Kulturni utrinki

VEČ ...|29. 1. 2025
Konjičani obeležujejo 860 let Žičke kartuzije, v Novem mestu pa koncert ob 660 letnici mesta.

Konjičani obeležujejo 860 let Žičke kartuzije, Koncert Novomeškega simfoničnega orkestra letos kot uvod v obeleževanje 660-letnice Novega mesta.

Konjičani obeležujejo 860 let Žičke kartuzije, v Novem mestu pa koncert ob 660 letnici mesta.

Konjičani obeležujejo 860 let Žičke kartuzije, Koncert Novomeškega simfoničnega orkestra letos kot uvod v obeleževanje 660-letnice Novega mesta.

kulturažička kartuzija660 let novega mestanovomeški simfonični orkesterGregor MacedoniDarko RatajcTjaša KanglerMatija Slak

Kulturni utrinki

Konjičani obeležujejo 860 let Žičke kartuzije, v Novem mestu pa koncert ob 660 letnici mesta.

Konjičani obeležujejo 860 let Žičke kartuzije, Koncert Novomeškega simfoničnega orkestra letos kot uvod v obeleževanje 660-letnice Novega mesta.

VEČ ...|29. 1. 2025
Konjičani obeležujejo 860 let Žičke kartuzije, v Novem mestu pa koncert ob 660 letnici mesta.

Konjičani obeležujejo 860 let Žičke kartuzije, Koncert Novomeškega simfoničnega orkestra letos kot uvod v obeleževanje 660-letnice Novega mesta.

Jože Bartolj

kulturažička kartuzija660 let novega mestanovomeški simfonični orkesterGregor MacedoniDarko RatajcTjaša KanglerMatija Slak

Informativne oddaje

VEČ ...|22. 12. 2022
Novice iz življenja Cerkve dne 22. 12.

  • Maša za domovino v ljubljanski stolnici.
  • Tri različne upodobitve jaslic na Brezjah ob 800. obletnici prvih jaslic.
  • Komentar dr. Antona Štruklja o nemški sinodi.
  • Pred praznikom samostojnosti in enotnosti se vrstijo maše za domovino. Nocoj jo bo v ljubljanski stolnici daroval nadškof Stanislav Zore. MJ
  • Prihodnje leto bo zaznamovano s praznovanjem 800. obletnice prvih jaslic, ki jih je leta 1223 postavil sveti Frančišek Asiški. Ob vstopu v jubilejno leto so tudi pri Mariji Pomagaj na Brezjah pripravili tri povsem različne upodobitve Božjega učlovečenja. Osrednje jaslice v baziliki sestavljajo figure, ki jih je izdelal kartuzijan, p. Wolfgang Kogler. V stranski kapeli so na ogled Neapeljske jaslice, na trgu pred baziliko Marije Pomagaj pa stojijo piramidne jaslice arhitekta Jožeta Plečnika.

Novice iz življenja Cerkve dne 22. 12.

  • Maša za domovino v ljubljanski stolnici.
  • Tri različne upodobitve jaslic na Brezjah ob 800. obletnici prvih jaslic.
  • Komentar dr. Antona Štruklja o nemški sinodi.
  • Pred praznikom samostojnosti in enotnosti se vrstijo maše za domovino. Nocoj jo bo v ljubljanski stolnici daroval nadškof Stanislav Zore. MJ
  • Prihodnje leto bo zaznamovano s praznovanjem 800. obletnice prvih jaslic, ki jih je leta 1223 postavil sveti Frančišek Asiški. Ob vstopu v jubilejno leto so tudi pri Mariji Pomagaj na Brezjah pripravili tri povsem različne upodobitve Božjega učlovečenja. Osrednje jaslice v baziliki sestavljajo figure, ki jih je izdelal kartuzijan, p. Wolfgang Kogler. V stranski kapeli so na ogled Neapeljske jaslice, na trgu pred baziliko Marije Pomagaj pa stojijo piramidne jaslice arhitekta Jožeta Plečnika.

