Pevci zapojte, godci zagodte
VEČ ...|20. 4. 2020
Obhodi jurjevskih kolednikov
Praznik sv. Jurija, ki v cerkvenem koledarju goduje 23., južno od Drave pa 24. aprila, predstavlja po ljudskem koledarju začetek pomladi. Čas, ko se prebuja narava in sonce spet dobiva svojo moč spremljajo kresovi, skakánje čez ogenj, krašenje pastirjev, živine in domov s cvetjem, prva paša ter jurjevske pesmi, ki so se še posebej ohranile v Posavju. Jurjevo smo v oddaji o ljudski glasbi obeležili s terenskimi posnetki jurjevskega koledovanja iz okolice Sevnice in Krškega.
Pevci zapojte, godci zagodte
Obhodi jurjevskih kolednikov
VEČ ...|20. 4. 2020
Spoznanje več, predsodek manj
VEČ ...|23. 12. 2019
p. mag. Branko Cestnik o Božiču in dnevu samostojnosti
V tokratni oddaji je bil gost urednik, župnik in pisatelj Branko Cestnik. Ob koncu koledarskega leta smo naredili kratko bilanco, se ustavili pri nekaterih dogodkih, ki so leto zaznamovali, denimo sinoda o Amazoniji, sklenili pa z vabilom, da se v tej oddaji družimo tudi v letu 2020.
Spoznanje več, predsodek manj
p. mag. Branko Cestnik o Božiču in dnevu samostojnosti
VEČ ...|23. 12. 2019
Pojdite in učite
VEČ ...|24. 11. 2019
Predstavitev Adventnega in Misijonskega koledarja
Pred začetkom adventnega časa je Misijonsko središče Slovenije izdalo dva koledarja. Predtavili smo ju.
Pojdite in učite
Predstavitev Adventnega in Misijonskega koledarja
VEČ ...|24. 11. 2019
Sobotna iskrica
VEČ ...|12. 10. 2019
Mavrica, oktober in mlade novinarke na obisku
Jure je tokrat prvič v oktobru gostil Melito. Z Mavrico sta se ozrla v jesen, na svetniški koledar, spregovorila o lepoti rožnega venca in pomembnosti gibanja za zdravje. Slišali ste zgodbo o sreči in denarju ter pogovor z dekleti, ki so nas obiskala v sklopu šolskega novinarskega krožka.
Sobotna iskrica
Mavrica, oktober in mlade novinarke na obisku
VEČ ...|12. 10. 2019
Svetovalnica
VEČ ...|8. 10. 2019
Zelenjavni vrt pred zimo
V tokratni oddaji smo se pogovarjali o zelenjavnem vrtu v času pred zimo. Z nami je bila strokovnjakinja Fanči Perdih, ki je znana po tem, da upošteva naravne zakonitosti in setveni koledar po Marii Thun, rastline pa krepi in neguje z biodinamičnimi pripravki. Seje in sadi pa le ekološka semena ter sadike.
Svetovalnica
Zelenjavni vrt pred zimo
VEČ ...|8. 10. 2019
Informativni prispevki
VEČ ...|10. 6. 2019
Jože Dežman sprašuje Milana Kučana o tem ali je vedel za laž o grobišču pod Krenom?
So v grobišču pod Krenom, kjer je bila leta 1990 tako imenovana spravna slovesnost, bili večinsko pobiti vojni ujetniki iz držav nekdanje Jugoslavije? Je komunistična oblast, na čelu z nekdanjim predsednikom republike Milanom Kučanom zavedla slovenski narod s slovesnostjo in kaj pomenijo v Debliških livadah, nedaleč stran od brezna pod Krenom, kjer so te dni znova kopali jamarji, koledarji iz leta 1966?
Informativni prispevki
Jože Dežman sprašuje Milana Kučana o tem ali je vedel za laž o grobišču pod Krenom?
VEČ ...|10. 6. 2019
Informativni prispevki
VEČ ...|25. 3. 2019
Digitalizirani koledarji Celovške Mohorjeve
Celovška Mohorjeva družba je digitalizirala vse svoje koledarje. Ti izhajajo od začetka, torej od leta 1948. Direktor Karl Hren pravi, da so s pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu digitalizirali 71 koledarjev, na spletu je s tem brezplačno dostopnih 12.000 strani. Ključna ob tem je tudi iskalna funkcija.
Informativni prispevki
Digitalizirani koledarji Celovške Mohorjeve
VEČ ...|25. 3. 2019
Slovencem po svetu in domovini
VEČ ...|24. 3. 2019
Koroški avstrijski kulturni dnevi, Koledarji Celovške Mohorjeve
O 17. Koroških avstrijskih kulturnih dnevih, ki bodo od 28. marca do 11. aprila 2019 v Ljubljani, sta nam več povedala Lovro Sodja (predsednik Društva slovensko avstrijskega prijateljstva) in Janez Stergar (predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani). Direktor Celovške Mohojreve družbe Karl Hren pa nam je pojasnil digitalizacijo koledarjev, ki so brezplačno dostopni na spletu.
Slovencem po svetu in domovini
Koroški avstrijski kulturni dnevi, Koledarji Celovške Mohorjeve
VEČ ...|24. 3. 2019
Pevci zapojte, godci zagodte
VEČ ...|11. 3. 2019
Prišla bo ptičica in bo zapela
Tisti ptički, ki se niso poženili na vincencijevo ali na valentinovo, se ženijo na gregorjevo. Čeprav koledarska pomlad še ni nastopila, smo jo s pesmimi o pticah, zelenju in veselju, ki ga prinaša vzcvetena narava, skušali priklicati v tokratni oddaji o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Prišla bo ptičica in bo zapela
VEČ ...|11. 3. 2019
Sobotna iskrica
VEČ ...|2. 2. 2019
Vesela redovnica in kratek februar
Sobotna iskrica je osvetlila resnico, da ljudje ob koncu zime že od nekdaj nestrpno pričakujejo svetlobo in se razveselila Luči z veliko začetnico, ki naj razsvetli praznično soboto. Pogledali smo na koledar, prebrali zgodbo in pustili glasbi, da nas nagovori v prvi otroški oddaji v mesecu februarju.
Sobotna iskrica
Vesela redovnica in kratek februar
VEČ ...|2. 2. 2019
Prijatelji Radia Ognjišče
VEČ ...|15. 1. 2019
Jubilejno leto Radia Ognjišče in romanje v Lurd
V tokratni oddaji smo se ozrli na radijski koledar Gospodovega leta 2019. Na kratko smo predstavili dogodke, ki jih pripravljamo v letošnjem radijskem jubilejnem letu.
Prijatelji Radia Ognjišče
Jubilejno leto Radia Ognjišče in romanje v Lurd
VEČ ...|15. 1. 2019
Informativni prispevki
VEČ ...|26. 11. 2018
Predstavitev decembrskega Ognjišča
Odgovorni urednik mag. Božo Rustja je predstavil decembrsko številko mesečnika Ognjišča. Priložili so mu Katalog novosti in Koledar za leto 2019, ki je opremljen s fotografijami p. Branka Petauerja iz Stične in z mislimi. V reviji boste našli tudi adventni koledar, priloga je posvečena Ivanu Cankarju (ob 100-letnici smrti), gostja meseca pa je s. Slavka Cekuta, nekdanja misijonarka v Albaniji. Nekaj rubrik je tokrat v Ognjišču zadnjič, saj bo prihodnja številka že prva z letnico 2019.
Informativni prispevki
Predstavitev decembrskega Ognjišča
VEČ ...|26. 11. 2018
Vabilo na pot
VEČ ...|9. 11. 2018
Martinovi pohodi
Martinovi pohodi imajo v pohodnem koledarju popolno pravlado. V spomin na sv. Martina, ki naj bi ga pot iz Szombathelya peljala tudi prek Domanjševcev v Tours, se je odvijal nedeljski Martinov pohod, hodili pa ste lahko tudi po obronkih Semiča, po Brdih, pod Pohorjem in v okolici Moravskih Toplicah.
Vabilo na pot
Martinovi pohodi
VEČ ...|9. 11. 2018
Priporočamo
|
Aktualno
Duhovna misel
VEČ ...|15. 7. 2020
Velíki? Mali.
Tedaj je Jezus spregovoril in rekel: Slavim te, Oče, Gospod neba in zemlje, ker si to prikril modrim in razumnim in razodel malim.(Mt 11, 25)
Sol in luč
VEČ ...|14. 7. 2020
Meik Wiking: 2 del intervjuja z avtorjem mednarodne uspešnice, knjige o sreči.
Poslušali smo drugi del intervjuja z avtorjem mednarodne knjižne uspešnice Hygge - umetnost dobrega življenja. Meika Wikinga je revija The Times označila za verjetno najsrečnejšega človeka na svetu. Res je prijeten sogovornik, njegovi zapisi pa niso prodajanje megle, ampak slikovito opisovanje naših življenj in ovir do sreče. V oddaji smo predstavili tudi nekaj odlomkov iz njegove zadnje knjige Umetnost ustvarjanja spominov, ki je izšla pri založbi Učila.
Moja zgodba
VEČ ...|12. 7. 2020
Goli otok po 70. letih - Mira Miladinović Zalaznik, Manca Erzetič
Inštitut Nove revije je skupaj z Novo univerzo 29. novembra 2019 pripravil celodnevno kritično razpravo o Golem otoku po sedemdesetih letih od njegove ustanovitve. V tokratni oddaji ste lahko prisluhnili dr. Miri Miladinović Zalaznik, ki je spregovorila o Golem otoku danes in dr. Manci Erzetič. Naslov njenega prispevka je bil Goli otok kot totalitaristična zastraševalna metoda.
Naš pogled
VEČ ...|14. 7. 2020
Kako živeti s korono?
Avtor v komentarju razmišlja o soočenju z novim koronavirusom, ki postaja stalnica današnjega časa. Piše o tem, kako pomembno je samozaščitno obnašanje in kakšno škodo lahko naredimo drugim z neodgovornim ali brezbrižnim ravnanjem.
Zgodbe za otroke - Šmarnice
VEČ ...|31. 5. 2020
Največji dar
Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
VEČ ...|15. 7. 2020
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 15. 7.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Pogovor o
VEČ ...|15. 7. 2020
100 let od požiga Narodnega doma v Trstu
Jubilej je zaznamovala vrnitev tega doma slovenski narodni skupnosti. To je razlog, da smo v oddajo »Pogovor o« povabili časnikarja in publicista Iva Jevnikarja, s katerim smo osvetliti pomen vrnitve Narodnega doma, pa tudi poklona predsednikov obeh držav pri spominskem obeležju bazoviške fojbe in pri spomeniku bazoviškim junakom.
Kulturni utrinki
VEČ ...|15. 7. 2020
Arhitekturna razstava Prostor v oblaku
Letošnja razstava seminarskih del študentov Fakulete za arhitekturo Univerze v Ljubljani nosi naslov Prostor v oblaku in si jo je mogoče ogledati na spletu. V pogovoru z Natašo Ličen jo je predstavil dekan fakultete prof. dr. Matej Blenkuš.
Komentar Časnik.si
VEČ ...|15. 7. 2020
Kar se ni posrečilo Kolindi in Türku, je uresničil Andrzej Duda
Mogoče je bil pa ves cirkus, ki je obdajal poljske predsedniške volitve, nekoliko pretiran. Dobro, trmasto vztrajanje vladajoče stranke, naj bo glasovanje sredi najhujšega otepanja s koronavirusom, je bilo neumno. Ampak sicer se ni zgodilo nič zelo posebnega.Andrzej Duda je res zmagal z minimalno razliko. Nazadnje se je števec ustavil pri 51 odstotkih. Toda prvič je za predsednika srednje- in vzhodnoevropske sploh ni samoumevno, da zmaga tudi v drugo, pa naj velja še za tako priljubljenega. O tem bi lahko marsikaj povedali Danilo Türk, Ivo Josipović, Kolinda Grabar Kitarović in Dudov predhodnik Bronislaw Komorowski. Tudi presedniki, ki so mandat ponovili, denimo Borut Pahor in Miloš Zeman, so se prerinili skozi šivankino uho prav tako kot Duda.Drugič je bila izjemno tesna večina poljskih glasovanj o predsedniku. Pred petimi leti je Duda, takrat res kot outsider, slavil z 51,5 odstotka glasov. Aleksander Kwasniewski je leta 1995 proti Walensi, ki je bil tokrat glasen podpornik Dudovega protikandidata Rafala Trzaskowskega, zbral nekaj manj kot 52 odstotkov, Bronislaw Komorowski leta 2010 proti Jaroslawu Kaczynskemu 53 in Lech Kaczynski pet let prej proti Donaldu Tusku 54 odstotkov. Edini res prepričljivi zmagovalec po letu 1990 je bil Kwasniewski, ko je v drugo leta 2000 slavil že v prvem krogu. Ravno tako je bilo za vse volitve značilno vidno nasprotje med zahodom in vzhodom države in med velikimi mesti in drugimi deli. V prvih so se bolje odrezali liberalnejši, v drugih konservativnejši kandidati. Letos ni bilo drugače.Da so ljudje tokratnim volitvam vseeno pripisovali nekoliko večji pomen, kaže predvsem volilna udeležba. Da se je povsem približala sedemdesetim odstotkom, je za poljske razmere izjemno. In priča o večji polariziranosti volilnega telesa od običajne.Tudi sicer je volilni boj potekal v bolj črno-belih tonih kot večina drugih, vse od tistega leta 1995, v katerem sta se udarila tedanji protikomunistični junak Walensa in postkomunist Kwasniewski. Varšavski Rafal Trzaskowski se je od tradicionalnih poljskih svetinj skušal distancirati veliko bolj, kot sta to počela Donald Tusk in Bronislaw Komorowski, čeprav sta prihajala iz iste stranke, Državljanske platforme. Kot sem tudi na Časniku že opozarjal, je drsenje Državljanske platforme proti levi in v smer socialnega liberalizma zahodnoevropskega tipa v veliki meri posledica neugodne okoliščine, da se vladajoča stranka Zakon in pravičnost prodaja kot edina branilka osrednjih poljskih svetinj, narodne samobitnosti in poljskega katolištva, ki so bile praviloma skupne večini Poljakov ne glede na strankarsko pripadnost.Duda je torej sicer zmagal, vendar je njegov mandat šibkejši kot v prvo, saj tokrat ni nastopil kot novinec, temveč kot sorazmerno priljubljeni dosedanji predsednik. Čaka ga težka naloga, da se po polariziranem predvolilnem boju izkaže za predsednika vseh Poljakov. Trzaskowski se je po drugi strani v predsedniški tekmi uveljavil kot nekak naravni vodja opozicije. Izziv zanj je, kako se upreti sirenskim glasovom z evropskega zahoda in pokazati, da je mogoč tudi liberalizem srednje- in vzhodnoevropskega tipa. Liberalizem, ki bo ob družbenih vprašanjih zmogel več prave samozavesti in spoštovanja izročil, kot je zmorejo zahodnoevropski kolegi, ki so danes sicer najglasnejši častilci varšavskega župana.