Strniščni dosevki, obdavčitve gozdarstva in škode po zvereh

V nedeljski kmetijski oddaji je Aleš Volčič iz Semenarne Ljubljana prestavil možnosti izbire različnih strniščnih dosevkov. Mag. Martin Nose s KGZS pa je pojasnil obdavčitve na področju gozdarstva.

Montessori pedagogika

V Svetovalnici smo govorili o montessori pedagogiki v domačem okolju. Kako razviti otrokovo samostojnost, zmožnost koncentracije, sposobnost reševanja problemov, sposobnost logičnega razmišljanja in sprejemanja odločitev ter doseči, da bo imel pozitivno samopodobo? Naša gostja je bila Mojca Košič.

Začetna pot v samostojnost

Dijaški dom Škofja Loka deluje pod okriljem Srednje šole za strojništvo in je del šolskega centra Škofja Loka. O življenju v Dijaškem domu, o prednostih, utripu in ostalih izzivih, smo se pogovarjali s srednješolci, Jano iz Podbrda, Maticem iz Rovt, Luko iz Rogaške Slatine, Primožem in Lanom iz Gornjega Gradu, Nejcem iz Kranjske Gore ter z vzgojiteljicama Alenko Gorišek in Vido Cankar.

Varčevanje

Kako ravnati z denarjem, kako pametno varčevati. V Svetovalnici sta bila z nami zakonca Mitja in Ana Vezovišek.

Jasna Tuta - morska deklica

Jasna Tuta je doživela marsikaj, kar večini ni dosegljivo. Resnično zaživi v morju. Vsaj blizu njega mora biti, pravi. Leta je preživela na jadrnici, pred tem prejadrala Pacifik, se srečevala z ljudmi na oddaljenih otokih sredi oceana, in se v globinah zazrla v kitove oči. Je avtorica dveh potopisov, ki sta prevedena tudi v več tujih jezikov, Moj svet sredi oceana in Vse barve Polinezije.

Ministrstvo za nadarjenost

Skupina dijakov Gimnazije Vič je prejela priznanje Inženirske iskre za idejo ustanovitve Ministrstva za nadarjenost. Preden začnemo kogarkoli učiti, ga moramo poznati pravijo. Učitelji Gimnazije Vič so tako ob strokovnjakih tudi mladim zaupali nalogo, da na nacionalnem strokovnem posvetu o nadarjenosti odgovorijo na izziv: »Koliko talentov je med nami?« Dijaki Ella, Peter, Danijel, Uma in Urška so z odgovornostjo samostojno prevzeli nalogo in novembra 2019 v Portorožu avtentično in duhovito predstavili svoje razumevanje dela z nadarjenimi. Zavrnili so etiketiranje ´nadarjenih´ in povezavo med nadarjenostjo ter ocenami v šoli. Osvetlili so, kaj potrebuje mlad človek, da svojo nadarjenost razvije v talent. Idejo je za naš radio predstavil Danijel Blažič.

Stanje glede širitve Afriške prašičje kuge

Slovenija je prosta bolezni afriške prašičje kuge. Na kaj naj bi bili pozorni predvsem tisti, ki obiskujejo sosednje države, kjer je bolezen prisotna pa je povedala mag. Breda Hrovatin vodja Sektorja za zdravje in dobrobit živali na Upravi za Varno hrano.

Vabilo na dan krompirja

Dopoldne ga pripravljajo sodelavci Kmetijskega inštituta Slovenije, srečanje se bo odvijalo na poskusnem polju Centra Jablje.

Pojav stekline v Bosni

Po šestih letih je bil v mesecu maju v Bosni in Hercegovini znova potrjen primer stekline. Bolezen so diagnosticirali pri lovskem psu, ta naj bi se najverjetneje okužil ob stiku z divjadjo. Kaj to pomeni in na kaj naj bi bili pozorni predvsem tisti, ki obiskujejo to državo pa je povedala mag. Breda Hrovatin vodja Sektorja za zdravje in dobrobit živali na Upravi za Varno hrano.

Prenos okrogle mize: Skupaj za skupno dobro

V oddaji Pogovor o smo poslušali prenos okrogle mize z naslovom Skupaj za skupno dobro, in sicer je bila posvečena 30 letnici demokratičnih procesov v Sloveniji in razmisleku, katere so stične točke našega naroda, kako ustvarjati dobro ozračje v naši domovini, kakšno vlogo imajo pri tem mediji in šolstvo in kaj pozitivnega lahko prispeva vsak med nami. Naši gostje so bili dr. Ernest Petrič, dr. Jože Možina, dr. Žiga Turk in dr. Ljubica Jelušič. Omizje je vodila Tanja Dominko.

Kaj nas je naučila epidemija? Na to vprašanje je odgovarjal zakonski in družinski terapevt Andrej Omulec.

V času epidemije novega koronavirusa v Sloveniji so bile družine več skupaj. Nekaterim je to dobro delo, a ponekod so se pojavile težave. Kako jih odpraviti in kako preživeti dopustniške dni, ki so pred nami, smo vprašali zakonskega in družinskega terapevta Andreja Omuleca.

