Modrost v očeh

VEČ ...|22. 10. 2019
Motnje spanja v starosti

Naša gostja je bila psihologinja in terapevtka medicinske hipnoze Boni Pajntar Plut, ki je predstavila različne načine pomoči; od zeliščnih pripravkov, higiene spanja do medicinske hipnoze.

Motnje spanja v starosti

Naša gostja je bila psihologinja in terapevtka medicinske hipnoze Boni Pajntar Plut, ki je predstavila različne načine pomoči; od zeliščnih pripravkov, higiene spanja do medicinske hipnoze.

spanjestarostnespečnostmedicinska hipnozamotnje spanjasvetovanje

Modrost v očeh

Motnje spanja v starosti
Naša gostja je bila psihologinja in terapevtka medicinske hipnoze Boni Pajntar Plut, ki je predstavila različne načine pomoči; od zeliščnih pripravkov, higiene spanja do medicinske hipnoze.
VEČ ...|22. 10. 2019
Motnje spanja v starosti
Naša gostja je bila psihologinja in terapevtka medicinske hipnoze Boni Pajntar Plut, ki je predstavila različne načine pomoči; od zeliščnih pripravkov, higiene spanja do medicinske hipnoze.

Damijana Medved

spanjestarostnespečnostmedicinska hipnozamotnje spanjasvetovanje

Komentar Časnik.si

VEČ ...|28. 8. 2019
Andrej Tomelj: Avtogoli slovenske zunanje politike

Avtogoli slovenske zunanje politike, je naslov komentarja, ki ga je za portal Časnik.si napisal Andrej Tomelj. Govori o novi ameriški veleposlanici v ZDA. Končno smo s srcu Evrope in popku sveta učakali prihod nove ameriške veleposlanice in jadra slovenskega žurnalizma so se napela v močnem vetru, ki je zavel ob njenih prvih korakih na sončni stran Alp. Še z nobenim veleposlanikom doslej si ob njegovem prihodu nismo dali toliko opraviti. V komentarjih je moč zaznati vse, od podcenjevanja nove veleposlanice do užaljenosti zaradi nezanimanja ameriške zunanje politike za Slovenijo.Veleposlanica Lynda Blanchard ni karierna diplomatka. Zato ji številni komentatorji očitajo, da si je veleposlaniško mesto kupila s težkimi milijoni, ki jih je darovala republikancem in Donaldu Trumpu v njegovi volilni kampanji. Je s tem kaj narobe? Nič; to je ameriški način financiranja politike. Slovenski žurnalisti, pometajte raje pred domačim pragom. Vendar ne pod preprogo! Pometajte raje na kup, ki ga bo lahko videl kdorkoli, tudi iz letala. Raziščite, kaj je z rdečimi številkami, v katerih je umirala LDS, kako krije izgubo parlamentarna stranka SD itd. Potrudili ste se le pri vprašljivem posojilu SDS-u, ki pa ga je stranka takoj poplačala in vrtoglavo drago preplačala.Povsem smo pozabili na Lyndinega soseda, veleposlanika Ruske federacije. Z njim postaja soseda, čeprav je ameriška ambasada na Prešernovi cesti, ruska pa na Tomšičevi. Kako zgovorna naslova: genialni Slovenec in svetovljan nasproti partijskemu sekretarju!Skoraj bo že deset let, kar Doku Gapurovič Zavgajev zaseda mesto veleposlanika v Sloveniji. Putin in Medvedjev sta vedela koga, kam, zakaj in za kaj sta ga poslala v Ljubljano. Putin še predobro ve, zakaj je Zavgajev, kljub starosti (decembra bo dopolnil devetinsedemdeset let) nenadomestljiv. Zavgajev v Kremelj ni prinesel milijonov. V nahrbtniku je imel le bleščečo partijsko kariero ter problematična in nečastna dejanja v Čečeniji. Ne naši oblastniki ne žurnalisti provladnih medijev niso mogli in/ali si upali odločno ugovarjati temu, koga Rusi pošiljajo v Ljubljano. Zunanji minister Žbogar je bil ob ruski nameri celo naravnost navdušen. Pozdravil je dejstvo, da k nam prihaja za veleposlanika celo namestnik ruskega zunanjega ministra.V kateri resnično demokratični državi bi Zavgajev užival gostoljubje? Ni problematičen samo njegov življenjepis ampak tudi njegove čudne predstave o delu veleposlanika. Na odprti sceni se je bratil s Turnškovimi borci, s podporo navezi Janković-Erjavec se je vtikal v zadnje državnozborske volitve. Z zaskrbljenostjo lahko ugibamo, kakšne poteze je vlekel v zaodrju. Njegovo nezaslišano početje pred volitvami je med drugimi močno razburilo Damirja Črnčeca. Prav zanimivo bi bilo današnje videnje predrznega veleposlanikovega ravnanja v očeh aktualnega vladnega sekretarja.Po Erjavčevi vroči ljubezni z Rusijo smo si od novega zunanjega ministra obetali bolj uravnoteženo zunanjo politiko. Žal je Cerar človek, za katerega ljudska modrost pravi, da kar z glavo naredi, z ritjo podre. Minister Cerar se je vendarle odpravil v ZDA in že prvi dan zabil Sloveniji avtogol. V Washingtonu se je srečal z demokratsko senatorko Klobucharjevo, ki jo nekateri omenjajo kot kandidatko z predsednico, torej Trumpovo izzivalko. Kaj sta govorila s političarko belokranjskih korenin, ali sta jedla potico ali belokranjsko pogačo, ni pomembno. Pomembna je usodna napaka, da je po dolgoletnem diplomatskem zatišju slovenski zunanji minister pohitel v Trumpu sovražni tabor.Nikakor ni zanemarljivo dejstvo, da je Klobucharjeva v senatu glasovala proti imenovanju Lynde Blanchard za veleposlanico, glasovala je proti prijateljici in zaupnici Melanije Trump. In potem jokamo, da Melanija ničesar ne postori za Slovenijo. Naj gre v slovenski gol in brani domovino svoje mladosti pred avtogoli? Naj občuduje grobo obtesano plavo skulpturo nad Sevnico, s katero se ji posmehujejo »umetnik« in slovenski amerikanofobi?Kaj Slovenci v teh dneh sporočamo urbi et orbi? Večina nebrzdano vpije, da v slovensko postmoderno, z levičarstvom omreženo, družbo prihaja skrajno starokopitna oseba, tako rekoč iz časa ameriške državljanske vojne: kristjanka, mati sedmih otrok, humanitarna aktivistka. Hudo! Je premožna in nekoruptivna. Še huje!Prijateljuje z družino Trump. Najhuje!

Andrej Tomelj: Avtogoli slovenske zunanje politike

Avtogoli slovenske zunanje politike, je naslov komentarja, ki ga je za portal Časnik.si napisal Andrej Tomelj. Govori o novi ameriški veleposlanici v ZDA. Končno smo s srcu Evrope in popku sveta učakali prihod nove ameriške veleposlanice in jadra slovenskega žurnalizma so se napela v močnem vetru, ki je zavel ob njenih prvih korakih na sončni stran Alp. Še z nobenim veleposlanikom doslej si ob njegovem prihodu nismo dali toliko opraviti. V komentarjih je moč zaznati vse, od podcenjevanja nove veleposlanice do užaljenosti zaradi nezanimanja ameriške zunanje politike za Slovenijo.Veleposlanica Lynda Blanchard ni karierna diplomatka. Zato ji številni komentatorji očitajo, da si je veleposlaniško mesto kupila s težkimi milijoni, ki jih je darovala republikancem in Donaldu Trumpu v njegovi volilni kampanji. Je s tem kaj narobe? Nič; to je ameriški način financiranja politike. Slovenski žurnalisti, pometajte raje pred domačim pragom. Vendar ne pod preprogo! Pometajte raje na kup, ki ga bo lahko videl kdorkoli, tudi iz letala. Raziščite, kaj je z rdečimi številkami, v katerih je umirala LDS, kako krije izgubo parlamentarna stranka SD itd. Potrudili ste se le pri vprašljivem posojilu SDS-u, ki pa ga je stranka takoj poplačala in vrtoglavo drago preplačala.Povsem smo pozabili na Lyndinega soseda, veleposlanika Ruske federacije. Z njim postaja soseda, čeprav je ameriška ambasada na Prešernovi cesti, ruska pa na Tomšičevi. Kako zgovorna naslova: genialni Slovenec in svetovljan nasproti partijskemu sekretarju!Skoraj bo že deset let, kar Doku Gapurovič Zavgajev zaseda mesto veleposlanika v Sloveniji. Putin in Medvedjev sta vedela koga, kam, zakaj in za kaj sta ga poslala v Ljubljano. Putin še predobro ve, zakaj je Zavgajev, kljub starosti (decembra bo dopolnil devetinsedemdeset let) nenadomestljiv. Zavgajev v Kremelj ni prinesel milijonov. V nahrbtniku je imel le bleščečo partijsko kariero ter problematična in nečastna dejanja v Čečeniji. Ne naši oblastniki ne žurnalisti provladnih medijev niso mogli in/ali si upali odločno ugovarjati temu, koga Rusi pošiljajo v Ljubljano. Zunanji minister Žbogar je bil ob ruski nameri celo naravnost navdušen. Pozdravil je dejstvo, da k nam prihaja za veleposlanika celo namestnik ruskega zunanjega ministra.V kateri resnično demokratični državi bi Zavgajev užival gostoljubje? Ni problematičen samo njegov življenjepis ampak tudi njegove čudne predstave o delu veleposlanika. Na odprti sceni se je bratil s Turnškovimi borci, s podporo navezi Janković-Erjavec se je vtikal v zadnje državnozborske volitve. Z zaskrbljenostjo lahko ugibamo, kakšne poteze je vlekel v zaodrju. Njegovo nezaslišano početje pred volitvami je med drugimi močno razburilo Damirja Črnčeca. Prav zanimivo bi bilo današnje videnje predrznega veleposlanikovega ravnanja v očeh aktualnega vladnega sekretarja.Po Erjavčevi vroči ljubezni z Rusijo smo si od novega zunanjega ministra obetali bolj uravnoteženo zunanjo politiko. Žal je Cerar človek, za katerega ljudska modrost pravi, da kar z glavo naredi, z ritjo podre. Minister Cerar se je vendarle odpravil v ZDA in že prvi dan zabil Sloveniji avtogol. V Washingtonu se je srečal z demokratsko senatorko Klobucharjevo, ki jo nekateri omenjajo kot kandidatko z predsednico, torej Trumpovo izzivalko. Kaj sta govorila s političarko belokranjskih korenin, ali sta jedla potico ali belokranjsko pogačo, ni pomembno. Pomembna je usodna napaka, da je po dolgoletnem diplomatskem zatišju slovenski zunanji minister pohitel v Trumpu sovražni tabor.Nikakor ni zanemarljivo dejstvo, da je Klobucharjeva v senatu glasovala proti imenovanju Lynde Blanchard za veleposlanico, glasovala je proti prijateljici in zaupnici Melanije Trump. In potem jokamo, da Melanija ničesar ne postori za Slovenijo. Naj gre v slovenski gol in brani domovino svoje mladosti pred avtogoli? Naj občuduje grobo obtesano plavo skulpturo nad Sevnico, s katero se ji posmehujejo »umetnik« in slovenski amerikanofobi?Kaj Slovenci v teh dneh sporočamo urbi et orbi? Večina nebrzdano vpije, da v slovensko postmoderno, z levičarstvom omreženo, družbo prihaja skrajno starokopitna oseba, tako rekoč iz časa ameriške državljanske vojne: kristjanka, mati sedmih otrok, humanitarna aktivistka. Hudo! Je premožna in nekoruptivna. Še huje!Prijateljuje z družino Trump. Najhuje!

časnikkomentarzdaveleposlaništvoinfoodnosipolitika

Komentar Časnik.si

Andrej Tomelj: Avtogoli slovenske zunanje politike
Avtogoli slovenske zunanje politike, je naslov komentarja, ki ga je za portal Časnik.si napisal Andrej Tomelj. Govori o novi ameriški veleposlanici v ZDA. Končno smo s srcu Evrope in popku sveta učakali prihod nove ameriške veleposlanice in jadra slovenskega žurnalizma so se napela v močnem vetru, ki je zavel ob njenih prvih korakih na sončni stran Alp. Še z nobenim veleposlanikom doslej si ob njegovem prihodu nismo dali toliko opraviti. V komentarjih je moč zaznati vse, od podcenjevanja nove veleposlanice do užaljenosti zaradi nezanimanja ameriške zunanje politike za Slovenijo.Veleposlanica Lynda Blanchard ni karierna diplomatka. Zato ji številni komentatorji očitajo, da si je veleposlaniško mesto kupila s težkimi milijoni, ki jih je darovala republikancem in Donaldu Trumpu v njegovi volilni kampanji. Je s tem kaj narobe? Nič; to je ameriški način financiranja politike. Slovenski žurnalisti, pometajte raje pred domačim pragom. Vendar ne pod preprogo! Pometajte raje na kup, ki ga bo lahko videl kdorkoli, tudi iz letala. Raziščite, kaj je z rdečimi številkami, v katerih je umirala LDS, kako krije izgubo parlamentarna stranka SD itd. Potrudili ste se le pri vprašljivem posojilu SDS-u, ki pa ga je stranka takoj poplačala in vrtoglavo drago preplačala.Povsem smo pozabili na Lyndinega soseda, veleposlanika Ruske federacije. Z njim postaja soseda, čeprav je ameriška ambasada na Prešernovi cesti, ruska pa na Tomšičevi. Kako zgovorna naslova: genialni Slovenec in svetovljan nasproti partijskemu sekretarju!Skoraj bo že deset let, kar Doku Gapurovič Zavgajev zaseda mesto veleposlanika v Sloveniji. Putin in Medvedjev sta vedela koga, kam, zakaj in za kaj sta ga poslala v Ljubljano. Putin še predobro ve, zakaj je Zavgajev, kljub starosti (decembra bo dopolnil devetinsedemdeset let) nenadomestljiv. Zavgajev v Kremelj ni prinesel milijonov. V nahrbtniku je imel le bleščečo partijsko kariero ter problematična in nečastna dejanja v Čečeniji. Ne naši oblastniki ne žurnalisti provladnih medijev niso mogli in/ali si upali odločno ugovarjati temu, koga Rusi pošiljajo v Ljubljano. Zunanji minister Žbogar je bil ob ruski nameri celo naravnost navdušen. Pozdravil je dejstvo, da k nam prihaja za veleposlanika celo namestnik ruskega zunanjega ministra.V kateri resnično demokratični državi bi Zavgajev užival gostoljubje? Ni problematičen samo njegov življenjepis ampak tudi njegove čudne predstave o delu veleposlanika. Na odprti sceni se je bratil s Turnškovimi borci, s podporo navezi Janković-Erjavec se je vtikal v zadnje državnozborske volitve. Z zaskrbljenostjo lahko ugibamo, kakšne poteze je vlekel v zaodrju. Njegovo nezaslišano početje pred volitvami je med drugimi močno razburilo Damirja Črnčeca. Prav zanimivo bi bilo današnje videnje predrznega veleposlanikovega ravnanja v očeh aktualnega vladnega sekretarja.Po Erjavčevi vroči ljubezni z Rusijo smo si od novega zunanjega ministra obetali bolj uravnoteženo zunanjo politiko. Žal je Cerar človek, za katerega ljudska modrost pravi, da kar z glavo naredi, z ritjo podre. Minister Cerar se je vendarle odpravil v ZDA in že prvi dan zabil Sloveniji avtogol. V Washingtonu se je srečal z demokratsko senatorko Klobucharjevo, ki jo nekateri omenjajo kot kandidatko z predsednico, torej Trumpovo izzivalko. Kaj sta govorila s političarko belokranjskih korenin, ali sta jedla potico ali belokranjsko pogačo, ni pomembno. Pomembna je usodna napaka, da je po dolgoletnem diplomatskem zatišju slovenski zunanji minister pohitel v Trumpu sovražni tabor.Nikakor ni zanemarljivo dejstvo, da je Klobucharjeva v senatu glasovala proti imenovanju Lynde Blanchard za veleposlanico, glasovala je proti prijateljici in zaupnici Melanije Trump. In potem jokamo, da Melanija ničesar ne postori za Slovenijo. Naj gre v slovenski gol in brani domovino svoje mladosti pred avtogoli? Naj občuduje grobo obtesano plavo skulpturo nad Sevnico, s katero se ji posmehujejo »umetnik« in slovenski amerikanofobi?Kaj Slovenci v teh dneh sporočamo urbi et orbi? Večina nebrzdano vpije, da v slovensko postmoderno, z levičarstvom omreženo, družbo prihaja skrajno starokopitna oseba, tako rekoč iz časa ameriške državljanske vojne: kristjanka, mati sedmih otrok, humanitarna aktivistka. Hudo! Je premožna in nekoruptivna. Še huje!Prijateljuje z družino Trump. Najhuje!
VEČ ...|28. 8. 2019
Andrej Tomelj: Avtogoli slovenske zunanje politike
Avtogoli slovenske zunanje politike, je naslov komentarja, ki ga je za portal Časnik.si napisal Andrej Tomelj. Govori o novi ameriški veleposlanici v ZDA. Končno smo s srcu Evrope in popku sveta učakali prihod nove ameriške veleposlanice in jadra slovenskega žurnalizma so se napela v močnem vetru, ki je zavel ob njenih prvih korakih na sončni stran Alp. Še z nobenim veleposlanikom doslej si ob njegovem prihodu nismo dali toliko opraviti. V komentarjih je moč zaznati vse, od podcenjevanja nove veleposlanice do užaljenosti zaradi nezanimanja ameriške zunanje politike za Slovenijo.Veleposlanica Lynda Blanchard ni karierna diplomatka. Zato ji številni komentatorji očitajo, da si je veleposlaniško mesto kupila s težkimi milijoni, ki jih je darovala republikancem in Donaldu Trumpu v njegovi volilni kampanji. Je s tem kaj narobe? Nič; to je ameriški način financiranja politike. Slovenski žurnalisti, pometajte raje pred domačim pragom. Vendar ne pod preprogo! Pometajte raje na kup, ki ga bo lahko videl kdorkoli, tudi iz letala. Raziščite, kaj je z rdečimi številkami, v katerih je umirala LDS, kako krije izgubo parlamentarna stranka SD itd. Potrudili ste se le pri vprašljivem posojilu SDS-u, ki pa ga je stranka takoj poplačala in vrtoglavo drago preplačala.Povsem smo pozabili na Lyndinega soseda, veleposlanika Ruske federacije. Z njim postaja soseda, čeprav je ameriška ambasada na Prešernovi cesti, ruska pa na Tomšičevi. Kako zgovorna naslova: genialni Slovenec in svetovljan nasproti partijskemu sekretarju!Skoraj bo že deset let, kar Doku Gapurovič Zavgajev zaseda mesto veleposlanika v Sloveniji. Putin in Medvedjev sta vedela koga, kam, zakaj in za kaj sta ga poslala v Ljubljano. Putin še predobro ve, zakaj je Zavgajev, kljub starosti (decembra bo dopolnil devetinsedemdeset let) nenadomestljiv. Zavgajev v Kremelj ni prinesel milijonov. V nahrbtniku je imel le bleščečo partijsko kariero ter problematična in nečastna dejanja v Čečeniji. Ne naši oblastniki ne žurnalisti provladnih medijev niso mogli in/ali si upali odločno ugovarjati temu, koga Rusi pošiljajo v Ljubljano. Zunanji minister Žbogar je bil ob ruski nameri celo naravnost navdušen. Pozdravil je dejstvo, da k nam prihaja za veleposlanika celo namestnik ruskega zunanjega ministra.V kateri resnično demokratični državi bi Zavgajev užival gostoljubje? Ni problematičen samo njegov življenjepis ampak tudi njegove čudne predstave o delu veleposlanika. Na odprti sceni se je bratil s Turnškovimi borci, s podporo navezi Janković-Erjavec se je vtikal v zadnje državnozborske volitve. Z zaskrbljenostjo lahko ugibamo, kakšne poteze je vlekel v zaodrju. Njegovo nezaslišano početje pred volitvami je med drugimi močno razburilo Damirja Črnčeca. Prav zanimivo bi bilo današnje videnje predrznega veleposlanikovega ravnanja v očeh aktualnega vladnega sekretarja.Po Erjavčevi vroči ljubezni z Rusijo smo si od novega zunanjega ministra obetali bolj uravnoteženo zunanjo politiko. Žal je Cerar človek, za katerega ljudska modrost pravi, da kar z glavo naredi, z ritjo podre. Minister Cerar se je vendarle odpravil v ZDA in že prvi dan zabil Sloveniji avtogol. V Washingtonu se je srečal z demokratsko senatorko Klobucharjevo, ki jo nekateri omenjajo kot kandidatko z predsednico, torej Trumpovo izzivalko. Kaj sta govorila s političarko belokranjskih korenin, ali sta jedla potico ali belokranjsko pogačo, ni pomembno. Pomembna je usodna napaka, da je po dolgoletnem diplomatskem zatišju slovenski zunanji minister pohitel v Trumpu sovražni tabor.Nikakor ni zanemarljivo dejstvo, da je Klobucharjeva v senatu glasovala proti imenovanju Lynde Blanchard za veleposlanico, glasovala je proti prijateljici in zaupnici Melanije Trump. In potem jokamo, da Melanija ničesar ne postori za Slovenijo. Naj gre v slovenski gol in brani domovino svoje mladosti pred avtogoli? Naj občuduje grobo obtesano plavo skulpturo nad Sevnico, s katero se ji posmehujejo »umetnik« in slovenski amerikanofobi?Kaj Slovenci v teh dneh sporočamo urbi et orbi? Večina nebrzdano vpije, da v slovensko postmoderno, z levičarstvom omreženo, družbo prihaja skrajno starokopitna oseba, tako rekoč iz časa ameriške državljanske vojne: kristjanka, mati sedmih otrok, humanitarna aktivistka. Hudo! Je premožna in nekoruptivna. Še huje!Prijateljuje z družino Trump. Najhuje!

