grozna so občutja hladnosti groba in razpadanja. Ta občutja človeka osamijo od življenja in upanja in ga mnogokrat tirajo v popolni obup. Iz tega se poraja želja, da bi čim prej ubežali pred takšnimi občutji. Nekateri zato izberejo smrt po lastni roki ali pa evtanazijo. Za njih je padec v neobstoj lažji kot pa živeti s stisko in trpljenjem. S tako odločitvijo pa hote ali nehote Bogu pokažejo, da se ne strinjajo z njegovim načrtom o njihovem življenju. Vsekakor je bolezensko stanje človeštva nekaj, kar zdaleč presega njegove zmožnosti dojemanja in reševanja iz tega žalostnega stanja. Še vedno ostajamo brez odgovorov na stiske in trpljenje. Teh odgovor namreč v tem življenju nikoli ne bomo dobili. Tudi nam jih Bog ne daje v takšni obliki, da bi jih lahko vsi razumeli. Zato si je Kristus brez obotavljanja na svojo Božjo in človeško naravo naložil svoje trpljenje in trpljenje vseh ljudi. V tem ni samo solidaren z nami, temveč nam pove, kdo je Bog Oče. V srcu Boga Očeta imajo svoje domovališče vse človeške stiske in trpljenje. Zato je med nas poslal svojega Sina, da bi nam to povedal in da bi nam razodel Očetovo bližino najprej v svoji osebni stiski in trpljenju. »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11, 28). Papež Frančišek to Kristusovo povabilo nam vsem postavi v središče svoje letošnje poslanice za letošnji Dan bolnikov. Papež nas opogumlja. V Kristusovih besedah »pridite k meni« vidi obljubo okrepitve in počitka. Kristus nam ponuja svoje usmiljenje in tolažbo, skratka sebe tolažečega. Jezus gleda ranjeno človeškost. Ima oči, ki vidijo, ki opazijo, saj gledajo v globino, ne begajo v ravnodušnosti, ampak se ustavijo in sprejmejo celotnega človeka, vsakega človeka v njegovem zdravstvenem stanju, ne da bi zavrgle kogarkoli, ampak vabijo vsakega, da naj vstopi v njegovo življenje, kjer bo začutil njegovo nežnost. Kristus sam je namreč postal šibek in je izkusil človeško trpljenje ter od svojega Očeta prejel počitek (prim. Poslanica papeža Frančiška za 28. svetovni dan bolnikov, 2020).Kraji Marijinega prikazovanja so vedno tudi kraji počitka in nežnosti. Marija nikoli ne prihaja sama. Vedno pride z Jezusom. Tam, kjer sta Marija in njen Sin Jezus, so prisotna vsa nebesa. Tudi Lurd in Brezje sta zato kraja našega počitka in pomirjenja, ker so tukaj med nami nebesa. V Marijinih cerkvah se namreč učimo, kako biti z Bogom tudi tam, kjer se nebesa ne občutijo. Na vseh krajih človeške stiske in trpljenja je namreč možnost tudi hrepenenje po Bogu. Takšni kraji so recimo tudi bolnišnice. Danes teden smo se poslovili od mojega dragega očeta Jožefa. Bil je dober oče. Rad ga imam. Mnogo svojih dni je na stara leta preživljal v bolnišnici. Tako tudi tri tedne pred smrtjo. Kljub bolezni ni miroval. Svoje sobolnike je vabil, spodbujal in hrabril, naj tudi oni gredo k Jezusu po počitek in obhajajo zakrament sv. spovedi, bolniškega maziljenja ter prejmejo Jezusa pri sv. obhajilu. Pri tem je bil nadvse prepričljiv in mnogi so mu sledili. Še tri tedne pred smrtjo sem mu skoraj vsak dan v sveti hostiji prinašal Jezusa, da ga je krepil. Dejal mi je, da