Govor Janeza Juhanta na slovesnosti ob Lipi sprave

Društvo Združeni ob lipi sprave, Nova slovenska zaveza in pobuda Vseposvojitev so v ponedeljek, 15. junija ljubljanskih Žalah pripravili spominsko slovesnost. Tokrat je bila v znamenju 30. obletnice prvih svobodnih volitev. Zbrane sta nagovorila predsednik Republike Borut Pahor in predsednik Društva Združeni ob lipi sprave Janez Juhant.

Govor Boruta Pahorja na slovesnosti ob Lipi sprave

Društvo Združeni ob lipi sprave, Nova slovenska zaveza in pobuda Vseposvojitev so v ponedeljek, 15. junija ljubljanskih Žalah pripravili spominsko slovesnost. Tokrat je bila v znamenju 30. obletnice prvih svobodnih volitev. Zbrane sta nagovorila predsednik Republike Borut Pahor in predsednik Društva Združeni ob lipi sprave Janez Juhant.

Aktivnosti ob tednu slepih

V letošnjem letu (2020) obeležujemo stoto obletnico organiziranega delovanja slepih na slovenskem. Prav zato je bil letošnji teden slepih še posebej bogat z najrazličnejšimi aktivnostmi. O tem smo se pogovarjali z gostoma Štefanom Kušarjem in Brigito Kosi. Ravnateljica Centra Iris Katjuša Koprivnikar pa je spregovorila o izzivih na področju izobraževanja slepih in slabovidnih v času trajanja ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa.

Biti v svojem času

Z Alenko Rebula smo se zrli v čas preizkušnje zaradi samoizolacije, kaj lahko prevzamemo iz tega obdobja, kar bi lahko s pridom uporabili še naprej, česa smo se naučili? Glavnino oddaje pa smo namenili pogovoru o spreminjanju, kako biti naravnan na svoj čas? Dovoliti, da minulo odide in se predati novemu.

Sv. Gavdencij, Veselko po slovensko

Duhovnost je ključna v moči premagovanja negotovih časov

Slovenija je oaza. Zakaj in v čem, je povedal psihoterapevt dr. Bogdan Polajner. Na minulo epidemijo smo se v pogovoru z njim ozrli tudi skozi duhovni vidik, tudi zato, da bi okrepljeni zmogli preko različnih preizkušenj, s katerimi se in se še bomo srečali v življenju.

Trubarjev Cerkveni red

Ob spominu na Trubarjevo rojstvo predstavljamo njegovo delo Cerkveni red. Gost je dr. Kozma Ahačič.

Poletna dela za študente in dijake po epidemiji

Mnogi dijaki in študenti so se ob epidemiji s skrbjo spraševali, če bo letošnje poletje zanje kaj dela. Ponudba na trgu dela je in bo drugačna, ne drži pa, kot včasih slišimo, da dela za mlade ni. Saša Praček iz spletnega študentskega servisa je orisala trenutne razmere in spodbudila k izbiri počitniškega dela.

Jernej Letnar Černič: Slovenske šole in njihovo poslanstvo

Če želimo, da bomo čez nekaj desetletja še vedno živeli v slovenski državi, jo moramo sedaj vsakodnevno varovati tudi v izobraževanju in ustvarjati ljudi, ki jih ne bom sram razobesiti slovensko zastavo, zapeti slovensko ljudsko pesem in pripovedovati zgodbe o ljudeh, ki so žrtvovali svoje zdravje in življenje, da lahko sedaj živimo v slovenski državi.Tako je v Komentarju tedna razmišljal izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.

Stoletne lipe

Dolenjski biser, kot pogosto rečemo Trški gori, je znamenit kraj tudi zaradi stoletnih lip. O tem sta govorila domačina Jože Bašelj in Marjan Lisac.

Mladi kmetje pretresajo usmeritve prihodnje SKP

Zveza slovenske podeželske mladine aktivno spremlja dogajanje okrog snovanja ukrepov nove skupne kmetijske politike. Temu bo namenjen tudi spletni seminar, ki se bo odvijal v ponedeljek in torek, 1. in 2. junija zvečer. Na seminarju bo med drugim tekla beseda tudi o dveh strategijah EK, Biodediverzitetni strategiji in Strategiji od vil do vilic, do katerih so mladi kmetje tako v Evropi kot tudi pri nas skeptični. Več o tem je v rubriki povedalagdč. Doris Letina iz Zveze slovenske podeželske mladine.

Svet je nekoliko razpadel. Mednarodni stiki so pod udarom novih razmer in pogojev, kar ni nujno le slabo.

Andrej Šter: Nihče ne potrebuje telefonskega posrednika. Od nas pričakujejo rešitve. Vodjo konzularne službe Ministrstva za zunanje zadeve smo povabili k pogovoru ob koncu prve faze epidemije, ki smo jo v Sloveniji dobro prebrodili. Bil je med bolj vidnimi v času prvih negotovosti, ko so se zapirale meje sveta in so se posamezniki znašli pred zahtevnimi in na prvi pogled nepremostljivimi ovirami. Za dobro se je med Slovenci izkazalo spoštovanje zadanih priporočenih ukrepov in tudi veliko sodelovanja ter solidarnosti med ljudmi. