Meso damo v marinado (vsaj uro, dve prej): sol, česen, šetraj, rožmarin, brinova jagoda, zrno popra ... Lahko dodamo malo korenja, lovorov list. Na dno pekača damo malo vode ali juhe, naložimo meso z marinado ter obvezno pokrijemo. Peče se 3/4 ure pri 190 stopinjah, po potrebi podaljašamo in na koncu odkrijemo. Meso lahko spečemo tudi na posodi na štedilniku ... Večkrat pogledamo in po potrebi prilijemo.

Izbrati moramo pravo vrsto mesa (hrbtni del ali kare). Meso potolčemo in začinimo s soljo in poprom ter pokapljamo z oljem. To naredimo prejšnji večer ali čim bolj zgodaj zjutraj. Hitro jih moramo opeči z obeh strani na zelo toplem olju. Ko so vsi opečeni, jih naložimo kot strešnike v posodo. Vmes dodamo sesekljano čebulo in česen, lovorjev list in ob strani prilivamo vrelo ali vročo juho ali vodo. Poškropimo jih z vinom ali konjakom. Omako lahko zgostimo z gorčico in paradižnikovo mezgo

Za dobro pečeno in sočno svinjsko meso, ga moramo, ko zakrkne in dobi skorjico, pokriti. Tako, v pari se hitreje speče, bolj zmehča se in ostane sočno.

Za dober in oksen golaž je potrebno vzeti veliko čebule - enako kot je mesa. Sesekljamo jo in na maščobi, ki ji prilijemo 1 dl vode, kuhamo in med tem dodamo na kocke narezano meso. Čebulo in meso dobro pražimo. Vzemimo si dovolj časa za to! To je skrivnost uspeha dobrega golaža. Nato ga solimo in dodamo malo sveže sesekljane paprike. Premešamo, dodamo strt česen, lovorjev list, zajemelko vode in dušimo, da je meso mehko.

Lahko se naredi juha, če pa jo obogatimo s krompirjem, korenčkom in mesom, dobimo enolončnico. Naredimo lahko porov narastek, porovo solato ali pa ga uporabimo v solatah iz kaš.

Letošnje leto bo očitno leto pretresov na trgu z mesom. Potem ko je začetek leta zaznamovala afera poljsko meso pa je predvsem nemško javnost tik pred veliko nočjo razburkalo poročilo nemške nevladne organizacije za varstvo potrošnikov Germanwatch, o izsledkih opravljene mikrobiološke analize 59 vzorcev piščančjega mesa, ki so jih vzeli v nemških trgovinah. Ta je namreč pokazala, da je kar 33 analiziranih vzorcev mesa, ali več kot polovica, bilo okuženo z bakterijami, ki imajo visoko odpornost na antibiotike, v nekaterih vzorcih je bilo najdenih celo več vrst takih bakterij, v kar tretjini vzorcev pa so našli t.i. super bakterije, ki so odporne celo proti antibiotikom zadnje izbire, ki se jih uporablja pri zdravljenju najtežjih okužb. Več v rubriki!

To je juha iz kosti mladega mesa (svinjsko, lahko tudi goveje in piščančje). Počasi naj vre. Zalijemo le toliko, da je pokrito, dodamo zelenjavo, sol, lovorjev list, korenje ... kakor običajno, da bo mehko in gre rado od kosti. Juho precedimo in očiščeno meso narežemo. Nato ga zalijemo s precejeno juho, dodamo žlico domačega kisa ali vina in list ali dva želatine.

Meso dan da kuhati v vrelo vodo, kjer naj vre mirno in pokrito do 3/4 ure in se nato v vodi ohaladi. Če je preslano, v trenutku, ko zavre, vodo odlijemo in zalijemo s svežo vročo vodo.

Kako je z zamrznjenim mesom za govejo juho - ga najprej odtalimo ali ga damo zamrznjega v lonec z vodo? Ali damo meso v vrelo ali v mrzlo vodo? To je spraševala poslušalka in s. Nikolina je odgovorila, da meso odtalimo v hladilniku in ga damo kuhat v vrelo vodo.

Tako nista več dva, ampak eno meso. Kar je Bog združil, tega naj človek ne ločuje. (Mr 10, 8-9)

Pravilen odgovor na afero poljsko meso bi bil, najprej lokalno, na naši slovenski, potem pa tudi na vseevropski strani, poiskati mehanizme, ki bodo tako učinkoviti, da ljudje niti pomislili ne bodo, da bi za ceno ekonomske uspešnosti v prehransko verigo dali nekaj, kar sami ne bi nikoli dali v usta. Če bomo to dosegli, noben novinar ne bo mogel več zapisati: Dovolj je sprenevedanja, bolno poljsko meso ste jedli že pred mojim razkritjem!

Tedaj je človek rekel: To je končno kost iz mojih kosti in meso iz mojega mesa; ta se bo imenovala možinja; kajti ta je vzeta iz moža. (1 Mz 2, 23-24)

Govorila sta direktor Uprave za varno hrano Janez Posedi in predsednik uprave Celjskih mesnin Izidor Krivec.

V nedeljski kmetijski oddaji smo pod drobnogled vzeli afero poljsko meso in v pogovoru z Matjažem Guškom z uprave za varno hrano pojasnili strokovni termin zakol v sili. Naš gost je bil tudi dr. Matija Stergar z ZGS, ki je pojasnil, zakaj je potreben planiran odstrel medvedov.

Delovna skupina za predelavo mesa, ki deluje v okviru upravnega odbora Zadružne zveze Slovenije je na torkovem sestanku pozvala k javni objavi uvoznikov spornega poljskega govejega mesa. Zadružniki zahtevajo tudi takojšnjo spremembo zakonodaje, ki ureja javna naročila, kjer bi namesto najnižje cene imela prednost kakovost in sodelovanje v shemi izbrana kakovost Slovenija. V sporočilu za javnost, po sestanku omenjene komisije so zapisali, da že dalj časa opozarjajo na uvoz cenejšega govejega mesa iz tujine, ki največkrat pristane v javnih zavodih. Slovenske kmetijske zadruge, ki odkupujejo govedo izključno od slovenskih rejcev, in v večini meso označeno s shemo izbrana kakovost Slovenija, zaradi kriterija najnižje cene, pogosto niso cenovno zanimive za javne zavode, kljub temu, da lahko javni zavodi določen sklop živil nabavijo izven javnega naročila. Tako se v javnih zavodih bolni, ostareli, otroci, šolarji prehranjujejo s cenovno najugodnejšo hrano, ki je lahko vprašljiva glede kakovosti, še opozarjajo v Delovni skupini za predelavo mesa, ki deluje v okviru upravnega odbora Zadružne zveze Slovenije in predlagajo, da se zakonodaja, ki ureja javno naročanje popravi tako, da bo prednost imela kakovost in ne cena, ali pa se oskrba s hrano v celoti izloči iz sistema javnega naročanja.

Ni jih malo, ki trdijo, da je evropski sitem varne hrane že dolgo talec interesov velikih multinacionalk. Bo afera poljsko meso pokazala, da je talec tudi mafijskih poslov?

Kritično se je na dogajanje o spornem govejem mesu iz Poljske, ki je prispelo tudi v Slovenijo odzvala članica parlamentarnega odbora za kmetijstvo in poslanka NSi Iva Dimic. Dejala je, da v stranki pričakujejo, da ministrstvo med pogoje za javne zavode navede, da mora biti meso cerificirano: Slovenska kakovost. NSi bo zahtevala sejo pristojnega parlamentarnega odbora.

V prostorih frančiškanskega samostana na Kostanjevici nad Novo Gorico so s slovesno mašo v spomin patra Stanislava Škrabca ter s slovesnostjo v novogoriškem kulturnem domu zaokrožili Škrabčevo leto. 6. oktobra je namreč minilo 100 let od smrti patra, ki je življenje posvetil ohranjanju slovenskega jezika in kulture. Na poseben način so se mu v polni dvorani novogrškega kulturnega doma poklonili njegovi sobrate.

O zamrzovanju sliv in pehtrana ter pripravi pehtranove potice; kako postopati z želatino, o pripravi golaža iz stročjega fižola (z mesom in brez); kako narediti jabolčni kis; o mladem stročjem fižolu in tudi o kuharskih tečajih.

Družina Burns iz Svete votline pomaga ubogim v župniji svete Marte. Oskrbujejo jih z mlečnimi izdelki, mesom in zelenjavo.

Govorili smo o pripravi jedi za velikonočni žegen (potica, šunka, pirhi, hrenov namaz) ter odgovarjali na druga vaša vprašanja.

Marjana Cvirn, urednica revije Drobnica je bila naša gostja v oddaji, z njo pa smo se pogovarjali o težavah rejcev drobnice zaradi dampinškega uvoza mesa iz tujine. V oddaji je Aleš Volčič iz Semenarne Ljubljana predstavil še pozne hibride koruze in nekaj alternativ, če koruze zaradi kolobarja ne moremo sejati.

V Svetovalnici smo tokrat govorili o tem, kaj pomeni kakovostno meso. S pomočjo enega najbolj znanih mesarjev v Ljubljani Vidom Marinčkom, ki je zdaj že upokojen, smo spregovorili o pečenicah, krvavicah in drugih mesnih izdelkih, o tem, kako shranjevati meso in kako vedeti, kateri je pravi kos za pravo jed.