Matej Tomelj

časnikkomentarzdaveleposlaništvoinfoodnosipolitika

Modrost v očeh

VEČ ...|27. 8. 2019
Glasbena terapija

V tokratni oddaji Modrost v očeh o glasbeni terapiji za starostnike. Ta je prinesla številne dobrobiti tudi bolnikom z demenco ter ob poslavljanju od življenja. Svoje znanje in izkušnje z glasbeno terapijo je z nami delila akademska glasbenica Špela Loti Knoll [knol], direktorica Inštituta Knoll - Inštituta za glasbeno terapijo in supervizijo.

Glasbena terapija

V tokratni oddaji Modrost v očeh o glasbeni terapiji za starostnike. Ta je prinesla številne dobrobiti tudi bolnikom z demenco ter ob poslavljanju od življenja. Svoje znanje in izkušnje z glasbeno terapijo je z nami delila akademska glasbenica Špela Loti Knoll [knol], direktorica Inštituta Knoll - Inštituta za glasbeno terapijo in supervizijo.

glasbena terapijademencaumiranjestarostglasba

Modrost v očeh

Glasbena terapija
V tokratni oddaji Modrost v očeh o glasbeni terapiji za starostnike. Ta je prinesla številne dobrobiti tudi bolnikom z demenco ter ob poslavljanju od življenja. Svoje znanje in izkušnje z glasbeno terapijo je z nami delila akademska glasbenica Špela Loti Knoll [knol], direktorica Inštituta Knoll - Inštituta za glasbeno terapijo in supervizijo.
VEČ ...|27. 8. 2019
Glasbena terapija
V tokratni oddaji Modrost v očeh o glasbeni terapiji za starostnike. Ta je prinesla številne dobrobiti tudi bolnikom z demenco ter ob poslavljanju od življenja. Svoje znanje in izkušnje z glasbeno terapijo je z nami delila akademska glasbenica Špela Loti Knoll [knol], direktorica Inštituta Knoll - Inštituta za glasbeno terapijo in supervizijo.

Damijana Medved

glasbena terapijademencaumiranjestarostglasba

Komentar Časnik.si

VEČ ...|21. 8. 2019
Praznik priključitve Prekmurja k matični Sloveniji tudi dan, ko je umrl Ivan Oman

Ivan Oman je verjetno bil zadnji kmet v naši zgodovini, ki je vstal iz kmečke modrosti in stopil na politični oder. Ko se spominjam različnih dogodkov, na katerih so se pojavljali politiki Demosa, je Oman izstopal kot kmet modrec med intelektualci urbanega porekla. Poosebljal je zdravo kmečko pamet, ki je danes žal tudi na podeželju ne najdete prepogosto, odločno in preprosto ljudsko govorico, kleno slovensko in krščansko držo, politično razgledanost in preudarnost, predvsem pa srce, veliko srce za Slovenke in Slovence, za državo Slovenijo in njeno demokratično ureditev.

Praznik priključitve Prekmurja k matični Sloveniji tudi dan, ko je umrl Ivan Oman

Ivan Oman je verjetno bil zadnji kmet v naši zgodovini, ki je vstal iz kmečke modrosti in stopil na politični oder. Ko se spominjam različnih dogodkov, na katerih so se pojavljali politiki Demosa, je Oman izstopal kot kmet modrec med intelektualci urbanega porekla. Poosebljal je zdravo kmečko pamet, ki je danes žal tudi na podeželju ne najdete prepogosto, odločno in preprosto ljudsko govorico, kleno slovensko in krščansko držo, politično razgledanost in preudarnost, predvsem pa srce, veliko srce za Slovenke in Slovence, za državo Slovenijo in njeno demokratično ureditev.

komentar

Komentar Časnik.si

Praznik priključitve Prekmurja k matični Sloveniji tudi dan, ko je umrl Ivan Oman
Ivan Oman je verjetno bil zadnji kmet v naši zgodovini, ki je vstal iz kmečke modrosti in stopil na politični oder. Ko se spominjam različnih dogodkov, na katerih so se pojavljali politiki Demosa, je Oman izstopal kot kmet modrec med intelektualci urbanega porekla. Poosebljal je zdravo kmečko pamet, ki je danes žal tudi na podeželju ne najdete prepogosto, odločno in preprosto ljudsko govorico, kleno slovensko in krščansko držo, politično razgledanost in preudarnost, predvsem pa srce, veliko srce za Slovenke in Slovence, za državo Slovenijo in njeno demokratično ureditev.
VEČ ...|21. 8. 2019
Praznik priključitve Prekmurja k matični Sloveniji tudi dan, ko je umrl Ivan Oman
Ivan Oman je verjetno bil zadnji kmet v naši zgodovini, ki je vstal iz kmečke modrosti in stopil na politični oder. Ko se spominjam različnih dogodkov, na katerih so se pojavljali politiki Demosa, je Oman izstopal kot kmet modrec med intelektualci urbanega porekla. Poosebljal je zdravo kmečko pamet, ki je danes žal tudi na podeželju ne najdete prepogosto, odločno in preprosto ljudsko govorico, kleno slovensko in krščansko držo, politično razgledanost in preudarnost, predvsem pa srce, veliko srce za Slovenke in Slovence, za državo Slovenijo in njeno demokratično ureditev.

Ivan Štuhec

komentar

Klepet z Metko Klevišar

VEČ ...|4. 8. 2019
Ali medicina sme storiti vse kar zmore?

V avgustovskem Klepetu z Metko Klevišar smo se spraševali, če medicina sme storiti vse kar zmore. Medicina se namreč v zadnjih letih bliskovito razvija, ob tem pa se odpirajo tudi različna etična vprašanja.

Ali medicina sme storiti vse kar zmore?

V avgustovskem Klepetu z Metko Klevišar smo se spraševali, če medicina sme storiti vse kar zmore. Medicina se namreč v zadnjih letih bliskovito razvija, ob tem pa se odpirajo tudi različna etična vprašanja.

medicinaetikaetične raziskave v medicinitransplantacijamodrostzdravstvopogovor

Klepet z Metko Klevišar

Ali medicina sme storiti vse kar zmore?
V avgustovskem Klepetu z Metko Klevišar smo se spraševali, če medicina sme storiti vse kar zmore. Medicina se namreč v zadnjih letih bliskovito razvija, ob tem pa se odpirajo tudi različna etična vprašanja.
VEČ ...|4. 8. 2019
Ali medicina sme storiti vse kar zmore?
V avgustovskem Klepetu z Metko Klevišar smo se spraševali, če medicina sme storiti vse kar zmore. Medicina se namreč v zadnjih letih bliskovito razvija, ob tem pa se odpirajo tudi različna etična vprašanja.

Damijana Medved

medicinaetikaetične raziskave v medicinitransplantacijamodrostzdravstvopogovor

Duhovna misel

VEČ ...|2. 8. 2019
Dvomimo? Zaupamo? Verjamemo?

Tisti čas je prišel Jezus v svoj kraj in je ljudi učil v njih shodnici, da so strmeli in govorili: Od kod ima ta to modrost in te moči? Ali ni to tesarjev sin? (Mt 13, 54)

Dvomimo? Zaupamo? Verjamemo?

Tisti čas je prišel Jezus v svoj kraj in je ljudi učil v njih shodnici, da so strmeli in govorili: Od kod ima ta to modrost in te moči? Ali ni to tesarjev sin? (Mt 13, 54)

duhovnost

Duhovna misel

Dvomimo? Zaupamo? Verjamemo?
Tisti čas je prišel Jezus v svoj kraj in je ljudi učil v njih shodnici, da so strmeli in govorili: Od kod ima ta to modrost in te moči? Ali ni to tesarjev sin? (Mt 13, 54)
VEČ ...|2. 8. 2019
Dvomimo? Zaupamo? Verjamemo?
Tisti čas je prišel Jezus v svoj kraj in je ljudi učil v njih shodnici, da so strmeli in govorili: Od kod ima ta to modrost in te moči? Ali ni to tesarjev sin? (Mt 13, 54)

Gregor Čušin

duhovnost

Od slike do besede

VEČ ...|9. 7. 2019
Pesnik in kmet, Milan Debeljak

Lepo je v stvarstvu poveličevatilepoto, moč, razum, modrost Boga,a to, kako vršiš oblast nad brati,bi bil polom, če ne bi dal srca.Tako Milan Debeljak začenja 199 sonet iz zbirke Bo ljubila pesem?Še več jih je v oddjai Od slike do besede, v kateri pesnik o svojem snovanju z besedami pove tudi sam.

Pesnik in kmet, Milan Debeljak

Lepo je v stvarstvu poveličevatilepoto, moč, razum, modrost Boga,a to, kako vršiš oblast nad brati,bi bil polom, če ne bi dal srca.Tako Milan Debeljak začenja 199 sonet iz zbirke Bo ljubila pesem?Še več jih je v oddjai Od slike do besede, v kateri pesnik o svojem snovanju z besedami pove tudi sam.

kultura

Od slike do besede

Pesnik in kmet, Milan Debeljak
Lepo je v stvarstvu poveličevatilepoto, moč, razum, modrost Boga,a to, kako vršiš oblast nad brati,bi bil polom, če ne bi dal srca.Tako Milan Debeljak začenja 199 sonet iz zbirke Bo ljubila pesem?Še več jih je v oddjai Od slike do besede, v kateri pesnik o svojem snovanju z besedami pove tudi sam.
VEČ ...|9. 7. 2019
Pesnik in kmet, Milan Debeljak
Lepo je v stvarstvu poveličevatilepoto, moč, razum, modrost Boga,a to, kako vršiš oblast nad brati,bi bil polom, če ne bi dal srca.Tako Milan Debeljak začenja 199 sonet iz zbirke Bo ljubila pesem?Še več jih je v oddjai Od slike do besede, v kateri pesnik o svojem snovanju z besedami pove tudi sam.

Mateja Subotičanec

kultura

Modrost v očeh

VEČ ...|25. 6. 2019
Mobilnost starejših

Predstavili smo program varne vožnje Senior, ki ga v Centru varne vožnje na Vranskem pripravlja AMZS. Z nami je bil inštruktor varne vožnje, Brane Legan.V drugem delu oddaje pa ste spoznali Zavod Sopotniki, ki z brezplačnimi prevozi starostnikom omogočajo, da se udeležujejo kulturnih dogodkov, obiskujejo svoje prijatelje, gredo k zdravniku, v trgovino ipd. Zavod Sopotniki je predstavil njegov ustanovitelj in direktor Marko Zevnik.

Mobilnost starejših

Predstavili smo program varne vožnje Senior, ki ga v Centru varne vožnje na Vranskem pripravlja AMZS. Z nami je bil inštruktor varne vožnje, Brane Legan.V drugem delu oddaje pa ste spoznali Zavod Sopotniki, ki z brezplačnimi prevozi starostnikom omogočajo, da se udeležujejo kulturnih dogodkov, obiskujejo svoje prijatelje, gredo k zdravniku, v trgovino ipd. Zavod Sopotniki je predstavil njegov ustanovitelj in direktor Marko Zevnik.

družbaizobraževanjeodnosisvetovanje

Modrost v očeh

Mobilnost starejših
Predstavili smo program varne vožnje Senior, ki ga v Centru varne vožnje na Vranskem pripravlja AMZS. Z nami je bil inštruktor varne vožnje, Brane Legan.V drugem delu oddaje pa ste spoznali Zavod Sopotniki, ki z brezplačnimi prevozi starostnikom omogočajo, da se udeležujejo kulturnih dogodkov, obiskujejo svoje prijatelje, gredo k zdravniku, v trgovino ipd. Zavod Sopotniki je predstavil njegov ustanovitelj in direktor Marko Zevnik.
VEČ ...|25. 6. 2019
Mobilnost starejših
Predstavili smo program varne vožnje Senior, ki ga v Centru varne vožnje na Vranskem pripravlja AMZS. Z nami je bil inštruktor varne vožnje, Brane Legan.V drugem delu oddaje pa ste spoznali Zavod Sopotniki, ki z brezplačnimi prevozi starostnikom omogočajo, da se udeležujejo kulturnih dogodkov, obiskujejo svoje prijatelje, gredo k zdravniku, v trgovino ipd. Zavod Sopotniki je predstavil njegov ustanovitelj in direktor Marko Zevnik.

Damijana Medved

družbaizobraževanjeodnosisvetovanje

Za življenje

VEČ ...|22. 6. 2019
Jeza

Polno malho modrosti nam je ob 11h v oddaji Za življenje natrosil zaporniški duhovnik Robert Friškovec o katerem so slikovito zapisali, da je brez talarja in brez mask.