infonovicecerkev

Informativne oddaje

Novice iz življenja Cerkve dne 22. 12.
  • Maša za domovino v ljubljanski stolnici.
  • Tri različne upodobitve jaslic na Brezjah ob 800. obletnici prvih jaslic.
  • Komentar dr. Antona Štruklja o nemški sinodi.
  • Pred praznikom samostojnosti in enotnosti se vrstijo maše za domovino. Nocoj jo bo v ljubljanski stolnici daroval nadškof Stanislav Zore. MJ
  • Prihodnje leto bo zaznamovano s praznovanjem 800. obletnice prvih jaslic, ki jih je leta 1223 postavil sveti Frančišek Asiški. Ob vstopu v jubilejno leto so tudi pri Mariji Pomagaj na Brezjah pripravili tri povsem različne upodobitve Božjega učlovečenja. Osrednje jaslice v baziliki sestavljajo figure, ki jih je izdelal kartuzijan, p. Wolfgang Kogler. V stranski kapeli so na ogled Neapeljske jaslice, na trgu pred baziliko Marije Pomagaj pa stojijo piramidne jaslice arhitekta Jožeta Plečnika.
VEČ ...|22. 12. 2022
Novice iz življenja Cerkve dne 22. 12.
  • Maša za domovino v ljubljanski stolnici.
  • Tri različne upodobitve jaslic na Brezjah ob 800. obletnici prvih jaslic.
  • Komentar dr. Antona Štruklja o nemški sinodi.
  • Pred praznikom samostojnosti in enotnosti se vrstijo maše za domovino. Nocoj jo bo v ljubljanski stolnici daroval nadškof Stanislav Zore. MJ
  • Prihodnje leto bo zaznamovano s praznovanjem 800. obletnice prvih jaslic, ki jih je leta 1223 postavil sveti Frančišek Asiški. Ob vstopu v jubilejno leto so tudi pri Mariji Pomagaj na Brezjah pripravili tri povsem različne upodobitve Božjega učlovečenja. Osrednje jaslice v baziliki sestavljajo figure, ki jih je izdelal kartuzijan, p. Wolfgang Kogler. V stranski kapeli so na ogled Neapeljske jaslice, na trgu pred baziliko Marije Pomagaj pa stojijo piramidne jaslice arhitekta Jožeta Plečnika.

Radio Ognjišče

infonovicecerkev

Kulturni utrinki

VEČ ...|28. 9. 2022
Odprli prenovljeno cerkev Žičke kartuzije - Nova arheološka zbirka Belokranjskega muzeja

Odprli prenovljeno cerkev Žičke kartuzije - Nova arheološka zbirka Belokranjskega muzeja

kulturabelokranjski muzejžička kartuzijaDarko RatajcTjaša KanglerLucija GrahekAndreja Brancelj Bednaršek

Kulturni utrinki

Odprli prenovljeno cerkev Žičke kartuzije - Nova arheološka zbirka Belokranjskega muzeja
VEČ ...|28. 9. 2022
Odprli prenovljeno cerkev Žičke kartuzije - Nova arheološka zbirka Belokranjskega muzeja

Jože Bartolj

kulturabelokranjski muzejžička kartuzijaDarko RatajcTjaša KanglerLucija GrahekAndreja Brancelj Bednaršek

Kulturni utrinki

VEČ ...|16. 7. 2019
Žička kartuzija s pametnimi očali, Ljubljana festival gosti likovno kolonijo

Žička kartuzija vsako leto beleži več obiskovalcev, med katerimi narašča predvsem število tujih. Te dni so v ponudbo dodali novost, ki obiskovalcem omogoča nekoliko drugačne oglede tega izjemnega spomenika kulturne dediščine, in sicer oglede s pametnimi očali. Ljubljanske Križanke v sklopu Ljubljana festivala gostijo 22. mednarodno likovno kolonijo z domačimi in tujimi umetniki pod selektorskim vodstvom Toma Vrana.