mu Jezus zelo pomaga in ga tolaži. V bolnišnici je postal pravi izvedenec za življenje z Jezusom v stiski in v trpljenju ter končno za umiranje z Jezusom. Nikdar mi ni povedal, da ga je strah smrti, ker ga res ni bilo strah. Vedel je, da v svojem hrepenenju po Jezusu nikdar ne bo razočaran. Prag smrti je prestopil spokojno, z nasmehom na obrazu, ker je dočakal počitek v nebesih. Po očetovi smrti me najbolj tolaži, da ga imam rad. Nikdar ga nisem sramotil, nikdar mu nisem izrekel žaljive besede. Ko sem ga na koncu vprašal, če me ima kaj rad, je tiho dejal: Ja. To je bila njegova zadnja beseda ne tem svetu. Letos 1. oktobra bi skupaj z mojo mamo obhajala 60 – letnico poroke. Takoj po poroki sta takrat za en dan poromala sem na Brezje. Mariji sta priporočila v varstvo njun zakon in družino, ki sta si jo ustanovila. Jezus nas danes po evangeljski besedi opominjs, da nikdar ne smemo očeta in matere prinašati okrog, pa četudi gre za tako svete reči. Na njun račun se ne smemo okoriščati. Tega si niti Bog ne želi zase. Darovi za Boga ne smejo iti na račun očeta in matere, da bi onadva zato trpela škodo ali pomanjkanje (prim. Mr 7, 1-13). Darovi, namenjeni očetu ali materi so namenjeni samemu Bogu. Kdor pozna življenje sv. Bernardke, vidkinje iz Lurda, pozna, v kakšnem odnosu je bila Bernardka do svojih staršev, ki so sicer bili zanjo precej težavni, predvsem oče. Vendar se Bernardka nikdar ni pregrešila proti svojim staršem. Do njih je negovala spoštovanje in ljubezen. V odnosu do staršev se namreč določamo, kdo in kaj smo pred Bogom. Če smo vredni svojih staršev, smo vredni Boga in zato tudi njegovih milostnih darov. O starših se nikdar ne sprašujemo ali so vredni naše ljubezni ali pa je niso vredni. Kakršnikoli so že starši, nam pomenijo Božjo voljo, da smo in da živimo. Od tukaj naprej se potem dogaja vse, kar v našem življenju doživimo – tudi naše dojemanje stiske in trpljenja, kakor tudi soočanje z našimi boleznimi in boleznimi drugih. Starši so namreč tisto svetišče, kjer se Bog razodeva in proslavlja nam in tistim, ki nas poznajo. Čeprav je kralj Salomon zgradil Božji tempelj na zemlji, je vedel, da Boga ni mogoče zaobjeti na enem kraju, v samo enem svetišču. In vseeno je prosil, naj ga Bog sliši v tem templju, ki ga je spominjal na očeta Davida. Prav oče mu je namreč naročil in za to vse tudi pripravil, naj po njegovi smrti sezida Božji tempelj. Bog je Salomonu zato dal silno modrost, da je kot kralj pravilno ravnal (prim. 1 Kr 8, 22-23.27-30). Lurd, Brezje, Fatima, Medžugorje in mnogi drugi kraji Marijine prisotnosti so mnogokrat tudi spomin na naše starše, ki so že pred nami ali pa celo skupaj z nami romali na te kraje. Tako so nas utrjevali v pobožnosti do nebeške Matere Marije. Želim vam in sebi, dragi bolniki, romarji, bratje in sestre, da si danes tukaj na Brezjah nekoliko odpočijemo pri Jezusu in Mariji in s tako tudi nekoliko potolažimo in opogumimo, da gremo naprej, kljub stiskam in trpljenju. Skupaj z nami naj vedno hodita Jezus in Marija, da bi tudi mi nekoč dosegli srečno večnost v nebesih. Msgr. Peter Štumpf, murskosoboški škof

Ko so izvršili vse po Gospodovi postavi, so se vrnili v Galilejo, v svoje mesto Nazaret. Dete pa je raslo in se krepilo, vedno bolj polno modrosti, in Božja milost je bila z njim. (Lk 2, 39-40)

Jaz vam bom dal zgovornost in modrost. (Lk 21, 15)

Priljubljeni avtor Anselm Grün je zbral različne človeške izkušnje s katerimi se srečuje prek ljudi, ki so v stiski. Z modrostjo meniha odgovarja in nagovarja vsakega posebej, iz oči v oči. Poslušali smo nekaj odlomkov iz knjige Ko ne veš več, kako naprej, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

V tokratni oddaji smo vam predstavili razstavo udeležencev Univerze za tretje življenjsko obdobje, ki so skozi keramiko in fotografijo predstavili delo arhitekta Jožeta Plečnika. Razstava nosi naslov Kadar me stvar prime, jo znam in je na ogled v Meršolovem atriju v Zavodu sv. Stanislava. Razstavo je predstavila mentorica študijskega krožka Keramika Lučka Šićarov. V drugem delu oddaje je bila naša gostja Ana Petrič, koordinatorka projekta Božiček za 1 dan - za starostnike ter avtorica navdihujočega in srčnega projekta Mala pozornost za veliko veselje, ki spodbuja k pisanju pisem, da bi na tak način polepšali praznične dni tudi tistim starostnikom, ki so sami.

Naša gostja je bila psihologinja in terapevtka medicinske hipnoze Boni Pajntar Plut, ki je predstavila različne načine pomoči; od zeliščnih pripravkov, higiene spanja do medicinske hipnoze.

Avtogoli slovenske zunanje politike, je naslov komentarja, ki ga je za portal Časnik.si napisal Andrej Tomelj. Govori o novi ameriški veleposlanici v ZDA. Končno smo s srcu Evrope in popku sveta učakali prihod nove ameriške veleposlanice in jadra slovenskega žurnalizma so se napela v močnem vetru, ki je zavel ob njenih prvih korakih na sončni stran Alp. Še z nobenim veleposlanikom doslej si ob njegovem prihodu nismo dali toliko opraviti. V komentarjih je moč zaznati vse, od podcenjevanja nove veleposlanice do užaljenosti zaradi nezanimanja ameriške zunanje politike za Slovenijo.Veleposlanica Lynda Blanchard ni karierna diplomatka. Zato ji številni komentatorji očitajo, da si je veleposlaniško mesto kupila s težkimi milijoni, ki jih je darovala republikancem in Donaldu Trumpu v njegovi volilni kampanji. Je s tem kaj narobe? Nič; to je ameriški način financiranja politike. Slovenski žurnalisti, pometajte raje pred domačim pragom. Vendar ne pod preprogo! Pometajte raje na kup, ki ga bo lahko videl kdorkoli, tudi iz letala. Raziščite, kaj je z rdečimi številkami, v katerih je umirala LDS, kako krije izgubo parlamentarna stranka SD itd. Potrudili ste se le pri vprašljivem posojilu SDS-u, ki pa ga je stranka takoj poplačala in vrtoglavo drago preplačala.Povsem smo pozabili na Lyndinega soseda, veleposlanika Ruske federacije. Z njim postaja soseda, čeprav je ameriška ambasada na Prešernovi cesti, ruska pa na Tomšičevi. Kako zgovorna naslova: genialni Slovenec in svetovljan nasproti partijskemu sekretarju!Skoraj bo že deset let, kar Doku Gapurovič Zavgajev zaseda mesto veleposlanika v Sloveniji. Putin in Medvedjev sta vedela koga, kam, zakaj in za kaj sta ga poslala v Ljubljano. Putin še predobro ve, zakaj je Zavgajev, kljub starosti (decembra bo dopolnil devetinsedemdeset let) nenadomestljiv. Zavgajev v Kremelj ni prinesel milijonov. V nahrbtniku je imel le bleščečo partijsko kariero ter problematična in nečastna dejanja v Čečeniji. Ne naši oblastniki ne žurnalisti provladnih medijev niso mogli in/ali si upali odločno ugovarjati temu, koga Rusi pošiljajo v Ljubljano. Zunanji minister Žbogar je bil ob ruski nameri celo naravnost navdušen. Pozdravil je dejstvo, da k nam prihaja za veleposlanika celo namestnik ruskega zunanjega ministra.V kateri resnično demokratični državi bi Zavgajev užival gostoljubje? Ni problematičen samo njegov življenjepis ampak tudi njegove čudne predstave o delu veleposlanika. Na odprti sceni se je bratil s Turnškovimi borci, s podporo navezi Janković-Erjavec se je vtikal v zadnje državnozborske volitve. Z zaskrbljenostjo lahko ugibamo, kakšne poteze je vlekel v zaodrju. Njegovo nezaslišano početje pred volitvami je med drugimi močno razburilo Damirja Črnčeca. Prav zanimivo bi bilo današnje videnje predrznega veleposlanikovega ravnanja v očeh aktualnega vladnega sekretarja.Po Erjavčevi vroči ljubezni z Rusijo smo si od novega zunanjega ministra obetali bolj uravnoteženo zunanjo politiko. Žal je Cerar človek, za katerega ljudska modrost pravi, da kar z glavo naredi, z ritjo podre. Minister Cerar se je vendarle odpravil v ZDA in že prvi dan zabil Sloveniji avtogol. V Washingtonu se je srečal z demokratsko senatorko Klobucharjevo, ki jo nekateri omenjajo kot kandidatko z predsednico, torej Trumpovo izzivalko. Kaj sta govorila s političarko belokranjskih korenin, ali sta jedla potico ali belokranjsko pogačo, ni pomembno. Pomembna je usodna napaka, da je po dolgoletnem diplomatskem zatišju slovenski zunanji minister pohitel v Trumpu sovražni tabor.Nikakor ni zanemarljivo dejstvo, da je Klobucharjeva v senatu glasovala proti imenovanju Lynde Blanchard za veleposlanico, glasovala je proti prijateljici in zaupnici Melanije Trump. In potem jokamo, da Melanija ničesar ne postori za Slovenijo. Naj gre v slovenski gol in brani domovino svoje mladosti pred avtogoli? Naj občuduje grobo obtesano plavo skulpturo nad Sevnico, s katero se ji posmehujejo »umetnik« in slovenski amerikanofobi?Kaj Slovenci v teh dneh sporočamo urbi et orbi? Večina nebrzdano vpije, da v slovensko postmoderno, z levičarstvom omreženo, družbo prihaja skrajno starokopitna oseba, tako rekoč iz časa ameriške državljanske vojne: kristjanka, mati sedmih otrok, humanitarna aktivistka. Hudo! Je premožna in nekoruptivna. Še huje!Prijateljuje z družino Trump. Najhuje!