Jeza

Polno malho modrosti nam je ob 11h v oddaji Za življenje natrosil zaporniški duhovnik Robert Friškovec o katerem so slikovito zapisali, da je brez talarja in brez mask.

odnosisvetovanjedružbavzgoja

Za življenje

Jeza
Polno malho modrosti nam je ob 11h v oddaji Za življenje natrosil zaporniški duhovnik Robert Friškovec o katerem so slikovito zapisali, da je brez talarja in brez mask.
VEČ ...|22. 6. 2019
Jeza
Polno malho modrosti nam je ob 11h v oddaji Za življenje natrosil zaporniški duhovnik Robert Friškovec o katerem so slikovito zapisali, da je brez talarja in brez mask.

Mateja Feltrin Novljan

odnosisvetovanjedružbavzgoja

Za življenje

VEČ ...|8. 6. 2019
Finančna modrost

Pogovor o finančni modrosti ali inteligenci s psihologinjo Alenko Rebula Tuta je morda presenetljiv, toda v družbi se kaže vse večja potreba po odkritem pogovoru o sredstvih, denarju, finančnem stanju. Kakšen je naš odnos do denarja? Zakaj predsodek, da bogati ljudje niso dobri? Denar je sredstvo, orodje, ključno je, kako z njim ravnamo, revnejši ali bogatejši, kaj kupujemo, kako ga trošimo in kam ali komu namenjamo. Osebna rast je povezana tudi z odnosom do sredstev, ki so posledica uresničevanja naših darov. Morda pa ne razumemo prav besed Svetega Pisma tudi o blagostanju.

Finančna modrost

Pogovor o finančni modrosti ali inteligenci s psihologinjo Alenko Rebula Tuta je morda presenetljiv, toda v družbi se kaže vse večja potreba po odkritem pogovoru o sredstvih, denarju, finančnem stanju. Kakšen je naš odnos do denarja? Zakaj predsodek, da bogati ljudje niso dobri? Denar je sredstvo, orodje, ključno je, kako z njim ravnamo, revnejši ali bogatejši, kaj kupujemo, kako ga trošimo in kam ali komu namenjamo. Osebna rast je povezana tudi z odnosom do sredstev, ki so posledica uresničevanja naših darov. Morda pa ne razumemo prav besed Svetega Pisma tudi o blagostanju.

izobraževanjeduhovnostdružbasvetovanjevzgojaodnosipogovor

Za življenje

Finančna modrost
Pogovor o finančni modrosti ali inteligenci s psihologinjo Alenko Rebula Tuta je morda presenetljiv, toda v družbi se kaže vse večja potreba po odkritem pogovoru o sredstvih, denarju, finančnem stanju. Kakšen je naš odnos do denarja? Zakaj predsodek, da bogati ljudje niso dobri? Denar je sredstvo, orodje, ključno je, kako z njim ravnamo, revnejši ali bogatejši, kaj kupujemo, kako ga trošimo in kam ali komu namenjamo. Osebna rast je povezana tudi z odnosom do sredstev, ki so posledica uresničevanja naših darov. Morda pa ne razumemo prav besed Svetega Pisma tudi o blagostanju.
VEČ ...|8. 6. 2019
Finančna modrost
Pogovor o finančni modrosti ali inteligenci s psihologinjo Alenko Rebula Tuta je morda presenetljiv, toda v družbi se kaže vse večja potreba po odkritem pogovoru o sredstvih, denarju, finančnem stanju. Kakšen je naš odnos do denarja? Zakaj predsodek, da bogati ljudje niso dobri? Denar je sredstvo, orodje, ključno je, kako z njim ravnamo, revnejši ali bogatejši, kaj kupujemo, kako ga trošimo in kam ali komu namenjamo. Osebna rast je povezana tudi z odnosom do sredstev, ki so posledica uresničevanja naših darov. Morda pa ne razumemo prav besed Svetega Pisma tudi o blagostanju.

Nataša Ličen

izobraževanjeduhovnostdružbasvetovanjevzgojaodnosipogovor

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|7. 5. 2019
Vam je všeč sadni jogurt brez dodanega sladkorja?

Manj jej in več migaj pravi stara modrost, prav tako pa velja, da je zajtrk zelo pomemben obrok dneva. Res je, da pri tem, delamo napako in ta obrok zelo oklestimo ali celo preskočimo, izgovor je seveda hitenje. A lahko je tudi drugače. Če se odločimo, da za zajtrk zaužijemo jogurt lahko veliko storimo za našo prebavo in posledično tudi zdravje. In če vam okus navadnega jogurta ni blizu, imate zdaj na voljo sadni jogurt mlekarne Celeia brez dodanega sladkorja. Direktor Mlekarne Celeia Marjan Jakop je prepričan, da je okus pravi!Mlekarna Celeia torej ponuja sadni jogurt, ki ima le toliko sladkorja, kolikor ga ostane v mleku po mlečno kislinski fermentaciji in ga imajo tudi vsi navadni jogurti brez dodanega sladkorja.

Vam je všeč sadni jogurt brez dodanega sladkorja?

Manj jej in več migaj pravi stara modrost, prav tako pa velja, da je zajtrk zelo pomemben obrok dneva. Res je, da pri tem, delamo napako in ta obrok zelo oklestimo ali celo preskočimo, izgovor je seveda hitenje. A lahko je tudi drugače. Če se odločimo, da za zajtrk zaužijemo jogurt lahko veliko storimo za našo prebavo in posledično tudi zdravje. In če vam okus navadnega jogurta ni blizu, imate zdaj na voljo sadni jogurt mlekarne Celeia brez dodanega sladkorja. Direktor Mlekarne Celeia Marjan Jakop je prepričan, da je okus pravi!Mlekarna Celeia torej ponuja sadni jogurt, ki ima le toliko sladkorja, kolikor ga ostane v mleku po mlečno kislinski fermentaciji in ga imajo tudi vsi navadni jogurti brez dodanega sladkorja.

kmetijstvonaravainfo

Minute za kmetijstvo in podeželje

Vam je všeč sadni jogurt brez dodanega sladkorja?
Manj jej in več migaj pravi stara modrost, prav tako pa velja, da je zajtrk zelo pomemben obrok dneva. Res je, da pri tem, delamo napako in ta obrok zelo oklestimo ali celo preskočimo, izgovor je seveda hitenje. A lahko je tudi drugače. Če se odločimo, da za zajtrk zaužijemo jogurt lahko veliko storimo za našo prebavo in posledično tudi zdravje. In če vam okus navadnega jogurta ni blizu, imate zdaj na voljo sadni jogurt mlekarne Celeia brez dodanega sladkorja. Direktor Mlekarne Celeia Marjan Jakop je prepričan, da je okus pravi!Mlekarna Celeia torej ponuja sadni jogurt, ki ima le toliko sladkorja, kolikor ga ostane v mleku po mlečno kislinski fermentaciji in ga imajo tudi vsi navadni jogurti brez dodanega sladkorja.
VEČ ...|7. 5. 2019
Vam je všeč sadni jogurt brez dodanega sladkorja?
Manj jej in več migaj pravi stara modrost, prav tako pa velja, da je zajtrk zelo pomemben obrok dneva. Res je, da pri tem, delamo napako in ta obrok zelo oklestimo ali celo preskočimo, izgovor je seveda hitenje. A lahko je tudi drugače. Če se odločimo, da za zajtrk zaužijemo jogurt lahko veliko storimo za našo prebavo in posledično tudi zdravje. In če vam okus navadnega jogurta ni blizu, imate zdaj na voljo sadni jogurt mlekarne Celeia brez dodanega sladkorja. Direktor Mlekarne Celeia Marjan Jakop je prepričan, da je okus pravi!Mlekarna Celeia torej ponuja sadni jogurt, ki ima le toliko sladkorja, kolikor ga ostane v mleku po mlečno kislinski fermentaciji in ga imajo tudi vsi navadni jogurti brez dodanega sladkorja.

Robert Božič

kmetijstvonaravainfo

Komentar Domovina.je

VEČ ...|29. 4. 2019
Vanja Kočevar: Na grobovih domoljubov zlorabljajo spomin na njihovo žrtev

27. april je v Republiki Sloveniji državni praznik dan upora proti okupatorju. Mnenja v slovenski družbi tako glede praznika kot zgodovinskih dogodkov, ki jih obeležuje, so deljena. Ob iskanju konsenza o teh travmatičnih dogodkih naše skupne preteklosti se hitro znajdemo na tankem ledu, saj skorajda ni slovenske družine, ki med drugo svetovno vojno ne bi izgubila kakšnega člana.Naslednje vrstice so zato zapisane z največjim spoštovanjem do naklonjenega bralca in njegovih prednikov, ne glede na to, kateremu taboru so pripadali ali katero uniformo so nosili med drug svetovno vojno, ki je našemu narodu prizadejala tako globoke rane.Če poskušamo na predmet obeleževanja praznika pogledati z državotvornega stališča, lahko zaključimo, da je OF po eni strani organizirala upor proti nasilnemu okupatorju in raznarodovanju, omogočila nastanek slovenske državne entitete znotraj povojne Jugoslavije in nam zagotovila vrnitev dela Primorske. Po drugi strani pa je z njo povezana nasilna komunistična revolucija, ki je sprožila oboroženi odpor dela slovenskega prebivalstva, povojni poboji ter totalitaristična ureditev povojne države.Kljub spravni slovesnosti, ki je pred slabimi tridesetimi leti potekala v Kočevskem Rogu, Slovenci ostajamo globoko razdeljen narod in celjenje ran bo zahtevalo še veliko časa. Pričujoči članek ima zato le en cilj, in sicer opozoriti na grozeče katastrofalne posledice, ki lahko doletijo naš narod, v kolikor Slovenci ne začnemo graditi sprave od spodaj navzgor.Najboljše svarilo pred katastrofalnimi posledicami notranjih razprtij vsake družbe nam ponuja novozavezna prigoda Jezus in Bélcebub, v kateri Odrešenik farizejem na očitek, češ da demone izganja z demonskim poglavarjem Bélcebubom, med drugim odvrne: »Vsako kraljestvo, ki se razdeli zoper sebe, bo opustošeno in nobeno mesto ali hiša, ki sta zoper sebe razdeljena, ne bosta obstala.« (Mt 12,25–26). To modrost si velja vzeti k srcu.Čemu torej slovenska razdeljenost? Zgodovinar Ignacij Voje je v svojem intervjuju, objavljenem v Delu, 29. maja 2018, povedal: »Slovenci smo se že spravili, a politiki ta spor in problem umetno ohranjajo. Ljudje so se poročali med seboj ne glede na različno preteklost svojih družin. Ena in druga stran imata grehe, in če bi si jih vsi priznali, bi si lahko končno vsi, brez fige v žepu, segli v roke.«Cui bono? Komu v prid? Bi se ob tem načrtnem razdvajanju vprašal Cicero. Odgovor nam ponudi še ena latinska maksima divide et impera – deli in vladaj. Nemara ni naključje, da se je prilivanje olja na ogenj starih zamer začelo prav po letu 2004, ko je na oblast prišla prva »desna vlada«.Del političnega establišmenta v Sloveniji si dediščino NOB preprosto prilašča in z njo ravna kot s svojim fevdom, čeprav se zdi, da o njegovi zgodovini ve le bore malo. Predsednik državnega zbora gospod Dejan Židan je tako januarja letos v Dražgošah izjavil: “Pod vzkliki domoljubja in izkoriščanjem strahu pred različnim, pred drugim, se krepijo ksenofobija, rasizem, populizem, …”Ob izjavi gospoda Židana se pojavi vprašanje, kako dobro gospod sploh pozna partizanske pesmi. Vsi, ki jih poznamo, namreč vemo, da imajo le-te običajno izrazito slovensko etno-nacionalistično noto. Ko bi napevi kot “Hej, brigade, hitite, razpodite, zatrite, požigalce slovenskih domov!” nastali danes, bi jih ta isti politik, verjetno razglasili za fašizem ali vsaj sovražni govor.Dejan Steinbuch je ob lanski proslavi dneva vrnitve Primorske k matični domovini zapisal: “Ko leta 2018 ne vidiš ene same slovenske zastave.” Politikom, ki se takšnih proslav udeležujejo, je za razliko od večine ljudi, ki so se med drugo svetovno vojno pridružili partizanom, domoljubje popolnoma tuje. Namesto patriotizma jih prevevata etnomazohizem in domomržnja. Stojijo na grobovih domoljubov in spomin na njihovo žrtev zlorabljajo za dosego dnevnopolitičnih ciljev. Kot pravnuku sodelavcev OF se mi zdi takšno ravnanje popolnoma nesprejemljivo.

Vanja Kočevar: Na grobovih domoljubov zlorabljajo spomin na njihovo žrtev

27. april je v Republiki Sloveniji državni praznik dan upora proti okupatorju. Mnenja v slovenski družbi tako glede praznika kot zgodovinskih dogodkov, ki jih obeležuje, so deljena. Ob iskanju konsenza o teh travmatičnih dogodkih naše skupne preteklosti se hitro znajdemo na tankem ledu, saj skorajda ni slovenske družine, ki med drugo svetovno vojno ne bi izgubila kakšnega člana.Naslednje vrstice so zato zapisane z največjim spoštovanjem do naklonjenega bralca in njegovih prednikov, ne glede na to, kateremu taboru so pripadali ali katero uniformo so nosili med drug svetovno vojno, ki je našemu narodu prizadejala tako globoke rane.Če poskušamo na predmet obeleževanja praznika pogledati z državotvornega stališča, lahko zaključimo, da je OF po eni strani organizirala upor proti nasilnemu okupatorju in raznarodovanju, omogočila nastanek slovenske državne entitete znotraj povojne Jugoslavije in nam zagotovila vrnitev dela Primorske. Po drugi strani pa je z njo povezana nasilna komunistična revolucija, ki je sprožila oboroženi odpor dela slovenskega prebivalstva, povojni poboji ter totalitaristična ureditev povojne države.Kljub spravni slovesnosti, ki je pred slabimi tridesetimi leti potekala v Kočevskem Rogu, Slovenci ostajamo globoko razdeljen narod in celjenje ran bo zahtevalo še veliko časa. Pričujoči članek ima zato le en cilj, in sicer opozoriti na grozeče katastrofalne posledice, ki lahko doletijo naš narod, v kolikor Slovenci ne začnemo graditi sprave od spodaj navzgor.Najboljše svarilo pred katastrofalnimi posledicami notranjih razprtij vsake družbe nam ponuja novozavezna prigoda Jezus in Bélcebub, v kateri Odrešenik farizejem na očitek, češ da demone izganja z demonskim poglavarjem Bélcebubom, med drugim odvrne: »Vsako kraljestvo, ki se razdeli zoper sebe, bo opustošeno in nobeno mesto ali hiša, ki sta zoper sebe razdeljena, ne bosta obstala.« (Mt 12,25–26). To modrost si velja vzeti k srcu.Čemu torej slovenska razdeljenost? Zgodovinar Ignacij Voje je v svojem intervjuju, objavljenem v Delu, 29. maja 2018, povedal: »Slovenci smo se že spravili, a politiki ta spor in problem umetno ohranjajo. Ljudje so se poročali med seboj ne glede na različno preteklost svojih družin. Ena in druga stran imata grehe, in če bi si jih vsi priznali, bi si lahko končno vsi, brez fige v žepu, segli v roke.«Cui bono? Komu v prid? Bi se ob tem načrtnem razdvajanju vprašal Cicero. Odgovor nam ponudi še ena latinska maksima divide et impera – deli in vladaj. Nemara ni naključje, da se je prilivanje olja na ogenj starih zamer začelo prav po letu 2004, ko je na oblast prišla prva »desna vlada«.Del političnega establišmenta v Sloveniji si dediščino NOB preprosto prilašča in z njo ravna kot s svojim fevdom, čeprav se zdi, da o njegovi zgodovini ve le bore malo. Predsednik državnega zbora gospod Dejan Židan je tako januarja letos v Dražgošah izjavil: “Pod vzkliki domoljubja in izkoriščanjem strahu pred različnim, pred drugim, se krepijo ksenofobija, rasizem, populizem, …”Ob izjavi gospoda Židana se pojavi vprašanje, kako dobro gospod sploh pozna partizanske pesmi. Vsi, ki jih poznamo, namreč vemo, da imajo le-te običajno izrazito slovensko etno-nacionalistično noto. Ko bi napevi kot “Hej, brigade, hitite, razpodite, zatrite, požigalce slovenskih domov!” nastali danes, bi jih ta isti politik, verjetno razglasili za fašizem ali vsaj sovražni govor.Dejan Steinbuch je ob lanski proslavi dneva vrnitve Primorske k matični domovini zapisal: “Ko leta 2018 ne vidiš ene same slovenske zastave.” Politikom, ki se takšnih proslav udeležujejo, je za razliko od večine ljudi, ki so se med drugo svetovno vojno pridružili partizanom, domoljubje popolnoma tuje. Namesto patriotizma jih prevevata etnomazohizem in domomržnja. Stojijo na grobovih domoljubov in spomin na njihovo žrtev zlorabljajo za dosego dnevnopolitičnih ciljev. Kot pravnuku sodelavcev OF se mi zdi takšno ravnanje popolnoma nesprejemljivo.

domovinakomentar27. aprilpraznikinfopolitika

Komentar Domovina.je

Vanja Kočevar: Na grobovih domoljubov zlorabljajo spomin na njihovo žrtev
27. april je v Republiki Sloveniji državni praznik dan upora proti okupatorju. Mnenja v slovenski družbi tako glede praznika kot zgodovinskih dogodkov, ki jih obeležuje, so deljena. Ob iskanju konsenza o teh travmatičnih dogodkih naše skupne preteklosti se hitro znajdemo na tankem ledu, saj skorajda ni slovenske družine, ki med drugo svetovno vojno ne bi izgubila kakšnega člana.Naslednje vrstice so zato zapisane z največjim spoštovanjem do naklonjenega bralca in njegovih prednikov, ne glede na to, kateremu taboru so pripadali ali katero uniformo so nosili med drug svetovno vojno, ki je našemu narodu prizadejala tako globoke rane.Če poskušamo na predmet obeleževanja praznika pogledati z državotvornega stališča, lahko zaključimo, da je OF po eni strani organizirala upor proti nasilnemu okupatorju in raznarodovanju, omogočila nastanek slovenske državne entitete znotraj povojne Jugoslavije in nam zagotovila vrnitev dela Primorske. Po drugi strani pa je z njo povezana nasilna komunistična revolucija, ki je sprožila oboroženi odpor dela slovenskega prebivalstva, povojni poboji ter totalitaristična ureditev povojne države.Kljub spravni slovesnosti, ki je pred slabimi tridesetimi leti potekala v Kočevskem Rogu, Slovenci ostajamo globoko razdeljen narod in celjenje ran bo zahtevalo še veliko časa. Pričujoči članek ima zato le en cilj, in sicer opozoriti na grozeče katastrofalne posledice, ki lahko doletijo naš narod, v kolikor Slovenci ne začnemo graditi sprave od spodaj navzgor.Najboljše svarilo pred katastrofalnimi posledicami notranjih razprtij vsake družbe nam ponuja novozavezna prigoda Jezus in Bélcebub, v kateri Odrešenik farizejem na očitek, češ da demone izganja z demonskim poglavarjem Bélcebubom, med drugim odvrne: »Vsako kraljestvo, ki se razdeli zoper sebe, bo opustošeno in nobeno mesto ali hiša, ki sta zoper sebe razdeljena, ne bosta obstala.« (Mt 12,25–26). To modrost si velja vzeti k srcu.Čemu torej slovenska razdeljenost? Zgodovinar Ignacij Voje je v svojem intervjuju, objavljenem v Delu, 29. maja 2018, povedal: »Slovenci smo se že spravili, a politiki ta spor in problem umetno ohranjajo. Ljudje so se poročali med seboj ne glede na različno preteklost svojih družin. Ena in druga stran imata grehe, in če bi si jih vsi priznali, bi si lahko končno vsi, brez fige v žepu, segli v roke.«Cui bono? Komu v prid? Bi se ob tem načrtnem razdvajanju vprašal Cicero. Odgovor nam ponudi še ena latinska maksima divide et impera – deli in vladaj. Nemara ni naključje, da se je prilivanje olja na ogenj starih zamer začelo prav po letu 2004, ko je na oblast prišla prva »desna vlada«.Del političnega establišmenta v Sloveniji si dediščino NOB preprosto prilašča in z njo ravna kot s svojim fevdom, čeprav se zdi, da o njegovi zgodovini ve le bore malo. Predsednik državnega zbora gospod Dejan Židan je tako januarja letos v Dražgošah izjavil: “Pod vzkliki domoljubja in izkoriščanjem strahu pred različnim, pred drugim, se krepijo ksenofobija, rasizem, populizem, …”Ob izjavi gospoda Židana se pojavi vprašanje, kako dobro gospod sploh pozna partizanske pesmi. Vsi, ki jih poznamo, namreč vemo, da imajo le-te običajno izrazito slovensko etno-nacionalistično noto. Ko bi napevi kot “Hej, brigade, hitite, razpodite, zatrite, požigalce slovenskih domov!” nastali danes, bi jih ta isti politik, verjetno razglasili za fašizem ali vsaj sovražni govor.Dejan Steinbuch je ob lanski proslavi dneva vrnitve Primorske k matični domovini zapisal: “Ko leta 2018 ne vidiš ene same slovenske zastave.” Politikom, ki se takšnih proslav udeležujejo, je za razliko od večine ljudi, ki so se med drugo svetovno vojno pridružili partizanom, domoljubje popolnoma tuje. Namesto patriotizma jih prevevata etnomazohizem in domomržnja. Stojijo na grobovih domoljubov in spomin na njihovo žrtev zlorabljajo za dosego dnevnopolitičnih ciljev. Kot pravnuku sodelavcev OF se mi zdi takšno ravnanje popolnoma nesprejemljivo.
VEČ ...|29. 4. 2019
Vanja Kočevar: Na grobovih domoljubov zlorabljajo spomin na njihovo žrtev
27. april je v Republiki Sloveniji državni praznik dan upora proti okupatorju. Mnenja v slovenski družbi tako glede praznika kot zgodovinskih dogodkov, ki jih obeležuje, so deljena. Ob iskanju konsenza o teh travmatičnih dogodkih naše skupne preteklosti se hitro znajdemo na tankem ledu, saj skorajda ni slovenske družine, ki med drugo svetovno vojno ne bi izgubila kakšnega člana.Naslednje vrstice so zato zapisane z največjim spoštovanjem do naklonjenega bralca in njegovih prednikov, ne glede na to, kateremu taboru so pripadali ali katero uniformo so nosili med drug svetovno vojno, ki je našemu narodu prizadejala tako globoke rane.Če poskušamo na predmet obeleževanja praznika pogledati z državotvornega stališča, lahko zaključimo, da je OF po eni strani organizirala upor proti nasilnemu okupatorju in raznarodovanju, omogočila nastanek slovenske državne entitete znotraj povojne Jugoslavije in nam zagotovila vrnitev dela Primorske. Po drugi strani pa je z njo povezana nasilna komunistična revolucija, ki je sprožila oboroženi odpor dela slovenskega prebivalstva, povojni poboji ter totalitaristična ureditev povojne države.Kljub spravni slovesnosti, ki je pred slabimi tridesetimi leti potekala v Kočevskem Rogu, Slovenci ostajamo globoko razdeljen narod in celjenje ran bo zahtevalo še veliko časa. Pričujoči članek ima zato le en cilj, in sicer opozoriti na grozeče katastrofalne posledice, ki lahko doletijo naš narod, v kolikor Slovenci ne začnemo graditi sprave od spodaj navzgor.Najboljše svarilo pred katastrofalnimi posledicami notranjih razprtij vsake družbe nam ponuja novozavezna prigoda Jezus in Bélcebub, v kateri Odrešenik farizejem na očitek, češ da demone izganja z demonskim poglavarjem Bélcebubom, med drugim odvrne: »Vsako kraljestvo, ki se razdeli zoper sebe, bo opustošeno in nobeno mesto ali hiša, ki sta zoper sebe razdeljena, ne bosta obstala.« (Mt 12,25–26). To modrost si velja vzeti k srcu.Čemu torej slovenska razdeljenost? Zgodovinar Ignacij Voje je v svojem intervjuju, objavljenem v Delu, 29. maja 2018, povedal: »Slovenci smo se že spravili, a politiki ta spor in problem umetno ohranjajo. Ljudje so se poročali med seboj ne glede na različno preteklost svojih družin. Ena in druga stran imata grehe, in če bi si jih vsi priznali, bi si lahko končno vsi, brez fige v žepu, segli v roke.«Cui bono? Komu v prid? Bi se ob tem načrtnem razdvajanju vprašal Cicero. Odgovor nam ponudi še ena latinska maksima divide et impera – deli in vladaj. Nemara ni naključje, da se je prilivanje olja na ogenj starih zamer začelo prav po letu 2004, ko je na oblast prišla prva »desna vlada«.Del političnega establišmenta v Sloveniji si dediščino NOB preprosto prilašča in z njo ravna kot s svojim fevdom, čeprav se zdi, da o njegovi zgodovini ve le bore malo. Predsednik državnega zbora gospod Dejan Židan je tako januarja letos v Dražgošah izjavil: “Pod vzkliki domoljubja in izkoriščanjem strahu pred različnim, pred drugim, se krepijo ksenofobija, rasizem, populizem, …”Ob izjavi gospoda Židana se pojavi vprašanje, kako dobro gospod sploh pozna partizanske pesmi. Vsi, ki jih poznamo, namreč vemo, da imajo le-te običajno izrazito slovensko etno-nacionalistično noto. Ko bi napevi kot “Hej, brigade, hitite, razpodite, zatrite, požigalce slovenskih domov!” nastali danes, bi jih ta isti politik, verjetno razglasili za fašizem ali vsaj sovražni govor.Dejan Steinbuch je ob lanski proslavi dneva vrnitve Primorske k matični domovini zapisal: “Ko leta 2018 ne vidiš ene same slovenske zastave.” Politikom, ki se takšnih proslav udeležujejo, je za razliko od večine ljudi, ki so se med drugo svetovno vojno pridružili partizanom, domoljubje popolnoma tuje. Namesto patriotizma jih prevevata etnomazohizem in domomržnja. Stojijo na grobovih domoljubov in spomin na njihovo žrtev zlorabljajo za dosego dnevnopolitičnih ciljev. Kot pravnuku sodelavcev OF se mi zdi takšno ravnanje popolnoma nesprejemljivo.

Vanja Kočevar

domovinakomentar27. aprilpraznikinfopolitika

Modrost v očeh

VEČ ...|23. 4. 2019
Slovenski zgodbi v knjigi papeža Frančiška

Svetovnemu dnevu knjige smo se posvetili v tokratni oddaji, v kateri smo predstavili knjigo Delimo modrosti časa. V njej starejši iz več kot 30 držav delijo svojo modrost, ki jo je izklesalo življenje, polno izkušenj, papež Frančišek pa niza spoznanja ob njihovih življenjskih zgodbah.Svojo zgodbo delita tudi Slovenki Damijana Kravcar in Berta Golob in s slednjo smo posneli tudi navdihujoč pogovor.Več o knjigi, njenem snovanju pa nam je povedala Barbara Cergolj, sodelavka Založbe Dravlje, kjer je knjiga izšla.

Slovenski zgodbi v knjigi papeža Frančiška

Svetovnemu dnevu knjige smo se posvetili v tokratni oddaji, v kateri smo predstavili knjigo Delimo modrosti časa. V njej starejši iz več kot 30 držav delijo svojo modrost, ki jo je izklesalo življenje, polno izkušenj, papež Frančišek pa niza spoznanja ob njihovih življenjskih zgodbah.Svojo zgodbo delita tudi Slovenki Damijana Kravcar in Berta Golob in s slednjo smo posneli tudi navdihujoč pogovor.Več o knjigi, njenem snovanju pa nam je povedala Barbara Cergolj, sodelavka Založbe Dravlje, kjer je knjiga izšla.

književnostpapež

Modrost v očeh

Slovenski zgodbi v knjigi papeža Frančiška
Svetovnemu dnevu knjige smo se posvetili v tokratni oddaji, v kateri smo predstavili knjigo Delimo modrosti časa. V njej starejši iz več kot 30 držav delijo svojo modrost, ki jo je izklesalo življenje, polno izkušenj, papež Frančišek pa niza spoznanja ob njihovih življenjskih zgodbah.Svojo zgodbo delita tudi Slovenki Damijana Kravcar in Berta Golob in s slednjo smo posneli tudi navdihujoč pogovor.Več o knjigi, njenem snovanju pa nam je povedala Barbara Cergolj, sodelavka Založbe Dravlje, kjer je knjiga izšla.
VEČ ...|23. 4. 2019
Slovenski zgodbi v knjigi papeža Frančiška
Svetovnemu dnevu knjige smo se posvetili v tokratni oddaji, v kateri smo predstavili knjigo Delimo modrosti časa. V njej starejši iz več kot 30 držav delijo svojo modrost, ki jo je izklesalo življenje, polno izkušenj, papež Frančišek pa niza spoznanja ob njihovih življenjskih zgodbah.Svojo zgodbo delita tudi Slovenki Damijana Kravcar in Berta Golob in s slednjo smo posneli tudi navdihujoč pogovor.Več o knjigi, njenem snovanju pa nam je povedala Barbara Cergolj, sodelavka Založbe Dravlje, kjer je knjiga izšla.

Damijana Medved

književnostpapež

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|25. 3. 2019
Misli iz knjige Zakladnica modrosti

Družbo nam je delala knjiga Založbe Ognjišče ZAKLADNICA MODROSTI, iz katere smo prebirali misli, ki so zbrane pod skupnim naslovom MATI. Naj bo tako oddaja poklon vsem materam - živim in pokojnim.

Misli iz knjige Zakladnica modrosti

Družbo nam je delala knjiga Založbe Ognjišče ZAKLADNICA MODROSTI, iz katere smo prebirali misli, ki so zbrane pod skupnim naslovom MATI. Naj bo tako oddaja poklon vsem materam - živim in pokojnim.

misliglasba

Prijatelji Radia Ognjišče

Misli iz knjige Zakladnica modrosti
Družbo nam je delala knjiga Založbe Ognjišče ZAKLADNICA MODROSTI, iz katere smo prebirali misli, ki so zbrane pod skupnim naslovom MATI. Naj bo tako oddaja poklon vsem materam - živim in pokojnim.
VEČ ...|25. 3. 2019
Misli iz knjige Zakladnica modrosti
Družbo nam je delala knjiga Založbe Ognjišče ZAKLADNICA MODROSTI, iz katere smo prebirali misli, ki so zbrane pod skupnim naslovom MATI. Naj bo tako oddaja poklon vsem materam - živim in pokojnim.

Franci Trstenjak

misliglasba

Klepet z Metko Klevišar

VEČ ...|3. 3. 2019
Kdaj se je v življenju smiselno boriti

Kdaj se boriti, kdaj pa je bolj modro, da preprosto sprejmemo, kar nam življenje prinaša in s tem poskušamo čimbolj kakovostno živeti.

Kdaj se je v življenju smiselno boriti

Kdaj se boriti, kdaj pa je bolj modro, da preprosto sprejmemo, kar nam življenje prinaša in s tem poskušamo čimbolj kakovostno živeti.

modrostživljenje

Klepet z Metko Klevišar

Kdaj se je v življenju smiselno boriti
Kdaj se boriti, kdaj pa je bolj modro, da preprosto sprejmemo, kar nam življenje prinaša in s tem poskušamo čimbolj kakovostno živeti.
VEČ ...|3. 3. 2019
Kdaj se je v življenju smiselno boriti
Kdaj se boriti, kdaj pa je bolj modro, da preprosto sprejmemo, kar nam življenje prinaša in s tem poskušamo čimbolj kakovostno živeti.

Damijana Medved

modrostživljenje

Modrost v očeh

VEČ ...|26. 2. 2019
Osamljenost starejših

Naša gostja je bila Tatjana Prašnikar Đuran, organizatorka regionalnih mrež pri Zvezi društev za socialno gerontologijo Slovenije. Med drugim je predstavila tudi skupine za samopomoč starejših, ki delujejo po celotni Sloveniji.

Osamljenost starejših

Naša gostja je bila Tatjana Prašnikar Đuran, organizatorka regionalnih mrež pri Zvezi društev za socialno gerontologijo Slovenije. Med drugim je predstavila tudi skupine za samopomoč starejših, ki delujejo po celotni Sloveniji.

osamljenoststarejšisamopomoč

Modrost v očeh

Osamljenost starejših
Naša gostja je bila Tatjana Prašnikar Đuran, organizatorka regionalnih mrež pri Zvezi društev za socialno gerontologijo Slovenije. Med drugim je predstavila tudi skupine za samopomoč starejših, ki delujejo po celotni Sloveniji.
VEČ ...|26. 2. 2019
Osamljenost starejših
Naša gostja je bila Tatjana Prašnikar Đuran, organizatorka regionalnih mrež pri Zvezi društev za socialno gerontologijo Slovenije. Med drugim je predstavila tudi skupine za samopomoč starejših, ki delujejo po celotni Sloveniji.

Damijana Medved

osamljenoststarejšisamopomoč

Komentar Časnik.si

VEČ ...|20. 2. 2019
Andrej M. Poznič: Nujno zlo

Svetopisemska modrost nas uči, da se zlo skriva. Nikoli ne nastopi odkrito, ampak vedno posredno, svojih pravih namenov ne razglaša. zato je md mislijo, besedo in dejanjem vedno nameren razkorak, ki ga imenujemo laž.

Andrej M. Poznič: Nujno zlo

Svetopisemska modrost nas uči, da se zlo skriva. Nikoli ne nastopi odkrito, ampak vedno posredno, svojih pravih namenov ne razglaša. zato je md mislijo, besedo in dejanjem vedno nameren razkorak, ki ga imenujemo laž.

komentardružbapolitika

Komentar Časnik.si

Andrej M. Poznič: Nujno zlo
Svetopisemska modrost nas uči, da se zlo skriva. Nikoli ne nastopi odkrito, ampak vedno posredno, svojih pravih namenov ne razglaša. zato je md mislijo, besedo in dejanjem vedno nameren razkorak, ki ga imenujemo laž.
VEČ ...|20. 2. 2019
Andrej M. Poznič: Nujno zlo
Svetopisemska modrost nas uči, da se zlo skriva. Nikoli ne nastopi odkrito, ampak vedno posredno, svojih pravih namenov ne razglaša. zato je md mislijo, besedo in dejanjem vedno nameren razkorak, ki ga imenujemo laž.