Žička kartuzija s pametnimi očali, Ljubljana festival gosti likovno kolonijo

Žička kartuzija vsako leto beleži več obiskovalcev, med katerimi narašča predvsem število tujih. Te dni so v ponudbo dodali novost, ki obiskovalcem omogoča nekoliko drugačne oglede tega izjemnega spomenika kulturne dediščine, in sicer oglede s pametnimi očali. Ljubljanske Križanke v sklopu Ljubljana festivala gostijo 22. mednarodno likovno kolonijo z domačimi in tujimi umetniki pod selektorskim vodstvom Toma Vrana.

kulturakartuzijamultimedijskolikovna kolonija

Kulturni utrinki

Žička kartuzija s pametnimi očali, Ljubljana festival gosti likovno kolonijo
Žička kartuzija vsako leto beleži več obiskovalcev, med katerimi narašča predvsem število tujih. Te dni so v ponudbo dodali novost, ki obiskovalcem omogoča nekoliko drugačne oglede tega izjemnega spomenika kulturne dediščine, in sicer oglede s pametnimi očali. Ljubljanske Križanke v sklopu Ljubljana festivala gostijo 22. mednarodno likovno kolonijo z domačimi in tujimi umetniki pod selektorskim vodstvom Toma Vrana.
VEČ ...|16. 7. 2019
Žička kartuzija s pametnimi očali, Ljubljana festival gosti likovno kolonijo
Žička kartuzija vsako leto beleži več obiskovalcev, med katerimi narašča predvsem število tujih. Te dni so v ponudbo dodali novost, ki obiskovalcem omogoča nekoliko drugačne oglede tega izjemnega spomenika kulturne dediščine, in sicer oglede s pametnimi očali. Ljubljanske Križanke v sklopu Ljubljana festivala gostijo 22. mednarodno likovno kolonijo z domačimi in tujimi umetniki pod selektorskim vodstvom Toma Vrana.

Marjan Bunič

kulturakartuzijamultimedijskolikovna kolonija

Kulturni utrinki

VEČ ...|14. 12. 2018
Pogovor ob razstavi jasličnih figur kartuzijana p. Wolfganga Koglerja

V sodelovanju s Kulturnim društvom Zgovorna tišina bodo v torek, 18. decembra, ob 18. uri v Kregarjevem atriju Zavoda sv. Stanislava odprli razstavo glinenih jasličnih skulptur p. Wolfganga Koglerja iz Pleterij. Ustvarjalni opus p. Wolfganga bo predstavil umetnostni zgodovinar dr. Andrej Doblehar, ki je razstavo, poleg mag. Bernarde Podlipnik, tudi predstavil.Glasbeni program ob odprtju bo oblikovala prof. Barbara Tišler z učenci solo petja, razstavo pa bo odprl mag. Anton Česen, direktor Zavoda sv. Stanislava.

Pogovor ob razstavi jasličnih figur kartuzijana p. Wolfganga Koglerja

V sodelovanju s Kulturnim društvom Zgovorna tišina bodo v torek, 18. decembra, ob 18. uri v Kregarjevem atriju Zavoda sv. Stanislava odprli razstavo glinenih jasličnih skulptur p. Wolfganga Koglerja iz Pleterij. Ustvarjalni opus p. Wolfganga bo predstavil umetnostni zgodovinar dr. Andrej Doblehar, ki je razstavo, poleg mag. Bernarde Podlipnik, tudi predstavil.Glasbeni program ob odprtju bo oblikovala prof. Barbara Tišler z učenci solo petja, razstavo pa bo odprl mag. Anton Česen, direktor Zavoda sv. Stanislava.

p wolfgang koglerjaslice pletarjepletarske jaslicekultura

Kulturni utrinki

Pogovor ob razstavi jasličnih figur kartuzijana p. Wolfganga Koglerja
V sodelovanju s Kulturnim društvom Zgovorna tišina bodo v torek, 18. decembra, ob 18. uri v Kregarjevem atriju Zavoda sv. Stanislava odprli razstavo glinenih jasličnih skulptur p. Wolfganga Koglerja iz Pleterij. Ustvarjalni opus p. Wolfganga bo predstavil umetnostni zgodovinar dr. Andrej Doblehar, ki je razstavo, poleg mag. Bernarde Podlipnik, tudi predstavil.Glasbeni program ob odprtju bo oblikovala prof. Barbara Tišler z učenci solo petja, razstavo pa bo odprl mag. Anton Česen, direktor Zavoda sv. Stanislava.
VEČ ...|14. 12. 2018
Pogovor ob razstavi jasličnih figur kartuzijana p. Wolfganga Koglerja
V sodelovanju s Kulturnim društvom Zgovorna tišina bodo v torek, 18. decembra, ob 18. uri v Kregarjevem atriju Zavoda sv. Stanislava odprli razstavo glinenih jasličnih skulptur p. Wolfganga Koglerja iz Pleterij. Ustvarjalni opus p. Wolfganga bo predstavil umetnostni zgodovinar dr. Andrej Doblehar, ki je razstavo, poleg mag. Bernarde Podlipnik, tudi predstavil.Glasbeni program ob odprtju bo oblikovala prof. Barbara Tišler z učenci solo petja, razstavo pa bo odprl mag. Anton Česen, direktor Zavoda sv. Stanislava.