V tokratni oddaji Modrost v očeh o glasbeni terapiji za starostnike. Ta je prinesla številne dobrobiti tudi bolnikom z demenco ter ob poslavljanju od življenja. Svoje znanje in izkušnje z glasbeno terapijo je z nami delila akademska glasbenica Špela Loti Knoll [knol], direktorica Inštituta Knoll - Inštituta za glasbeno terapijo in supervizijo.

Ivan Oman je verjetno bil zadnji kmet v naši zgodovini, ki je vstal iz kmečke modrosti in stopil na politični oder. Ko se spominjam različnih dogodkov, na katerih so se pojavljali politiki Demosa, je Oman izstopal kot kmet modrec med intelektualci urbanega porekla. Poosebljal je zdravo kmečko pamet, ki je danes žal tudi na podeželju ne najdete prepogosto, odločno in preprosto ljudsko govorico, kleno slovensko in krščansko držo, politično razgledanost in preudarnost, predvsem pa srce, veliko srce za Slovenke in Slovence, za državo Slovenijo in njeno demokratično ureditev.

V avgustovskem Klepetu z Metko Klevišar smo se spraševali, če medicina sme storiti vse kar zmore. Medicina se namreč v zadnjih letih bliskovito razvija, ob tem pa se odpirajo tudi različna etična vprašanja.

Tisti čas je prišel Jezus v svoj kraj in je ljudi učil v njih shodnici, da so strmeli in govorili: Od kod ima ta to modrost in te moči? Ali ni to tesarjev sin? (Mt 13, 54)

Lepo je v stvarstvu poveličevatilepoto, moč, razum, modrost Boga,a to, kako vršiš oblast nad brati,bi bil polom, če ne bi dal srca.Tako Milan Debeljak začenja 199 sonet iz zbirke Bo ljubila pesem?Še več jih je v oddjai Od slike do besede, v kateri pesnik o svojem snovanju z besedami pove tudi sam.