Andrej M. Poznič

komentardružbapolitika

Svetovalnica

VEČ ...|14. 2. 2019
Na Valentinovo o ljubezni in spoštovanju

Na dan zaljubljencev smo odprli temo spoštovanja in ljubezni v zakonu. Zakonca Zvonko in Dubrovka Turinski že več let vodita tečaj za pare, ki sloni na načelih starodavne modrosti iz Svetega pisma. Spregovorila sta o osnovnih načelih in poteku tega tečaja, ki pomaga tako zaročencem kot parom z dolgoletnim stažem.

Na Valentinovo o ljubezni in spoštovanju

Na dan zaljubljencev smo odprli temo spoštovanja in ljubezni v zakonu. Zakonca Zvonko in Dubrovka Turinski že več let vodita tečaj za pare, ki sloni na načelih starodavne modrosti iz Svetega pisma. Spregovorila sta o osnovnih načelih in poteku tega tečaja, ki pomaga tako zaročencem kot parom z dolgoletnim stažem.

odnosizakonska zvezaizobraževanje

Svetovalnica

Na Valentinovo o ljubezni in spoštovanju
Na dan zaljubljencev smo odprli temo spoštovanja in ljubezni v zakonu. Zakonca Zvonko in Dubrovka Turinski že več let vodita tečaj za pare, ki sloni na načelih starodavne modrosti iz Svetega pisma. Spregovorila sta o osnovnih načelih in poteku tega tečaja, ki pomaga tako zaročencem kot parom z dolgoletnim stažem.
VEČ ...|14. 2. 2019
Na Valentinovo o ljubezni in spoštovanju
Na dan zaljubljencev smo odprli temo spoštovanja in ljubezni v zakonu. Zakonca Zvonko in Dubrovka Turinski že več let vodita tečaj za pare, ki sloni na načelih starodavne modrosti iz Svetega pisma. Spregovorila sta o osnovnih načelih in poteku tega tečaja, ki pomaga tako zaročencem kot parom z dolgoletnim stažem.

Blaž Lesnik

odnosizakonska zvezaizobraževanje

Modrost v očeh

VEČ ...|30. 12. 2018
Kako živeti, da dočakamo starost izpolnjeni?

S psihologinjo Janjo Frelih Gorjanc smo pozornost usmerili v vprašanje, kako živeti, da dočakamo starost izpolnjeni, kako pomembno je zaupanje v življenje, odpuščanje in zahvaljevanje. Ne zamudite navdihujočega in spodbudnega pogovora.

Kako živeti, da dočakamo starost izpolnjeni?

S psihologinjo Janjo Frelih Gorjanc smo pozornost usmerili v vprašanje, kako živeti, da dočakamo starost izpolnjeni, kako pomembno je zaupanje v življenje, odpuščanje in zahvaljevanje. Ne zamudite navdihujočega in spodbudnega pogovora.

svetovanjeizobraževanje

Modrost v očeh

Kako živeti, da dočakamo starost izpolnjeni?
S psihologinjo Janjo Frelih Gorjanc smo pozornost usmerili v vprašanje, kako živeti, da dočakamo starost izpolnjeni, kako pomembno je zaupanje v življenje, odpuščanje in zahvaljevanje. Ne zamudite navdihujočega in spodbudnega pogovora.
VEČ ...|30. 12. 2018
Kako živeti, da dočakamo starost izpolnjeni?
S psihologinjo Janjo Frelih Gorjanc smo pozornost usmerili v vprašanje, kako živeti, da dočakamo starost izpolnjeni, kako pomembno je zaupanje v življenje, odpuščanje in zahvaljevanje. Ne zamudite navdihujočega in spodbudnega pogovora.

Damijana Medved

svetovanjeizobraževanje

Modrost v očeh

VEČ ...|2. 12. 2018
Negovanje varovanca v domačem okolju

Slej ko prej se znajdemo v položaju, ko moramo poskrbeti za ostarele starše ali druge bolne svojce, ki se vrnejo iz bolnišnice v domačo oskrbo ali pa se njihovo zdravstveno stanje poslabša. Tedaj ugotovimo, da na nego nismo pripravljeni, ker nimamo potrebnega znanja. Zato smo v tokratni oddaji ob pomoči Alojzije Fink, dipl. medicinske sestre in specialisteke patronažne nege, posredovali nekaj nasvetov o negovanju varovanca v domačem okolju, s posebnim poudarkom na varnem dviganju in premikanju.

Negovanje varovanca v domačem okolju

Slej ko prej se znajdemo v položaju, ko moramo poskrbeti za ostarele starše ali druge bolne svojce, ki se vrnejo iz bolnišnice v domačo oskrbo ali pa se njihovo zdravstveno stanje poslabša. Tedaj ugotovimo, da na nego nismo pripravljeni, ker nimamo potrebnega znanja. Zato smo v tokratni oddaji ob pomoči Alojzije Fink, dipl. medicinske sestre in specialisteke patronažne nege, posredovali nekaj nasvetov o negovanju varovanca v domačem okolju, s posebnim poudarkom na varnem dviganju in premikanju.

pomočstarisvetovanje

Modrost v očeh

Negovanje varovanca v domačem okolju
Slej ko prej se znajdemo v položaju, ko moramo poskrbeti za ostarele starše ali druge bolne svojce, ki se vrnejo iz bolnišnice v domačo oskrbo ali pa se njihovo zdravstveno stanje poslabša. Tedaj ugotovimo, da na nego nismo pripravljeni, ker nimamo potrebnega znanja. Zato smo v tokratni oddaji ob pomoči Alojzije Fink, dipl. medicinske sestre in specialisteke patronažne nege, posredovali nekaj nasvetov o negovanju varovanca v domačem okolju, s posebnim poudarkom na varnem dviganju in premikanju.
VEČ ...|2. 12. 2018
Negovanje varovanca v domačem okolju
Slej ko prej se znajdemo v položaju, ko moramo poskrbeti za ostarele starše ali druge bolne svojce, ki se vrnejo iz bolnišnice v domačo oskrbo ali pa se njihovo zdravstveno stanje poslabša. Tedaj ugotovimo, da na nego nismo pripravljeni, ker nimamo potrebnega znanja. Zato smo v tokratni oddaji ob pomoči Alojzije Fink, dipl. medicinske sestre in specialisteke patronažne nege, posredovali nekaj nasvetov o negovanju varovanca v domačem okolju, s posebnim poudarkom na varnem dviganju in premikanju.

Damijana Medved

pomočstarisvetovanje

Mladoskop

VEČ ...|29. 11. 2018
Mladi želijo biti samo slišani

V tednu Karitas smo v Mladoskop povabili Tatjano Rupnik, vodjo programa Popoldne na cesti in Draga Sukiča z Zavoda Pelikan, kjer vodi terapevtsko skupino za dvojne diagnoze, zasvojenost in duševne težave. Kako lahko podamo roko pomoči osebam, ki ne zmorejo, kaj sporočajo mladi skozi odklonilno vedenje, kako se jim približamo, jih slišimo? Z gostoma smo razmišljali tudi ob geslu Rast mladosti iz korenin modrosti. Sogovornika sta zamajala marsikatero zmotno uveljavljeno mnenje.

Mladi želijo biti samo slišani

V tednu Karitas smo v Mladoskop povabili Tatjano Rupnik, vodjo programa Popoldne na cesti in Draga Sukiča z Zavoda Pelikan, kjer vodi terapevtsko skupino za dvojne diagnoze, zasvojenost in duševne težave. Kako lahko podamo roko pomoči osebam, ki ne zmorejo, kaj sporočajo mladi skozi odklonilno vedenje, kako se jim približamo, jih slišimo? Z gostoma smo razmišljali tudi ob geslu Rast mladosti iz korenin modrosti. Sogovornika sta zamajala marsikatero zmotno uveljavljeno mnenje.

Izobraževanjemladivzgojaduhovnost

Mladoskop

Mladi želijo biti samo slišani
V tednu Karitas smo v Mladoskop povabili Tatjano Rupnik, vodjo programa Popoldne na cesti in Draga Sukiča z Zavoda Pelikan, kjer vodi terapevtsko skupino za dvojne diagnoze, zasvojenost in duševne težave. Kako lahko podamo roko pomoči osebam, ki ne zmorejo, kaj sporočajo mladi skozi odklonilno vedenje, kako se jim približamo, jih slišimo? Z gostoma smo razmišljali tudi ob geslu Rast mladosti iz korenin modrosti. Sogovornika sta zamajala marsikatero zmotno uveljavljeno mnenje.
VEČ ...|29. 11. 2018
Mladi želijo biti samo slišani
V tednu Karitas smo v Mladoskop povabili Tatjano Rupnik, vodjo programa Popoldne na cesti in Draga Sukiča z Zavoda Pelikan, kjer vodi terapevtsko skupino za dvojne diagnoze, zasvojenost in duševne težave. Kako lahko podamo roko pomoči osebam, ki ne zmorejo, kaj sporočajo mladi skozi odklonilno vedenje, kako se jim približamo, jih slišimo? Z gostoma smo razmišljali tudi ob geslu Rast mladosti iz korenin modrosti. Sogovornika sta zamajala marsikatero zmotno uveljavljeno mnenje.

Nataša Ličen

Izobraževanjemladivzgojaduhovnost

Komentar Družina

VEČ ...|29. 11. 2018
Preproste človeške vezi.

28. teden Karitas - Mladost iz korenin modrosti. Avtor Cveto Uršič - generalni tajnik S. karitas.

Preproste človeške vezi.

28. teden Karitas - Mladost iz korenin modrosti. Avtor Cveto Uršič - generalni tajnik S. karitas.

komentar

Komentar Družina

Preproste človeške vezi.
28. teden Karitas - Mladost iz korenin modrosti. Avtor Cveto Uršič - generalni tajnik S. karitas.
VEČ ...|29. 11. 2018
Preproste človeške vezi.
28. teden Karitas - Mladost iz korenin modrosti. Avtor Cveto Uršič - generalni tajnik S. karitas.

Radio Ognjišče

komentar

Informativni prispevki

VEČ ...|28. 11. 2018
Nadškof Alojzij Cvikl o romanju prostovoljcev Karitas na Ponikvo

Predsednik Slovenske karitas mariborski nadškof Alojzij Cvikl je v posebnem pogovoru za Radio ognjišče spregovoril o romanju sodelavcev in prostovoljcev Karitas na Slomškovo Ponikvo ter o geslu tedna Karitas Mladost iz korenin modrosti.

Nadškof Alojzij Cvikl o romanju prostovoljcev Karitas na Ponikvo

Predsednik Slovenske karitas mariborski nadškof Alojzij Cvikl je v posebnem pogovoru za Radio ognjišče spregovoril o romanju sodelavcev in prostovoljcev Karitas na Slomškovo Ponikvo ter o geslu tedna Karitas Mladost iz korenin modrosti.

pogovorinfokultura

Informativni prispevki

Nadškof Alojzij Cvikl o romanju prostovoljcev Karitas na Ponikvo
Predsednik Slovenske karitas mariborski nadškof Alojzij Cvikl je v posebnem pogovoru za Radio ognjišče spregovoril o romanju sodelavcev in prostovoljcev Karitas na Slomškovo Ponikvo ter o geslu tedna Karitas Mladost iz korenin modrosti.
VEČ ...|28. 11. 2018
Nadškof Alojzij Cvikl o romanju prostovoljcev Karitas na Ponikvo
Predsednik Slovenske karitas mariborski nadškof Alojzij Cvikl je v posebnem pogovoru za Radio ognjišče spregovoril o romanju sodelavcev in prostovoljcev Karitas na Slomškovo Ponikvo ter o geslu tedna Karitas Mladost iz korenin modrosti.

Alen Salihović

pogovorinfokultura

Klepet z Metko Klevišar

VEČ ...|25. 11. 2018
Pogum za nepopolnost

Če znamo sprejemati svojo nepopolnost, bomo znali sprejemati tudi nepopolnost drugih, kar je v našem skupnem bivanju zelo pomembno in olajša marsikatero stisko, pravi naša gostja Metka Klevišar.

Pogum za nepopolnost

Če znamo sprejemati svojo nepopolnost, bomo znali sprejemati tudi nepopolnost drugih, kar je v našem skupnem bivanju zelo pomembno in olajša marsikatero stisko, pravi naša gostja Metka Klevišar.

pogovorsvetovanjedružba

Klepet z Metko Klevišar

Pogum za nepopolnost
Če znamo sprejemati svojo nepopolnost, bomo znali sprejemati tudi nepopolnost drugih, kar je v našem skupnem bivanju zelo pomembno in olajša marsikatero stisko, pravi naša gostja Metka Klevišar.
VEČ ...|25. 11. 2018
Pogum za nepopolnost
Če znamo sprejemati svojo nepopolnost, bomo znali sprejemati tudi nepopolnost drugih, kar je v našem skupnem bivanju zelo pomembno in olajša marsikatero stisko, pravi naša gostja Metka Klevišar.

Damijana Medved

pogovorsvetovanjedružba

Modrost v očeh

VEČ ...|4. 11. 2018
Kulturno udejstvovanje starejših

Naša gostja je bila vodja Komisije za kulturo pri Zvezi društev upokojencev Slovenije gospa Marija Orešnik.

Kulturno udejstvovanje starejših

Naša gostja je bila vodja Komisije za kulturo pri Zvezi društev upokojencev Slovenije gospa Marija Orešnik.

ZDUSkulturafolklorastarejšiupokojencistarost

Modrost v očeh

Kulturno udejstvovanje starejših
Naša gostja je bila vodja Komisije za kulturo pri Zvezi društev upokojencev Slovenije gospa Marija Orešnik.
VEČ ...|4. 11. 2018
Kulturno udejstvovanje starejših
Naša gostja je bila vodja Komisije za kulturo pri Zvezi društev upokojencev Slovenije gospa Marija Orešnik.

Damijana Medved

ZDUSkulturafolklorastarejšiupokojencistarost

Modrost v očeh

VEČ ...|7. 10. 2018
Način življenja, ki ohranja spomin

Gostili smo Slavico Biderman, avtorico knjige Ravnovesje na visokih petkah, da lažje ubežimo demenci. Knjiga prinaša zgodbe za vse, ki še imamo čas, da z načinom življenja ohranimo svoj spomin in se tako izognemo demenci. V oddaji boste slišali kopico spodbud za aktivno, polno in radostno življenje.

Način življenja, ki ohranja spomin

Gostili smo Slavico Biderman, avtorico knjige Ravnovesje na visokih petkah, da lažje ubežimo demenci. Knjiga prinaša zgodbe za vse, ki še imamo čas, da z načinom življenja ohranimo svoj spomin in se tako izognemo demenci. V oddaji boste slišali kopico spodbud za aktivno, polno in radostno življenje.

svetovanjezdravstvo

Modrost v očeh

Način življenja, ki ohranja spomin
Gostili smo Slavico Biderman, avtorico knjige Ravnovesje na visokih petkah, da lažje ubežimo demenci. Knjiga prinaša zgodbe za vse, ki še imamo čas, da z načinom življenja ohranimo svoj spomin in se tako izognemo demenci. V oddaji boste slišali kopico spodbud za aktivno, polno in radostno življenje.
VEČ ...|7. 10. 2018
Način življenja, ki ohranja spomin
Gostili smo Slavico Biderman, avtorico knjige Ravnovesje na visokih petkah, da lažje ubežimo demenci. Knjiga prinaša zgodbe za vse, ki še imamo čas, da z načinom življenja ohranimo svoj spomin in se tako izognemo demenci. V oddaji boste slišali kopico spodbud za aktivno, polno in radostno življenje.

Damijana Medved

svetovanjezdravstvo

Karitas

VEČ ...|7. 10. 2018
Vabilo na seminar Karitas

V oddaji Karitas smo tokrat predstavili vsebino tradicionalnega letnega seminarja za prostovoljce in sodelavce župnijskih in škofijskih Karitas. Letošnje geslo je Rast mladosti in korenin modrosti.

Vabilo na seminar Karitas

V oddaji Karitas smo tokrat predstavili vsebino tradicionalnega letnega seminarja za prostovoljce in sodelavce župnijskih in škofijskih Karitas. Letošnje geslo je Rast mladosti in korenin modrosti.

družba

Karitas

Vabilo na seminar Karitas
V oddaji Karitas smo tokrat predstavili vsebino tradicionalnega letnega seminarja za prostovoljce in sodelavce župnijskih in škofijskih Karitas. Letošnje geslo je Rast mladosti in korenin modrosti.
VEČ ...|7. 10. 2018
Vabilo na seminar Karitas
V oddaji Karitas smo tokrat predstavili vsebino tradicionalnega letnega seminarja za prostovoljce in sodelavce župnijskih in škofijskih Karitas. Letošnje geslo je Rast mladosti in korenin modrosti.

Petra Stopar

družba

Modrost v očeh

VEČ ...|30. 9. 2018
Starost je modrost

Duhovno-družabne dneve za starejše, z naslovom Starost je modrost, v oktobru pripravljajo v Ignacijevem domu v Ljubljani. Podrobnosti o programu sta nam predstavila ravnateljica Ignacijevega doma Sonja Pungertnik in p. Jože Roblek.