Jože Bartolj

p wolfgang koglerjaslice pletarjepletarske jaslicekultura

Od slike do besede

VEČ ...|9. 10. 2018
Bistvo meniške duhovnosti

S tokratno oddajo vam bomo predstavili ustanovitelja reda kartuzijanov svetega Bruna, vas popeljali med zidove samostana in razkrili bistvo meniške duhovnosti. Vprašali se bomo kakšen je način življenja znotraj reda in kaj je temelj te duhovnosti.Slišali boste tudi odlomke iz knjige NA NOTRANJI POTI K BOGU, ki je izbor oz. antologija kartuzijanskih piscev. Delo je izdal Kud Logos, prevedel pa ga je Stanislav Capuder. Knjiga je v celoti brezplačno dostopna na spletni strani Kuda logos.

Bistvo meniške duhovnosti

S tokratno oddajo vam bomo predstavili ustanovitelja reda kartuzijanov svetega Bruna, vas popeljali med zidove samostana in razkrili bistvo meniške duhovnosti. Vprašali se bomo kakšen je način življenja znotraj reda in kaj je temelj te duhovnosti.Slišali boste tudi odlomke iz knjige NA NOTRANJI POTI K BOGU, ki je izbor oz. antologija kartuzijanskih piscev. Delo je izdal Kud Logos, prevedel pa ga je Stanislav Capuder. Knjiga je v celoti brezplačno dostopna na spletni strani Kuda logos.

duhovnostkontemplacijakartuzijanski redpremišljevanje

Od slike do besede

Bistvo meniške duhovnosti
S tokratno oddajo vam bomo predstavili ustanovitelja reda kartuzijanov svetega Bruna, vas popeljali med zidove samostana in razkrili bistvo meniške duhovnosti. Vprašali se bomo kakšen je način življenja znotraj reda in kaj je temelj te duhovnosti.Slišali boste tudi odlomke iz knjige NA NOTRANJI POTI K BOGU, ki je izbor oz. antologija kartuzijanskih piscev. Delo je izdal Kud Logos, prevedel pa ga je Stanislav Capuder. Knjiga je v celoti brezplačno dostopna na spletni strani Kuda logos.
VEČ ...|9. 10. 2018
Bistvo meniške duhovnosti
S tokratno oddajo vam bomo predstavili ustanovitelja reda kartuzijanov svetega Bruna, vas popeljali med zidove samostana in razkrili bistvo meniške duhovnosti. Vprašali se bomo kakšen je način življenja znotraj reda in kaj je temelj te duhovnosti.Slišali boste tudi odlomke iz knjige NA NOTRANJI POTI K BOGU, ki je izbor oz. antologija kartuzijanskih piscev. Delo je izdal Kud Logos, prevedel pa ga je Stanislav Capuder. Knjiga je v celoti brezplačno dostopna na spletni strani Kuda logos.

Mateja Subotičanec

duhovnostkontemplacijakartuzijanski redpremišljevanje

Priporočamo
|
Aktualno

Za življenje

VEČ ...|28. 6. 2025
So počitnice tudi čas za duhovno rast?

Z nami je bil diakon in logoterapevt Matic Vidic, govoril je o tem, kako najbolje izkoristiti počitniški čas. 

So počitnice tudi čas za duhovno rast?

Z nami je bil diakon in logoterapevt Matic Vidic, govoril je o tem, kako najbolje izkoristiti počitniški čas. 