Predstavili smo program varne vožnje Senior, ki ga v Centru varne vožnje na Vranskem pripravlja AMZS. Z nami je bil inštruktor varne vožnje, Brane Legan.V drugem delu oddaje pa ste spoznali Zavod Sopotniki, ki z brezplačnimi prevozi starostnikom omogočajo, da se udeležujejo kulturnih dogodkov, obiskujejo svoje prijatelje, gredo k zdravniku, v trgovino ipd. Zavod Sopotniki je predstavil njegov ustanovitelj in direktor Marko Zevnik.

Polno malho modrosti nam je ob 11h v oddaji Za življenje natrosil zaporniški duhovnik Robert Friškovec o katerem so slikovito zapisali, da je brez talarja in brez mask.

Pogovor o finančni modrosti ali inteligenci s psihologinjo Alenko Rebula Tuta je morda presenetljiv, toda v družbi se kaže vse večja potreba po odkritem pogovoru o sredstvih, denarju, finančnem stanju. Kakšen je naš odnos do denarja? Zakaj predsodek, da bogati ljudje niso dobri? Denar je sredstvo, orodje, ključno je, kako z njim ravnamo, revnejši ali bogatejši, kaj kupujemo, kako ga trošimo in kam ali komu namenjamo. Osebna rast je povezana tudi z odnosom do sredstev, ki so posledica uresničevanja naših darov. Morda pa ne razumemo prav besed Svetega Pisma tudi o blagostanju.

Manj jej in več migaj pravi stara modrost, prav tako pa velja, da je zajtrk zelo pomemben obrok dneva. Res je, da pri tem, delamo napako in ta obrok zelo oklestimo ali celo preskočimo, izgovor je seveda hitenje. A lahko je tudi drugače. Če se odločimo, da za zajtrk zaužijemo jogurt lahko veliko storimo za našo prebavo in posledično tudi zdravje. In če vam okus navadnega jogurta ni blizu, imate zdaj na voljo sadni jogurt mlekarne Celeia brez dodanega sladkorja. Direktor Mlekarne Celeia Marjan Jakop je prepričan, da je okus pravi!Mlekarna Celeia torej ponuja sadni jogurt, ki ima le toliko sladkorja, kolikor ga ostane v mleku po mlečno kislinski fermentaciji in ga imajo tudi vsi navadni jogurti brez dodanega sladkorja.

27. april je v Republiki Sloveniji državni praznik dan upora proti okupatorju. Mnenja v slovenski družbi tako glede praznika kot zgodovinskih dogodkov, ki jih obeležuje, so deljena. Ob iskanju konsenza o teh travmatičnih dogodkih naše skupne preteklosti se hitro znajdemo na tankem ledu, saj skorajda ni slovenske družine, ki med drugo svetovno vojno ne bi izgubila kakšnega člana.Naslednje vrstice so zato zapisane z največjim spoštovanjem do naklonjenega bralca in njegovih prednikov, ne glede na to, kateremu taboru so pripadali ali katero uniformo so nosili med drug svetovno vojno, ki je našemu narodu prizadejala tako globoke rane.Če poskušamo na predmet obeleževanja praznika pogledati z državotvornega stališča, lahko zaključimo, da je OF po eni strani organizirala upor proti nasilnemu okupatorju in raznarodovanju, omogočila nastanek slovenske državne entitete znotraj povojne Jugoslavije in nam zagotovila vrnitev dela Primorske. Po drugi strani pa je z njo povezana nasilna komunistična revolucija, ki je sprožila oboroženi odpor dela slovenskega prebivalstva, povojni poboji ter totalitaristična ureditev povojne države.Kljub spravni slovesnosti, ki je pred slabimi tridesetimi leti potekala v Kočevskem Rogu, Slovenci ostajamo globoko razdeljen narod in celjenje ran bo zahtevalo še veliko časa. Pričujoči članek ima zato le en cilj, in sicer opozoriti na grozeče katastrofalne posledice, ki lahko doletijo naš narod, v kolikor Slovenci ne začnemo graditi sprave od spodaj navzgor.Najboljše svarilo pred katastrofalnimi posledicami notranjih razprtij vsake družbe nam ponuja novozavezna prigoda Jezus in Bélcebub, v kateri Odrešenik farizejem na očitek, češ da demone izganja z demonskim poglavarjem Bélcebubom, med drugim odvrne: »Vsako kraljestvo, ki se razdeli zoper sebe, bo opustošeno in nobeno mesto ali hiša, ki sta zoper sebe razdeljena, ne bosta obstala.« (Mt 12,25–26). To modrost si velja vzeti k srcu.Čemu torej slovenska razdeljenost? Zgodovinar Ignacij Voje je v svojem intervjuju, objavljenem v Delu, 29. maja 2018, povedal: »Slovenci smo se že spravili, a politiki ta spor in problem umetno ohranjajo. Ljudje so se poročali med seboj ne glede na različno preteklost svojih družin. Ena in druga stran imata grehe, in če bi si jih vsi priznali, bi si lahko končno vsi, brez fige v žepu, segli v roke.«Cui bono? Komu v prid? Bi se ob tem načrtnem razdvajanju vprašal Cicero. Odgovor nam ponudi še ena latinska maksima divide et impera – deli in vladaj. Nemara ni naključje, da se je prilivanje olja na ogenj starih zamer začelo prav po letu 2004, ko je na oblast prišla prva »desna vlada«.Del političnega establišmenta v Sloveniji si dediščino NOB preprosto prilašča in z njo ravna kot s svojim fevdom, čeprav se zdi, da o njegovi zgodovini ve le bore malo. Predsednik državnega zbora gospod Dejan Židan je tako januarja letos v Dražgošah izjavil: “Pod vzkliki domoljubja in izkoriščanjem strahu pred različnim, pred drugim, se krepijo ksenofobija, rasizem, populizem, …”Ob izjavi gospoda Židana se pojavi vprašanje, kako dobro gospod sploh pozna partizanske pesmi. Vsi, ki jih poznamo, namreč vemo, da imajo le-te običajno izrazito slovensko etno-nacionalistično noto. Ko bi napevi kot “Hej, brigade, hitite, razpodite, zatrite, požigalce slovenskih domov!” nastali danes, bi jih ta isti politik, verjetno razglasili za fašizem ali vsaj sovražni govor.Dejan Steinbuch je ob lanski proslavi dneva vrnitve Primorske k matični domovini zapisal: “Ko leta 2018 ne vidiš ene same slovenske zastave.” Politikom, ki se takšnih proslav udeležujejo, je za razliko od večine ljudi, ki so se med drugo svetovno vojno pridružili partizanom, domoljubje popolnoma tuje. Namesto patriotizma jih prevevata etnomazohizem in domomržnja. Stojijo na grobovih domoljubov in spomin na njihovo žrtev zlorabljajo za dosego dnevnopolitičnih ciljev. Kot pravnuku sodelavcev OF se mi zdi takšno ravnanje popolnoma nesprejemljivo.

Svetovnemu dnevu knjige smo se posvetili v tokratni oddaji, v kateri smo predstavili knjigo Delimo modrosti časa. V njej starejši iz več kot 30 držav delijo svojo modrost, ki jo je izklesalo življenje, polno izkušenj, papež Frančišek pa niza spoznanja ob njihovih življenjskih zgodbah.Svojo zgodbo delita tudi Slovenki Damijana Kravcar in Berta Golob in s slednjo smo posneli tudi navdihujoč pogovor.Več o knjigi, njenem snovanju pa nam je povedala Barbara Cergolj, sodelavka Založbe Dravlje, kjer je knjiga izšla.

Družbo nam je delala knjiga Založbe Ognjišče ZAKLADNICA MODROSTI, iz katere smo prebirali misli, ki so zbrane pod skupnim naslovom MATI. Naj bo tako oddaja poklon vsem materam - živim in pokojnim.

Kdaj se boriti, kdaj pa je bolj modro, da preprosto sprejmemo, kar nam življenje prinaša in s tem poskušamo čimbolj kakovostno živeti.

Naša gostja je bila Tatjana Prašnikar Đuran, organizatorka regionalnih mrež pri Zvezi društev za socialno gerontologijo Slovenije. Med drugim je predstavila tudi skupine za samopomoč starejših, ki delujejo po celotni Sloveniji.

Svetopisemska modrost nas uči, da se zlo skriva. Nikoli ne nastopi odkrito, ampak vedno posredno, svojih pravih namenov ne razglaša. zato je md mislijo, besedo in dejanjem vedno nameren razkorak, ki ga imenujemo laž.

Na dan zaljubljencev smo odprli temo spoštovanja in ljubezni v zakonu. Zakonca Zvonko in Dubrovka Turinski že več let vodita tečaj za pare, ki sloni na načelih starodavne modrosti iz Svetega pisma. Spregovorila sta o osnovnih načelih in poteku tega tečaja, ki pomaga tako zaročencem kot parom z dolgoletnim stažem.

S psihologinjo Janjo Frelih Gorjanc smo pozornost usmerili v vprašanje, kako živeti, da dočakamo starost izpolnjeni, kako pomembno je zaupanje v življenje, odpuščanje in zahvaljevanje. Ne zamudite navdihujočega in spodbudnega pogovora.

Slej ko prej se znajdemo v položaju, ko moramo poskrbeti za ostarele starše ali druge bolne svojce, ki se vrnejo iz bolnišnice v domačo oskrbo ali pa se njihovo zdravstveno stanje poslabša. Tedaj ugotovimo, da na nego nismo pripravljeni, ker nimamo potrebnega znanja. Zato smo v tokratni oddaji ob pomoči Alojzije Fink, dipl. medicinske sestre in specialisteke patronažne nege, posredovali nekaj nasvetov o negovanju varovanca v domačem okolju, s posebnim poudarkom na varnem dviganju in premikanju.

V tednu Karitas smo v Mladoskop povabili Tatjano Rupnik, vodjo programa Popoldne na cesti in Draga Sukiča z Zavoda Pelikan, kjer vodi terapevtsko skupino za dvojne diagnoze, zasvojenost in duševne težave. Kako lahko podamo roko pomoči osebam, ki ne zmorejo, kaj sporočajo mladi skozi odklonilno vedenje, kako se jim približamo, jih slišimo? Z gostoma smo razmišljali tudi ob geslu Rast mladosti iz korenin modrosti. Sogovornika sta zamajala marsikatero zmotno uveljavljeno mnenje.

28. teden Karitas - Mladost iz korenin modrosti. Avtor Cveto Uršič - generalni tajnik S. karitas.

Predsednik Slovenske karitas mariborski nadškof Alojzij Cvikl je v posebnem pogovoru za Radio ognjišče spregovoril o romanju sodelavcev in prostovoljcev Karitas na Slomškovo Ponikvo ter o geslu tedna Karitas Mladost iz korenin modrosti.

Če znamo sprejemati svojo nepopolnost, bomo znali sprejemati tudi nepopolnost drugih, kar je v našem skupnem bivanju zelo pomembno in olajša marsikatero stisko, pravi naša gostja Metka Klevišar.

Naša gostja je bila vodja Komisije za kulturo pri Zvezi društev upokojencev Slovenije gospa Marija Orešnik.

Gostili smo Slavico Biderman, avtorico knjige Ravnovesje na visokih petkah, da lažje ubežimo demenci. Knjiga prinaša zgodbe za vse, ki še imamo čas, da z načinom življenja ohranimo svoj spomin in se tako izognemo demenci. V oddaji boste slišali kopico spodbud za aktivno, polno in radostno življenje.

V oddaji Karitas smo tokrat predstavili vsebino tradicionalnega letnega seminarja za prostovoljce in sodelavce župnijskih in škofijskih Karitas. Letošnje geslo je Rast mladosti in korenin modrosti.