Starost je modrost

Duhovno-družabne dneve za starejše, z naslovom Starost je modrost, v oktobru pripravljajo v Ignacijevem domu v Ljubljani. Podrobnosti o programu sta nam predstavila ravnateljica Ignacijevega doma Sonja Pungertnik in p. Jože Roblek.

družbastarost

Modrost v očeh

Starost je modrost
Duhovno-družabne dneve za starejše, z naslovom Starost je modrost, v oktobru pripravljajo v Ignacijevem domu v Ljubljani. Podrobnosti o programu sta nam predstavila ravnateljica Ignacijevega doma Sonja Pungertnik in p. Jože Roblek.
VEČ ...|30. 9. 2018
Starost je modrost
Duhovno-družabne dneve za starejše, z naslovom Starost je modrost, v oktobru pripravljajo v Ignacijevem domu v Ljubljani. Podrobnosti o programu sta nam predstavila ravnateljica Ignacijevega doma Sonja Pungertnik in p. Jože Roblek.

Damijana Medved

družbastarost

Modrost v očeh

VEČ ...|2. 9. 2018
Ozaveščanje o demenci

Septembra po vsem svetu poteka mednarodna kampanja za ozaveščanje o demenci, zato smo ji posvetili prvo septembrsko oddajo Modrost v očeh. Pozornost je usmerjena v povezavo metode montessori in oseb z demenco. Naša gostja je bila Sara Črepinšek, delovna terapevtka v Domu sv. Jožef nad Celjem, kjer to metodo uporabljajo.

Ozaveščanje o demenci

Septembra po vsem svetu poteka mednarodna kampanja za ozaveščanje o demenci, zato smo ji posvetili prvo septembrsko oddajo Modrost v očeh. Pozornost je usmerjena v povezavo metode montessori in oseb z demenco. Naša gostja je bila Sara Črepinšek, delovna terapevtka v Domu sv. Jožef nad Celjem, kjer to metodo uporabljajo.

družbasvetovanje

Modrost v očeh

Ozaveščanje o demenci
Septembra po vsem svetu poteka mednarodna kampanja za ozaveščanje o demenci, zato smo ji posvetili prvo septembrsko oddajo Modrost v očeh. Pozornost je usmerjena v povezavo metode montessori in oseb z demenco. Naša gostja je bila Sara Črepinšek, delovna terapevtka v Domu sv. Jožef nad Celjem, kjer to metodo uporabljajo.
VEČ ...|2. 9. 2018
Ozaveščanje o demenci
Septembra po vsem svetu poteka mednarodna kampanja za ozaveščanje o demenci, zato smo ji posvetili prvo septembrsko oddajo Modrost v očeh. Pozornost je usmerjena v povezavo metode montessori in oseb z demenco. Naša gostja je bila Sara Črepinšek, delovna terapevtka v Domu sv. Jožef nad Celjem, kjer to metodo uporabljajo.

Damijana Medved

družbasvetovanje

Modrost v očeh

VEČ ...|5. 8. 2018
E-oskrba

V avgustovski oddaji Modrost v očeh smo predstavili oskrbo na daljavo oz. e-oskrbo. Ta 24 ur na dan omogoča enostaven in hiter klic na pomoč v primeru padca ali nenadne slabosti ter organizacijo pomoči. Oskrba na daljavo tako starejšim omogoča varno, aktivno in samostojno bivanje v domačem okolju.Naš sogovornik je bil Peter Pustatičnik, vodja e-zdravja in e-oskrbe pri Telekomu Slovenije.

E-oskrba

V avgustovski oddaji Modrost v očeh smo predstavili oskrbo na daljavo oz. e-oskrbo. Ta 24 ur na dan omogoča enostaven in hiter klic na pomoč v primeru padca ali nenadne slabosti ter organizacijo pomoči. Oskrba na daljavo tako starejšim omogoča varno, aktivno in samostojno bivanje v domačem okolju.Naš sogovornik je bil Peter Pustatičnik, vodja e-zdravja in e-oskrbe pri Telekomu Slovenije.

družbasvetovanje

Modrost v očeh

E-oskrba
V avgustovski oddaji Modrost v očeh smo predstavili oskrbo na daljavo oz. e-oskrbo. Ta 24 ur na dan omogoča enostaven in hiter klic na pomoč v primeru padca ali nenadne slabosti ter organizacijo pomoči. Oskrba na daljavo tako starejšim omogoča varno, aktivno in samostojno bivanje v domačem okolju.Naš sogovornik je bil Peter Pustatičnik, vodja e-zdravja in e-oskrbe pri Telekomu Slovenije.
VEČ ...|5. 8. 2018
E-oskrba
V avgustovski oddaji Modrost v očeh smo predstavili oskrbo na daljavo oz. e-oskrbo. Ta 24 ur na dan omogoča enostaven in hiter klic na pomoč v primeru padca ali nenadne slabosti ter organizacijo pomoči. Oskrba na daljavo tako starejšim omogoča varno, aktivno in samostojno bivanje v domačem okolju.Naš sogovornik je bil Peter Pustatičnik, vodja e-zdravja in e-oskrbe pri Telekomu Slovenije.

Damijana Medved

družbasvetovanje

Modrost v očeh

VEČ ...|29. 7. 2018
Poletno branje

V tokratni oddaji Modrost v očeh smo govorili o poletnem branju. Kopico bralnih predlogov, nam je ponudila vodja uredništva pri založbi Miš: Irena Miš Svoljšak, ki je obenem predstavila tudi projekt Preko knjig k pogovoru o starosti.

Poletno branje

V tokratni oddaji Modrost v očeh smo govorili o poletnem branju. Kopico bralnih predlogov, nam je ponudila vodja uredništva pri založbi Miš: Irena Miš Svoljšak, ki je obenem predstavila tudi projekt Preko knjig k pogovoru o starosti.

pogovorsvetovanjedružba

Modrost v očeh

Poletno branje
V tokratni oddaji Modrost v očeh smo govorili o poletnem branju. Kopico bralnih predlogov, nam je ponudila vodja uredništva pri založbi Miš: Irena Miš Svoljšak, ki je obenem predstavila tudi projekt Preko knjig k pogovoru o starosti.
VEČ ...|29. 7. 2018
Poletno branje
V tokratni oddaji Modrost v očeh smo govorili o poletnem branju. Kopico bralnih predlogov, nam je ponudila vodja uredništva pri založbi Miš: Irena Miš Svoljšak, ki je obenem predstavila tudi projekt Preko knjig k pogovoru o starosti.

Damijana Medved

pogovorsvetovanjedružba

Modrost v očeh

VEČ ...|1. 7. 2018
Prehrana v starosti

V tokratni oddaji Modrost v očeh smo pozornost usmerili v prehrano v starosti. Poletni vrt nam ponuja obilo idej, kako si pripraviti okusen in zdrav obrok; več pa nam je povedala tokratna gostja Mateja Reš, avtorica kuharic in dolgoletna sodelavka tednika Družina pri ustvarjanju kuharskih receptov.

Prehrana v starosti

V tokratni oddaji Modrost v očeh smo pozornost usmerili v prehrano v starosti. Poletni vrt nam ponuja obilo idej, kako si pripraviti okusen in zdrav obrok; več pa nam je povedala tokratna gostja Mateja Reš, avtorica kuharic in dolgoletna sodelavka tednika Družina pri ustvarjanju kuharskih receptov.

izobraževanjesvetovanje

Modrost v očeh

Prehrana v starosti
V tokratni oddaji Modrost v očeh smo pozornost usmerili v prehrano v starosti. Poletni vrt nam ponuja obilo idej, kako si pripraviti okusen in zdrav obrok; več pa nam je povedala tokratna gostja Mateja Reš, avtorica kuharic in dolgoletna sodelavka tednika Družina pri ustvarjanju kuharskih receptov.
VEČ ...|1. 7. 2018
Prehrana v starosti
V tokratni oddaji Modrost v očeh smo pozornost usmerili v prehrano v starosti. Poletni vrt nam ponuja obilo idej, kako si pripraviti okusen in zdrav obrok; več pa nam je povedala tokratna gostja Mateja Reš, avtorica kuharic in dolgoletna sodelavka tednika Družina pri ustvarjanju kuharskih receptov.

Damijana Medved

izobraževanjesvetovanje

Modrost v očeh

VEČ ...|3. 6. 2018
Sobivamo

Predstavili smo projekt Sobivamo, ki odpira nove možnosti bivanja starejših pri nas. Skupno bivanje prinaša veliko dobrobiti: druženje, medsebojno pomoč in tudi finančni prihranek. Več nam je povedala tokratna gostja: gospo Ireno Majcen, ministrico Ministrstva za okolje in prostor.

Sobivamo

Predstavili smo projekt Sobivamo, ki odpira nove možnosti bivanja starejših pri nas. Skupno bivanje prinaša veliko dobrobiti: druženje, medsebojno pomoč in tudi finančni prihranek. Več nam je povedala tokratna gostja: gospo Ireno Majcen, ministrico Ministrstva za okolje in prostor.

pogovorstarostživljenjesobivanjevzgoja

Modrost v očeh

Sobivamo
Predstavili smo projekt Sobivamo, ki odpira nove možnosti bivanja starejših pri nas. Skupno bivanje prinaša veliko dobrobiti: druženje, medsebojno pomoč in tudi finančni prihranek. Več nam je povedala tokratna gostja: gospo Ireno Majcen, ministrico Ministrstva za okolje in prostor.
VEČ ...|3. 6. 2018
Sobivamo
Predstavili smo projekt Sobivamo, ki odpira nove možnosti bivanja starejših pri nas. Skupno bivanje prinaša veliko dobrobiti: druženje, medsebojno pomoč in tudi finančni prihranek. Več nam je povedala tokratna gostja: gospo Ireno Majcen, ministrico Ministrstva za okolje in prostor.

Damijana Medved

pogovorstarostživljenjesobivanjevzgoja

Modrost v očeh

VEČ ...|6. 5. 2018
Zdravo staranje

Govorili smo o zdravem staranju. Naš sogovornik je bil prof. dr. Rado Pišot iz Znanstveno-raziskovalnega središča Koper, ki nam je povedal več o treh dejavnikih zdravega in kakovostnega staranja: telesne vadbe, kognitivne vadbe ter ustrezne prehrane.

Zdravo staranje

Govorili smo o zdravem staranju. Naš sogovornik je bil prof. dr. Rado Pišot iz Znanstveno-raziskovalnega središča Koper, ki nam je povedal več o treh dejavnikih zdravega in kakovostnega staranja: telesne vadbe, kognitivne vadbe ter ustrezne prehrane.

pogovorstarostživljenjezdravje

Modrost v očeh

Zdravo staranje
Govorili smo o zdravem staranju. Naš sogovornik je bil prof. dr. Rado Pišot iz Znanstveno-raziskovalnega središča Koper, ki nam je povedal več o treh dejavnikih zdravega in kakovostnega staranja: telesne vadbe, kognitivne vadbe ter ustrezne prehrane.
VEČ ...|6. 5. 2018
Zdravo staranje
Govorili smo o zdravem staranju. Naš sogovornik je bil prof. dr. Rado Pišot iz Znanstveno-raziskovalnega središča Koper, ki nam je povedal več o treh dejavnikih zdravega in kakovostnega staranja: telesne vadbe, kognitivne vadbe ter ustrezne prehrane.

Damijana Medved

pogovorstarostživljenjezdravje

Naš pogled

VEČ ...|1. 5. 2018
Raziskava: Kaj nas naredi za uspešne in srečne?

Ta komentar je raziskava o raziskavah. O delu, seveda. K brskanju po spletu za takimi raziskavami me je spodbudilo predavanje, ki ga je za radijske sodelavce pripravil specialni pedagog Marko Juhant. Navajal je raziskavo s Harvarda, ene najprestižnejših univerz na svetu. In sem tudi sama pobrskala, za kakšno raziskavo pravzaprav gre.

Raziskava: Kaj nas naredi za uspešne in srečne?

Ta komentar je raziskava o raziskavah. O delu, seveda. K brskanju po spletu za takimi raziskavami me je spodbudilo predavanje, ki ga je za radijske sodelavce pripravil specialni pedagog Marko Juhant. Navajal je raziskavo s Harvarda, ene najprestižnejših univerz na svetu. In sem tudi sama pobrskala, za kakšno raziskavo pravzaprav gre.

Naš pogled

Raziskava: Kaj nas naredi za uspešne in srečne?
Ta komentar je raziskava o raziskavah. O delu, seveda. K brskanju po spletu za takimi raziskavami me je spodbudilo predavanje, ki ga je za radijske sodelavce pripravil specialni pedagog Marko Juhant. Navajal je raziskavo s Harvarda, ene najprestižnejših univerz na svetu. In sem tudi sama pobrskala, za kakšno raziskavo pravzaprav gre.
VEČ ...|1. 5. 2018
Raziskava: Kaj nas naredi za uspešne in srečne?
Ta komentar je raziskava o raziskavah. O delu, seveda. K brskanju po spletu za takimi raziskavami me je spodbudilo predavanje, ki ga je za radijske sodelavce pripravil specialni pedagog Marko Juhant. Navajal je raziskavo s Harvarda, ene najprestižnejših univerz na svetu. In sem tudi sama pobrskala, za kakšno raziskavo pravzaprav gre.

Marta Jerebič

Modrost v očeh

VEČ ...|29. 4. 2018
Srebrna nit: združenje za dostojno starost

Predstavili smo Združenje za dostojno starost: Srebrna nit, ki se v svojem delovanju predvsem zavzema za pravice starejših. Pri tem iščejo sistemske rešitve ter osveščajo javnost o problemih starejšega prebivalstva. Naša sogovornica je bila predsednica združenja Biserka Marolt Meden.

Srebrna nit: združenje za dostojno starost

Predstavili smo Združenje za dostojno starost: Srebrna nit, ki se v svojem delovanju predvsem zavzema za pravice starejših. Pri tem iščejo sistemske rešitve ter osveščajo javnost o problemih starejšega prebivalstva. Naša sogovornica je bila predsednica združenja Biserka Marolt Meden.

pogovorstarostživljenjevzgoja

Modrost v očeh

Srebrna nit: združenje za dostojno starost
Predstavili smo Združenje za dostojno starost: Srebrna nit, ki se v svojem delovanju predvsem zavzema za pravice starejših. Pri tem iščejo sistemske rešitve ter osveščajo javnost o problemih starejšega prebivalstva. Naša sogovornica je bila predsednica združenja Biserka Marolt Meden.
VEČ ...|29. 4. 2018
Srebrna nit: združenje za dostojno starost
Predstavili smo Združenje za dostojno starost: Srebrna nit, ki se v svojem delovanju predvsem zavzema za pravice starejših. Pri tem iščejo sistemske rešitve ter osveščajo javnost o problemih starejšega prebivalstva. Naša sogovornica je bila predsednica združenja Biserka Marolt Meden.

Damijana Medved

pogovorstarostživljenjevzgoja

Modrost v očeh

VEČ ...|1. 4. 2018
Montessori za starejše

Predstavili smo montessori metodo za starejše, ki prinaša v življenje starejših bolj zadovoljno in dostojanstveno staranje. Metodo nam je predstavila dr. Alexa Beguš Deutz, ki je profesorica na šoli za socialne poklice Karitas v Celovcu.

Montessori za starejše

Predstavili smo montessori metodo za starejše, ki prinaša v življenje starejših bolj zadovoljno in dostojanstveno staranje. Metodo nam je predstavila dr. Alexa Beguš Deutz, ki je profesorica na šoli za socialne poklice Karitas v Celovcu.

pogovorstarostživljenjeizobraževanjemontessori

Modrost v očeh

Montessori za starejše
Predstavili smo montessori metodo za starejše, ki prinaša v življenje starejših bolj zadovoljno in dostojanstveno staranje. Metodo nam je predstavila dr. Alexa Beguš Deutz, ki je profesorica na šoli za socialne poklice Karitas v Celovcu.
VEČ ...|1. 4. 2018
Montessori za starejše
Predstavili smo montessori metodo za starejše, ki prinaša v življenje starejših bolj zadovoljno in dostojanstveno staranje. Metodo nam je predstavila dr. Alexa Beguš Deutz, ki je profesorica na šoli za socialne poklice Karitas v Celovcu.

Damijana Medved

pogovorstarostživljenjeizobraževanjemontessori

Pogovor o

VEČ ...|7. 3. 2018
Matej Tonin - NSi

Naš gost je bil mag. Matej Tonin, ki je kot vršilec dolžnosti prevzel vodenje Nove Slovenije. Govorili smo o njegovi viziji dela, o programu stranke in o aktualnih vprašanjih v luči bližajočih volitev.

Matej Tonin - NSi

Naš gost je bil mag. Matej Tonin, ki je kot vršilec dolžnosti prevzel vodenje Nove Slovenije. Govorili smo o njegovi viziji dela, o programu stranke in o aktualnih vprašanjih v luči bližajočih volitev.

Pogovor o

Matej Tonin - NSi
Naš gost je bil mag. Matej Tonin, ki je kot vršilec dolžnosti prevzel vodenje Nove Slovenije. Govorili smo o njegovi viziji dela, o programu stranke in o aktualnih vprašanjih v luči bližajočih volitev.
VEČ ...|7. 3. 2018
Matej Tonin - NSi
Naš gost je bil mag. Matej Tonin, ki je kot vršilec dolžnosti prevzel vodenje Nove Slovenije. Govorili smo o njegovi viziji dela, o programu stranke in o aktualnih vprašanjih v luči bližajočih volitev.

Tone Gorjup

Modrost v očeh

VEČ ...|4. 3. 2018
Za izobraževanje ni nikoli prepozno

Gostili smo arhitektko Meto Kutin, ki pri Univerzi za tretje življenjsko obdobje vodi študijski krožek. Predstavila je svojevrsten arhitekturni vodnik Z menoj po mojem mestu, ki na izviren način predstavlja Ljubljano obiskovalcem ter izsledke raziskovanja o poimenovanju ljubljanskih ulic.

Za izobraževanje ni nikoli prepozno

Gostili smo arhitektko Meto Kutin, ki pri Univerzi za tretje življenjsko obdobje vodi študijski krožek. Predstavila je svojevrsten arhitekturni vodnik Z menoj po mojem mestu, ki na izviren način predstavlja Ljubljano obiskovalcem ter izsledke raziskovanja o poimenovanju ljubljanskih ulic.

pogovorstarostživljenjeizobraževanjeLjubljana

Modrost v očeh

Za izobraževanje ni nikoli prepozno
Gostili smo arhitektko Meto Kutin, ki pri Univerzi za tretje življenjsko obdobje vodi študijski krožek. Predstavila je svojevrsten arhitekturni vodnik Z menoj po mojem mestu, ki na izviren način predstavlja Ljubljano obiskovalcem ter izsledke raziskovanja o poimenovanju ljubljanskih ulic.
VEČ ...|4. 3. 2018
Za izobraževanje ni nikoli prepozno
Gostili smo arhitektko Meto Kutin, ki pri Univerzi za tretje življenjsko obdobje vodi študijski krožek. Predstavila je svojevrsten arhitekturni vodnik Z menoj po mojem mestu, ki na izviren način predstavlja Ljubljano obiskovalcem ter izsledke raziskovanja o poimenovanju ljubljanskih ulic.

Damijana Medved

pogovorstarostživljenjeizobraževanjeLjubljana

Naš gost

VEČ ...|3. 3. 2018
P. dr. Silvo Šinkovec

Naš gost je bil tokrat p. Silvo Šinkovec, ki je sebe takole opisal: Mnogi ljudje so me obogatili s svojo prisotnostjo, modrostjo, duhovno globino, služenjem, predanostjo in ljubeznijo. Brez njih bi ne bil to kar sem.

P. dr. Silvo Šinkovec

Naš gost je bil tokrat p. Silvo Šinkovec, ki je sebe takole opisal: Mnogi ljudje so me obogatili s svojo prisotnostjo, modrostjo, duhovno globino, služenjem, predanostjo in ljubeznijo. Brez njih bi ne bil to kar sem.

Naš gost

P. dr. Silvo Šinkovec
Naš gost je bil tokrat p. Silvo Šinkovec, ki je sebe takole opisal: Mnogi ljudje so me obogatili s svojo prisotnostjo, modrostjo, duhovno globino, služenjem, predanostjo in ljubeznijo. Brez njih bi ne bil to kar sem.
VEČ ...|3. 3. 2018
P. dr. Silvo Šinkovec
Naš gost je bil tokrat p. Silvo Šinkovec, ki je sebe takole opisal: Mnogi ljudje so me obogatili s svojo prisotnostjo, modrostjo, duhovno globino, služenjem, predanostjo in ljubeznijo. Brez njih bi ne bil to kar sem.

Nataša Ličen

Za sožitje

VEČ ...|27. 2. 2018
Sodelovanje je delo

S postom »pretrgamo« svoja stara oblačila, z njih odstranimo vse tisto, kar se na naši osebnosti odvečnega nabere, da bi lahko oblekli boljše in novo. Skozi življenje se nabere veliko slabih stvari, predvsem skozi odnose in v medsebojnih sporazumevanjih, je v pogovoru dejal antropolog prof. dr. Jože Ramovš in spodbudil k postu za boljše medsebojne odnose in več sožitja.

Sodelovanje je delo

S postom »pretrgamo« svoja stara oblačila, z njih odstranimo vse tisto, kar se na naši osebnosti odvečnega nabere, da bi lahko oblekli boljše in novo. Skozi življenje se nabere veliko slabih stvari, predvsem skozi odnose in v medsebojnih sporazumevanjih, je v pogovoru dejal antropolog prof. dr. Jože Ramovš in spodbudil k postu za boljše medsebojne odnose in več sožitja.

Izobraževanjevzgojasvetovanje

Za sožitje

Sodelovanje je delo
S postom »pretrgamo« svoja stara oblačila, z njih odstranimo vse tisto, kar se na naši osebnosti odvečnega nabere, da bi lahko oblekli boljše in novo. Skozi življenje se nabere veliko slabih stvari, predvsem skozi odnose in v medsebojnih sporazumevanjih, je v pogovoru dejal antropolog prof. dr. Jože Ramovš in spodbudil k postu za boljše medsebojne odnose in več sožitja.
VEČ ...|27. 2. 2018
Sodelovanje je delo
S postom »pretrgamo« svoja stara oblačila, z njih odstranimo vse tisto, kar se na naši osebnosti odvečnega nabere, da bi lahko oblekli boljše in novo. Skozi življenje se nabere veliko slabih stvari, predvsem skozi odnose in v medsebojnih sporazumevanjih, je v pogovoru dejal antropolog prof. dr. Jože Ramovš in spodbudil k postu za boljše medsebojne odnose in več sožitja.

Nataša Ličen

Izobraževanjevzgojasvetovanje

Mladoskop

VEČ ...|22. 2. 2018
Počitniški kolaž

V počitniškem Mladoskopu smo združili tri vsebine. Mesec februar je mesec varne rabe interneta, preden se mesec obrne, je prav še enkrat spomniti na nekatere modrosti in varnostne pristope, ko obiskujemo svetovni splet. Ob začetku posta smo spomnili na akcijo Karitas 40 dni brez alkohola, govorili o pasteh omamljanja ter ponudili alternative in spodbudili k pogostejšemu odkrivanju tudi duhovnega. Gostili smo novomašnika, ki je za Mladoskop opisal pot svoje odločitve za duhovniški poklic. Vabljeni v našo družbo.

Počitniški kolaž

V počitniškem Mladoskopu smo združili tri vsebine. Mesec februar je mesec varne rabe interneta, preden se mesec obrne, je prav še enkrat spomniti na nekatere modrosti in varnostne pristope, ko obiskujemo svetovni splet. Ob začetku posta smo spomnili na akcijo Karitas 40 dni brez alkohola, govorili o pasteh omamljanja ter ponudili alternative in spodbudili k pogostejšemu odkrivanju tudi duhovnega. Gostili smo novomašnika, ki je za Mladoskop opisal pot svoje odločitve za duhovniški poklic. Vabljeni v našo družbo.

Mladoskop

Počitniški kolaž
V počitniškem Mladoskopu smo združili tri vsebine. Mesec februar je mesec varne rabe interneta, preden se mesec obrne, je prav še enkrat spomniti na nekatere modrosti in varnostne pristope, ko obiskujemo svetovni splet. Ob začetku posta smo spomnili na akcijo Karitas 40 dni brez alkohola, govorili o pasteh omamljanja ter ponudili alternative in spodbudili k pogostejšemu odkrivanju tudi duhovnega. Gostili smo novomašnika, ki je za Mladoskop opisal pot svoje odločitve za duhovniški poklic. Vabljeni v našo družbo.
VEČ ...|22. 2. 2018
Počitniški kolaž
V počitniškem Mladoskopu smo združili tri vsebine. Mesec februar je mesec varne rabe interneta, preden se mesec obrne, je prav še enkrat spomniti na nekatere modrosti in varnostne pristope, ko obiskujemo svetovni splet. Ob začetku posta smo spomnili na akcijo Karitas 40 dni brez alkohola, govorili o pasteh omamljanja ter ponudili alternative in spodbudili k pogostejšemu odkrivanju tudi duhovnega. Gostili smo novomašnika, ki je za Mladoskop opisal pot svoje odločitve za duhovniški poklic. Vabljeni v našo družbo.

Nataša Ličen

Modrost v očeh

VEČ ...|4. 2. 2018
Radost zrelih let

Predstavili smo revijo Radost zrelih let, ki jo je izdala založba Ognjišče. Naši sogovorniki so bili urednik revije Matej Erjavec in osrednja avtorja: dr. Jože Ramovš in Alojzija Fink.

Radost zrelih let

Predstavili smo revijo Radost zrelih let, ki jo je izdala založba Ognjišče. Naši sogovorniki so bili urednik revije Matej Erjavec in osrednja avtorja: dr. Jože Ramovš in Alojzija Fink.

vzgojapogovorstarostživljenje

Modrost v očeh

Radost zrelih let
Predstavili smo revijo Radost zrelih let, ki jo je izdala založba Ognjišče. Naši sogovorniki so bili urednik revije Matej Erjavec in osrednja avtorja: dr. Jože Ramovš in Alojzija Fink.
VEČ ...|4. 2. 2018
Radost zrelih let
Predstavili smo revijo Radost zrelih let, ki jo je izdala založba Ognjišče. Naši sogovorniki so bili urednik revije Matej Erjavec in osrednja avtorja: dr. Jože Ramovš in Alojzija Fink.

Damijana Medved

vzgojapogovorstarostživljenje

Modrost v očeh

VEČ ...|7. 1. 2018
Zlata mreža

Letošnji cikel oddaj smo začeli s predstavitvijo Zlate mreže, kdo je zlati asistent in kaj so to zlati kotički, pa tudi o tem, kako postaneš prostofer.

Zlata mreža

Letošnji cikel oddaj smo začeli s predstavitvijo Zlate mreže, kdo je zlati asistent in kaj so to zlati kotički, pa tudi o tem, kako postaneš prostofer.

vzgojapogovorstarostzlata mrežaprostofer

Modrost v očeh

Zlata mreža
Letošnji cikel oddaj smo začeli s predstavitvijo Zlate mreže, kdo je zlati asistent in kaj so to zlati kotički, pa tudi o tem, kako postaneš prostofer.
VEČ ...|7. 1. 2018
Zlata mreža
Letošnji cikel oddaj smo začeli s predstavitvijo Zlate mreže, kdo je zlati asistent in kaj so to zlati kotički, pa tudi o tem, kako postaneš prostofer.

Damijana Medved

vzgojapogovorstarostzlata mrežaprostofer

Radijski misijon

VEČ ...|0. 0. 0
7. Misijonski nagovor: p. Marjan Čuden - Materinstvo in duhovnost

»Duhoven je tisti, ki ljubi. Duhovnost je skrita v pristni, resnični ljubezni. Ljubezen se v glavi javlja kot modrost, v srcu kot lepota, v rokah kot dobrota … In če gojimo modrost, lepoto in dobroto, se duhovnost že prebuja. Če me kdo vpraša, kako naj najbolj izkusi duhovnost, mu svetujem dobra dela, ker preko dobrih del najbolj začutimo, kako se prebuja ljubezen in hkrati z njo duhovnost. Mnogo ljudi išče dokaze za Boga, Bog pa nam daje dokaze ljubezni, ki jih mnogokrat spregledamo … Duhovnost jih ne spregleda.«

7. Misijonski nagovor: p. Marjan Čuden - Materinstvo in duhovnost

»Duhoven je tisti, ki ljubi. Duhovnost je skrita v pristni, resnični ljubezni. Ljubezen se v glavi javlja kot modrost, v srcu kot lepota, v rokah kot dobrota … In če gojimo modrost, lepoto in dobroto, se duhovnost že prebuja. Če me kdo vpraša, kako naj najbolj izkusi duhovnost, mu svetujem dobra dela, ker preko dobrih del najbolj začutimo, kako se prebuja ljubezen in hkrati z njo duhovnost. Mnogo ljudi išče dokaze za Boga, Bog pa nam daje dokaze ljubezni, ki jih mnogokrat spregledamo … Duhovnost jih ne spregleda.«

Radijski misijon

7. Misijonski nagovor: p. Marjan Čuden - Materinstvo in duhovnost
»Duhoven je tisti, ki ljubi. Duhovnost je skrita v pristni, resnični ljubezni. Ljubezen se v glavi javlja kot modrost, v srcu kot lepota, v rokah kot dobrota … In če gojimo modrost, lepoto in dobroto, se duhovnost že prebuja. Če me kdo vpraša, kako naj najbolj izkusi duhovnost, mu svetujem dobra dela, ker preko dobrih del najbolj začutimo, kako se prebuja ljubezen in hkrati z njo duhovnost. Mnogo ljudi išče dokaze za Boga, Bog pa nam daje dokaze ljubezni, ki jih mnogokrat spregledamo … Duhovnost jih ne spregleda.«
VEČ ...|0. 0. 0
7. Misijonski nagovor: p. Marjan Čuden - Materinstvo in duhovnost
»Duhoven je tisti, ki ljubi. Duhovnost je skrita v pristni, resnični ljubezni. Ljubezen se v glavi javlja kot modrost, v srcu kot lepota, v rokah kot dobrota … In če gojimo modrost, lepoto in dobroto, se duhovnost že prebuja. Če me kdo vpraša, kako naj najbolj izkusi duhovnost, mu svetujem dobra dela, ker preko dobrih del najbolj začutimo, kako se prebuja ljubezen in hkrati z njo duhovnost. Mnogo ljudi išče dokaze za Boga, Bog pa nam daje dokaze ljubezni, ki jih mnogokrat spregledamo … Duhovnost jih ne spregleda.«

p. Marjan Čuden

Priporočamo
|
Aktualno

Kmetijska oddaja

VEČ ...|10. 11. 2019
Martinovo 2019 - pogled na mlada vina

Na Martinovo nedeljo smo se sprehodili po slovenskih vinorodnih deželah in slišali, kakšna mlada vina se nam obetajo. Z nami so bili svetovalci specialisti za vinarstvo in vinogradništvo: Tamara Rusjan, Majda Brdnik, Ivanka Badovinac, Tadeja Vodovnik Plevnik in Roman Štabuc.

Martinovo 2019 - pogled na mlada vina

Na Martinovo nedeljo smo se sprehodili po slovenskih vinorodnih deželah in slišali, kakšna mlada vina se nam obetajo. Z nami so bili svetovalci specialisti za vinarstvo in vinogradništvo: Tamara Rusjan, Majda Brdnik, Ivanka Badovinac, Tadeja Vodovnik Plevnik in Roman Štabuc.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Sol in luč

VEČ ...|12. 11. 2019
Gary John Bishop; »Zaživite življenje brez bremen – vzemite se v roke!«

Poslušali smo nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Vzemi se v roke, Garya Johna Bishopa, ki je zapisal: »Razumem malodušne in potrte.«Knjiga Vzemi se v roke zelo slikovito pokaže na tiste misli, ki se tako dolgo ovijajo okoli nas, da se zaradi njih na koncu ne moremo ganiti in ostajamo nemočni.

Gary John Bishop; »Zaživite življenje brez bremen – vzemite se v roke!«

Poslušali smo nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Vzemi se v roke, Garya Johna Bishopa, ki je zapisal: »Razumem malodušne in potrte.«Knjiga Vzemi se v roke zelo slikovito pokaže na tiste misli, ki se tako dolgo ovijajo okoli nas, da se zaradi njih na koncu ne moremo ganiti in ostajamo nemočni.

Tadej Sadar

družbaodnosivzgoja

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ...|10. 11. 2019
Franc Cvar (1911 – 1942)

V oddaji o Slovenskih mučencih 20. stoletja ste lahko spoznali kaplana iz Šentruperta na Dolenjskem Franca Cvara, ki so ga partizani skupaj z župnikom Francem Nahtigalom po hudem mučenju, ubili poleti 1942.

Franc Cvar (1911 – 1942)

V oddaji o Slovenskih mučencih 20. stoletja ste lahko spoznali kaplana iz Šentruperta na Dolenjskem Franca Cvara, ki so ga partizani skupaj z župnikom Francem Nahtigalom po hudem mučenju, ubili poleti 1942.

Jože Bartolj

Franc Cvar

Komentar tedna

VEČ ...|8. 11. 2019
Lenart Rihar: Sodobna slovenska politična emigracija

Prisluhnili ste komentarju, ki ga je za vas pripravil voditelj Rafaelove družbe in urednik več revij: Tretji dan, Naša luč in Zaveza ter namestnik urednika priloge Družine Slovenski čas.

Lenart Rihar: Sodobna slovenska politična emigracija

Prisluhnili ste komentarju, ki ga je za vas pripravil voditelj Rafaelove družbe in urednik več revij: Tretji dan, Naša luč in Zaveza ter namestnik urednika priloge Družine Slovenski čas.

Radio Ognjišče

komentardružbapolitika

Program zadnjega tedna

VEČ ...|13. 11. 2019
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 13. november 2019 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 13. november 2019 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Ritem srca

VEČ ...|13. 11. 2019
SKG večer s TIANO in Dove nagrade slavilnega kolektiva Bethel

Povabili smo vas na prvi večer SKG na Rakovniku v sezoni 2019/2020, ki ga jutri pripravlja Tina Kadunc TIANA. Drug del oddaje pa je bil tudi tokrat v znamenju Dove nagrad . Tudi letos so jih kopico prejeli člani slavilnega kolektiva Bethel Music iz kalifornijskega Reddinga.

V oddaji smo zavrteli: TIANA - Aleluja!, TIANA - Alfa in Omega, Bright Ones - Get Your Hopes Up, Bethel Music - Stand In Your Love, Phil Wickham - Living Hope, Brandon Lake in Tasha Cobbs Leonard - This Is A Move.

SKG večer s TIANO in Dove nagrade slavilnega kolektiva Bethel

Povabili smo vas na prvi večer SKG na Rakovniku v sezoni 2019/2020, ki ga jutri pripravlja Tina Kadunc TIANA. Drug del oddaje pa je bil tudi tokrat v znamenju Dove nagrad . Tudi letos so jih kopico prejeli člani slavilnega kolektiva Bethel Music iz kalifornijskega Reddinga.

V oddaji smo zavrteli: TIANA - Aleluja!, TIANA - Alfa in Omega, Bright Ones - Get Your Hopes Up, Bethel Music - Stand In Your Love, Phil Wickham - Living Hope, Brandon Lake in Tasha Cobbs Leonard - This Is A Move.

Tadej Vindiš, Andrej Jerman

glasbasodobna krščanska glasbaduhovnostDove Awards 2019SKG večer

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|13. 11. 2019
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 13. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 13. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pogovor o

VEČ ...|13. 11. 2019
Težave v domovih za ostarele

Kdo in na kakšen način določa cene v domovih za ostarele? Zakaj se dodatne storitve zaračunavajo različno in kako se država sooča s prostorsko stisko v domovih za ostarele? To so zgolj nekaterega vprašanja, ki smo jih zastavili v tokratnem Pogovoru o. Sodelovali so v. d. direktorice direktorata za socialne zadeve Mojca Pršina, predsednik združenja koncesionarjev domov za starejše Bojan Kranjc in strokovna vodja Doma upokojencev Ptuj mag. Vesna Šiplič Horvat. Vabljeni k poslušanju.

Težave v domovih za ostarele

Kdo in na kakšen način določa cene v domovih za ostarele? Zakaj se dodatne storitve zaračunavajo različno in kako se država sooča s prostorsko stisko v domovih za ostarele? To so zgolj nekaterega vprašanja, ki smo jih zastavili v tokratnem Pogovoru o. Sodelovali so v. d. direktorice direktorata za socialne zadeve Mojca Pršina, predsednik združenja koncesionarjev domov za starejše Bojan Kranjc in strokovna vodja Doma upokojencev Ptuj mag. Vesna Šiplič Horvat. Vabljeni k poslušanju.

Alen Salihović

starostdomovi za ostarele

Kulturni utrinki

VEČ ...|13. 11. 2019
Začenja se Liff - Knjiga Slepec -Razstava o Janezu Bleiweisu - Muzej Mirna Peč

Drevi se v Cankarjevem domu začenja jubilejni, 30. Ljubljanski mednarodni filmski festival - Liffe.Pri založbi Litera je izšel roman Slepec Mitje Čandra.Gorenjski muzej Kranj pripravlja novo razstavo z naslovom Bleiweis, Novice in narodno prebujanje.Lani odprti Muzej Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka v Mirni Peči je prvo leto delovanja sprejel skoraj 15.000 obiskovalcev.

Začenja se Liff - Knjiga Slepec -Razstava o Janezu Bleiweisu - Muzej Mirna Peč

Drevi se v Cankarjevem domu začenja jubilejni, 30. Ljubljanski mednarodni filmski festival - Liffe.Pri založbi Litera je izšel roman Slepec Mitje Čandra.Gorenjski muzej Kranj pripravlja novo razstavo z naslovom Bleiweis, Novice in narodno prebujanje.Lani odprti Muzej Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka v Mirni Peči je prvo leto delovanja sprejel skoraj 15.000 obiskovalcev.

Jože Bartolj

Komentar Časnik.si

VEČ ...|13. 11. 2019
Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu...

Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu... je naslov komentarja Francija Feltrina, ki je objavljen na portalu Časnik.si Slovenija že desetletje postaja raj za politično in gospodarsko korupcijo. Nerazumljivo je predvsem to, da je korupcija postala privilegij in vrlina ljudi z visoko ali celo akademsko izobrazbo. Ti praviloma zasedajo vodilne položaje v naši mladi državi in so zrcalo njenega uspeha ali neuspeha.V Sloveniji je šolstvo državno, kar pomeni, da je brezplačno. Izobraževanje, od osnovne šole pa vse do visoke izobrazbe, financiramo preko davčnih dajatev, torej za šolstvo prispevamo finančna sredstva prav vsi državljani. Tudi tisti z najnižjimi dohodki, ki se skozi celo življenje soočajo s slabo plačanimi delovnimi mesti. Brez njih in njihovega prispevka še tako visoko izobražena družba ne more uspevati. Zato je »ropanje« delavcev in države, kar počnejo visoko izobraženi ljudje, ki naj bi bili elita in ponos naroda, največji kriminal in njihova osebna sramota.Če vlada in državni organi tega ne bodo zaustavili, se bomo kmalu znašli v položaju »oskubljene (okradene) kure«. In to zgolj zaradi nesposobnosti v vrhu vladne in državne politike ter sodne veje oblasti, ki jemljejo korupcijo za uspeh in ne kot kriminal.Kot državljan se že desetletje sprašujem in ugibam, zakaj imamo v Sloveniji na pomembnih in odgovornih položajih v državnih službah ljudi, ki po večini obolevajo za globoko »demenco – pozabljivostjo«. Oprostite! Svojo bolezensko stanje, že desetletje, na zaslišanjih pred raznimi parlamentarnimi komisijami, sodišči sami potrjujejo pred vso slovensko javnostjo, ko se ničesar ne spominjajo. So se pa lahko nekoč brez težav odločali o milijonih in milijardah denarja, ki so odtekali iz državne blagajne.Samo tega se še dobro spominjajo, da so delali, v dobro države, po zakonih in svoji vesti. Zanimivo? Vest je čut vsakega posameznika. A žal, kot je mnogokrat vsem vidno, je številni nimajo oz. se njihova vest nekoliko drugače odziva. Zato pri njih izobrazba, ki naj bi bila pogoj za zasedbo tako odgovornih delovnih mest, ni pomembna. In ne odigra vloge zaupanja.Ne glede na vse povedano, mislim, da bi se morala država, kot delodajalec, do teh visokih uslužbencev obnašati v skladu z njihovo boleznijo. Po njihovem priznanju, da so ostali brez spomina, kar pogosto brez sramu priznajo pred izvoljenimi predstavniki ljudstva, bi jih morali takoj odstraniti s tako odgovornih mest, da se prepreči nadaljnjo škodo.Ker so ti ljudje z visoko izobrazbo »cvet« našega naroda, svoje zdravje pa so izgubili (tako vsaj se da razumeti) med opravljanjem državnih nalog, bi jih morali poslati na zdravljene v poseben »sanatorij«. Tako bi preprečili širjenje okužbe s to, očitno zelo nalezljivo boleznijo. Da povsem slučajno ne bi prišlo do epidemije pozabljivosti belo-rdečih ovratnikov. Njihovo bolezensko (pozabljivost) stanje pa je potrebno priznati za poklicno bolezen. Tako bi jih doživljenjsko odstranili z odgovornih delovnih mestih v državnih službah in njenih ustanovah.Žal se naša vlada vede, kot da se ne zaveda te nevarnosti, saj ljudi z tako visoko demenco premešča iz enega do drugega odgovornega vodilnega delovnega mesta v državni administraciji. Pogosto se celo dogaja, da se obolele z visoko demenco postavlja na vedno bolj odgovorna mesta. Zdi se celo, da se znanje in vedenje o dejavnostih, na katero se jih imenuje, nič ne upošteva. Pomembno je zgolj to, da so iz pravega političnega gnezda. Tako državna klika belo-rdečih ovratnikov lahko nadaljuje s svojim vplivom in pomaga vladajoči politiki, da se proces korupcije ne prekine.Je pa to skregano z vsako zdravo logiko in strokovnim upravljanjem države. Še posebno s politiki, ki so s predvolilno prevaro odstranili relativnega zmagovalca zadnjih parlamentarnih volitev. Na sam vrh državne uprave in njenih gospodarskih družb so se postavili brez potrebnega znanja in drugih sposobnostih upravljanja.Ob današnjem političnem stanju se zdi, da so vodilni politiki, ki so se s prevaro povzpeli na sam državni vrh, že otopeli ali pa tudi njih že grabi epidemija globoke države. Da se jim to po dobrem letu vladanja že dogaja, kažejo dogodki zadnjih tednov. Med javnimi nastopi se vedno bolj opirajo na izmišljene dogodke, ki jih nikoli ni bilo. To očitno počnejo zgolj zato, da bi utišali (oblatili) vsakogar, ki si drzne s prstom javno pokazati na visoke državne uslužbenca, ki so kljub hudi »demenci« še vedno tam, kjer se upravlja in nadzoruje državno premoženje.Kdor ni z nami, je proti nas, je razmišljal že pokojni Josip Broz. Njega še vedno častijo številni politiki, ki nas vodijo po razburkanem morju, brez začrtane smeri in jasnih ciljev v prihodnosti.Upam si trditi, da je v Sloveniji »demenca« belo-rdečih ovratnikov prerasla v stanje, ki zahteva takojšno ukrepanje. In to pri ljudeh na najbolj odgovornih državnih funkcijah. Kdo bo to storil, pa je vprašanje za vse nakradene milijarde evrov.Z vsem spoštovanjem do vsake bolezni, še posebno do poklicnih. Naša država resnično potrebuje poseben sanatorij, kamor bi odlagala dementne državne uslužbence. Le tako bi lahko preprečili vedno nove bančne luknje in druge finančne malverzacije.Da ima država pozabljive politike, vemo. Zato se ne strinjam s tistimi, ki pravijo, da nam politiki lažejo. Podrobneje si poglejmo, kaj se dogaja s predsednikom Vlade RS. Šarec je že nekajkrat povedal resnico, ob tem pa pogosto pozabil, kaj je o isti vsebini govoril nekaj dni pred tem. Torej predsednik ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu pogosto odpove.Tudi sicer je naš vrli predsednik silno previden in nikoli ne pove kaj »državniškega«, kar bi moral, kot predstavnik oblasti, vedeti in znati. Zna pa toliko bolj temeljito okrcati opozicijske poslance, ko ga v državnem zboru sprašujejo o raznih ukrepih. Takrat se mu spomin vrne, saj jim vedno odgovarja v svojem slogu, sedaj že nekoliko ponarodelem slogu. Po njegovo opozicija ne misli dobro za državo in državljane. Opozicija ga blati zgolj zato, ker njegova vlada dela dobro. Da je je v življenju pač tako, da dan ni vedno enak prejšnjemu dnevu, kot tudi njegova vlada ni enaka prejšnji, je pa sicer eden bolj običajnih Šarčevih razmislekov, ko obišče Državni zbor.

Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu...

Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu... je naslov komentarja Francija Feltrina, ki je objavljen na portalu Časnik.si Slovenija že desetletje postaja raj za politično in gospodarsko korupcijo. Nerazumljivo je predvsem to, da je korupcija postala privilegij in vrlina ljudi z visoko ali celo akademsko izobrazbo. Ti praviloma zasedajo vodilne položaje v naši mladi državi in so zrcalo njenega uspeha ali neuspeha.V Sloveniji je šolstvo državno, kar pomeni, da je brezplačno. Izobraževanje, od osnovne šole pa vse do visoke izobrazbe, financiramo preko davčnih dajatev, torej za šolstvo prispevamo finančna sredstva prav vsi državljani. Tudi tisti z najnižjimi dohodki, ki se skozi celo življenje soočajo s slabo plačanimi delovnimi mesti. Brez njih in njihovega prispevka še tako visoko izobražena družba ne more uspevati. Zato je »ropanje« delavcev in države, kar počnejo visoko izobraženi ljudje, ki naj bi bili elita in ponos naroda, največji kriminal in njihova osebna sramota.Če vlada in državni organi tega ne bodo zaustavili, se bomo kmalu znašli v položaju »oskubljene (okradene) kure«. In to zgolj zaradi nesposobnosti v vrhu vladne in državne politike ter sodne veje oblasti, ki jemljejo korupcijo za uspeh in ne kot kriminal.Kot državljan se že desetletje sprašujem in ugibam, zakaj imamo v Sloveniji na pomembnih in odgovornih položajih v državnih službah ljudi, ki po večini obolevajo za globoko »demenco – pozabljivostjo«. Oprostite! Svojo bolezensko stanje, že desetletje, na zaslišanjih pred raznimi parlamentarnimi komisijami, sodišči sami potrjujejo pred vso slovensko javnostjo, ko se ničesar ne spominjajo. So se pa lahko nekoč brez težav odločali o milijonih in milijardah denarja, ki so odtekali iz državne blagajne.Samo tega se še dobro spominjajo, da so delali, v dobro države, po zakonih in svoji vesti. Zanimivo? Vest je čut vsakega posameznika. A žal, kot je mnogokrat vsem vidno, je številni nimajo oz. se njihova vest nekoliko drugače odziva. Zato pri njih izobrazba, ki naj bi bila pogoj za zasedbo tako odgovornih delovnih mest, ni pomembna. In ne odigra vloge zaupanja.Ne glede na vse povedano, mislim, da bi se morala država, kot delodajalec, do teh visokih uslužbencev obnašati v skladu z njihovo boleznijo. Po njihovem priznanju, da so ostali brez spomina, kar pogosto brez sramu priznajo pred izvoljenimi predstavniki ljudstva, bi jih morali takoj odstraniti s tako odgovornih mest, da se prepreči nadaljnjo škodo.Ker so ti ljudje z visoko izobrazbo »cvet« našega naroda, svoje zdravje pa so izgubili (tako vsaj se da razumeti) med opravljanjem državnih nalog, bi jih morali poslati na zdravljene v poseben »sanatorij«. Tako bi preprečili širjenje okužbe s to, očitno zelo nalezljivo boleznijo. Da povsem slučajno ne bi prišlo do epidemije pozabljivosti belo-rdečih ovratnikov. Njihovo bolezensko (pozabljivost) stanje pa je potrebno priznati za poklicno bolezen. Tako bi jih doživljenjsko odstranili z odgovornih delovnih mestih v državnih službah in njenih ustanovah.Žal se naša vlada vede, kot da se ne zaveda te nevarnosti, saj ljudi z tako visoko demenco premešča iz enega do drugega odgovornega vodilnega delovnega mesta v državni administraciji. Pogosto se celo dogaja, da se obolele z visoko demenco postavlja na vedno bolj odgovorna mesta. Zdi se celo, da se znanje in vedenje o dejavnostih, na katero se jih imenuje, nič ne upošteva. Pomembno je zgolj to, da so iz pravega političnega gnezda. Tako državna klika belo-rdečih ovratnikov lahko nadaljuje s svojim vplivom in pomaga vladajoči politiki, da se proces korupcije ne prekine.Je pa to skregano z vsako zdravo logiko in strokovnim upravljanjem države. Še posebno s politiki, ki so s predvolilno prevaro odstranili relativnega zmagovalca zadnjih parlamentarnih volitev. Na sam vrh državne uprave in njenih gospodarskih družb so se postavili brez potrebnega znanja in drugih sposobnostih upravljanja.Ob današnjem političnem stanju se zdi, da so vodilni politiki, ki so se s prevaro povzpeli na sam državni vrh, že otopeli ali pa tudi njih že grabi epidemija globoke države. Da se jim to po dobrem letu vladanja že dogaja, kažejo dogodki zadnjih tednov. Med javnimi nastopi se vedno bolj opirajo na izmišljene dogodke, ki jih nikoli ni bilo. To očitno počnejo zgolj zato, da bi utišali (oblatili) vsakogar, ki si drzne s prstom javno pokazati na visoke državne uslužbenca, ki so kljub hudi »demenci« še vedno tam, kjer se upravlja in nadzoruje državno premoženje.Kdor ni z nami, je proti nas, je razmišljal že pokojni Josip Broz. Njega še vedno častijo številni politiki, ki nas vodijo po razburkanem morju, brez začrtane smeri in jasnih ciljev v prihodnosti.Upam si trditi, da je v Sloveniji »demenca« belo-rdečih ovratnikov prerasla v stanje, ki zahteva takojšno ukrepanje. In to pri ljudeh na najbolj odgovornih državnih funkcijah. Kdo bo to storil, pa je vprašanje za vse nakradene milijarde evrov.Z vsem spoštovanjem do vsake bolezni, še posebno do poklicnih. Naša država resnično potrebuje poseben sanatorij, kamor bi odlagala dementne državne uslužbence. Le tako bi lahko preprečili vedno nove bančne luknje in druge finančne malverzacije.Da ima država pozabljive politike, vemo. Zato se ne strinjam s tistimi, ki pravijo, da nam politiki lažejo. Podrobneje si poglejmo, kaj se dogaja s predsednikom Vlade RS. Šarec je že nekajkrat povedal resnico, ob tem pa pogosto pozabil, kaj je o isti vsebini govoril nekaj dni pred tem. Torej predsednik ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu pogosto odpove.Tudi sicer je naš vrli predsednik silno previden in nikoli ne pove kaj »državniškega«, kar bi moral, kot predstavnik oblasti, vedeti in znati. Zna pa toliko bolj temeljito okrcati opozicijske poslance, ko ga v državnem zboru sprašujejo o raznih ukrepih. Takrat se mu spomin vrne, saj jim vedno odgovarja v svojem slogu, sedaj že nekoliko ponarodelem slogu. Po njegovo opozicija ne misli dobro za državo in državljane. Opozicija ga blati zgolj zato, ker njegova vlada dela dobro. Da je je v življenju pač tako, da dan ni vedno enak prejšnjemu dnevu, kot tudi njegova vlada ni enaka prejšnji, je pa sicer eden bolj običajnih Šarčevih razmislekov, ko obišče Državni zbor.

Franci Feltrin

časnikkomentarslovenijapolitikainfo