Mateja Subotičanec

vzgojaduhovnost

Sol in luč

VEČ ...|1. 7. 2025
Duhodnevnik

V tokratni oddaji Sol in luč smo predstavili knjigo z naslovom Duhodnevnik, ki ga je, po navdihu dnevniških zapisov duhovnika in eksorcista, Marijana Arharja, sestavila in napisala Helena Reberc. Lahko bi rekli, da je nekakšen delovni zvezek, duhovni dnevnik s spodbudami, razmišljanji in prostorom za zapisovanje. Izšel je pri Založbi Emanuel.

Duhodnevnik

V tokratni oddaji Sol in luč smo predstavili knjigo z naslovom Duhodnevnik, ki ga je, po navdihu dnevniških zapisov duhovnika in eksorcista, Marijana Arharja, sestavila in napisala Helena Reberc. Lahko bi rekli, da je nekakšen delovni zvezek, duhovni dnevnik s spodbudami, razmišljanji in prostorom za zapisovanje. Izšel je pri Založbi Emanuel.

Tadej Sadar

duhovnost

Naš gost

VEČ ...|28. 6. 2025
Dr. Marija Strojnik, znanstvenica

Prof. dr. Marija Strojnik (Scholl) razvija tehnike optičnega inženiringa, vključno z infrardečimi in interferometričnimi metodami v podporo rešitvam različnih izzivov. Eden izmed teh je predlog za iskanje planetov zunaj našega sončnega sistema. Je prva ženska, ki je doktorirala na Fakulteti za optično znanost Univerze v Arizoni. Magistrirala je iz fizike, optike in inženiringa. Je častna članica več organizacij, od letos tudi Inženirske akademije Slovenije. Prejela je nagrado za zasnovo, implementacijo in demonstracijo avtonomne tehnike za inteligentno optično navigacijo, ki je bila prvič uporabljena pri Nasini misiji na Saturn. Letos je prejela Richardsonove medalje za inženirske dosežke ameriškega optičnega društva. Bila je urednica znanstvenih revij. Je članica Mehiške akademije znanosti in umetnosti ter zaslužna mehiška narodna znanstvenica.

Dr. Marija Strojnik, znanstvenica

Prof. dr. Marija Strojnik (Scholl) razvija tehnike optičnega inženiringa, vključno z infrardečimi in interferometričnimi metodami v podporo rešitvam različnih izzivov. Eden izmed teh je predlog za iskanje planetov zunaj našega sončnega sistema. Je prva ženska, ki je doktorirala na Fakulteti za optično znanost Univerze v Arizoni. Magistrirala je iz fizike, optike in inženiringa. Je častna članica več organizacij, od letos tudi Inženirske akademije Slovenije. Prejela je nagrado za zasnovo, implementacijo in demonstracijo avtonomne tehnike za inteligentno optično navigacijo, ki je bila prvič uporabljena pri Nasini misiji na Saturn. Letos je prejela Richardsonove medalje za inženirske dosežke ameriškega optičnega društva. Bila je urednica znanstvenih revij. Je članica Mehiške akademije znanosti in umetnosti ter zaslužna mehiška narodna znanstvenica.

Nataša Ličen

spominživljenjepogovor

Moja zgodba

VEČ ...|29. 6. 2025
Pogovori z Vosovci - Lidija Dermastia Kovič 2 del

Slišali ste drugi del pričevanja članice Varnostno obveščevalne službe OF Lidije Dermastia Kovič. Pogovor z njo je bil posnet leta 1978, vodil pa ga je dr. Miloš Kobal prav tako nekdanji vosovec. Slišali smo opise nekaterih ilegalnih akcij proti resničnim ali domnevnim nasprotnikom Osvobodilne fronte med drugo svetovno vojno v Ljubljani. S komentarji v oddaji sodeluje znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji. 

Pogovori z Vosovci - Lidija Dermastia Kovič 2 del

Slišali ste drugi del pričevanja članice Varnostno obveščevalne službe OF Lidije Dermastia Kovič. Pogovor z njo je bil posnet leta 1978, vodil pa ga je dr. Miloš Kobal prav tako nekdanji vosovec. Slišali smo opise nekaterih ilegalnih akcij proti resničnim ali domnevnim nasprotnikom Osvobodilne fronte med drugo svetovno vojno v Ljubljani. S komentarji v oddaji sodeluje znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji. 

Jože Bartolj

spominpolitikaDamjan HančičLidija Dermastia KovičMiloš KobalRevolucionarno nasiljerevolucionarno nasilje v LjubljaniVOS OFVarnostno obveščevalna službavosovski likvidatorji

Svetovalnica

VEČ ...|2. 7. 2025
Pravne zagate z odvetnico Matejo Maček

Na sporedu so bile Pravne zagate z odvetnico Matejo Maček.

Pravne zagate z odvetnico Matejo Maček

Na sporedu so bile Pravne zagate z odvetnico Matejo Maček.

Radio Ognjišče

svetovanjepravne zagateMateja Maček

Pogovor o

VEČ ...|2. 7. 2025
Janez Cigler Kralj o pestrem političnem dogajanju

V Pogovor o smo povabili vodjo poslanske skupine NSi Janeza Ciglerja Kralja. Z njim smo se pogovarjali o pestrem dogajanju v stranki, državnem zboru in tudi o povezovanju med strankami.

Janez Cigler Kralj o pestrem političnem dogajanju

V Pogovor o smo povabili vodjo poslanske skupine NSi Janeza Ciglerja Kralja. Z njim smo se pogovarjali o pestrem dogajanju v stranki, državnem zboru in tudi o povezovanju med strankami.

Radio Ognjišče, Alen Salihović

politikaživljenje

Kulturni utrinki

VEČ ...|2. 7. 2025
V Kranju razstava Valentina Omana

Gorenjski muzej in Galerija Prešernovih nagrajencev sta pripravila razstavo zamejskega Slovenca, nagrajenca Prešernovega sklada akademskega slikarja Valentina Omana. Ob razstavi z naslovom Tišina, ki pušča sledi, je izšla tudi bogata monografija, kjer se avtorju pridružujejo pesniški glasovi njegovih koroških rojakov, svoje poglede pa so prispevali tudi likovni kritiki, sopotniki in občudovalci njegovega dela. Razstavo naj je predstavil vodja galerije Prešernovih nagrajencev mag Marko Arnež.

V Kranju razstava Valentina Omana

Gorenjski muzej in Galerija Prešernovih nagrajencev sta pripravila razstavo zamejskega Slovenca, nagrajenca Prešernovega sklada akademskega slikarja Valentina Omana. Ob razstavi z naslovom Tišina, ki pušča sledi, je izšla tudi bogata monografija, kjer se avtorju pridružujejo pesniški glasovi njegovih koroških rojakov, svoje poglede pa so prispevali tudi likovni kritiki, sopotniki in občudovalci njegovega dela. Razstavo naj je predstavil vodja galerije Prešernovih nagrajencev mag Marko Arnež.

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostgalerija Prešernovih nagrajencevMarko ArnežValentin Oman

Komentar Domovina.je

VEČ ...|2. 7. 2025
Nenad Glücks: Patološke laži premierja Roberta Goloba

Po izkušnjah s trenutnim slovenskim premierjem vemo, da je količina laži, ki bruhajo iz njega, sorazmerna s težavami, v katerih se znajde. Večja je težava, bolj laže in zavaja javnost. S podpisom zaveze Slovenije na vrhu Nata za dvig izdatkov za obrambo na pet odstotkov BDP se je pred levo usmerjenimi slovenskimi volivci znašel v velikih težavah. Skladno s tem je v preteklih dneh ustvaril enormno količino laži.

Nenad Glücks: Patološke laži premierja Roberta Goloba

Po izkušnjah s trenutnim slovenskim premierjem vemo, da je količina laži, ki bruhajo iz njega, sorazmerna s težavami, v katerih se znajde. Večja je težava, bolj laže in zavaja javnost. S podpisom zaveze Slovenije na vrhu Nata za dvig izdatkov za obrambo na pet odstotkov BDP se je pred levo usmerjenimi slovenskimi volivci znašel v velikih težavah. Skladno s tem je v preteklih dneh ustvaril enormno količino laži.

Nenad Glücks

komentarpolitikadružba

Spominjamo se

VEČ ...|2. 7. 2025
Spominjamo se dne 2. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 2. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče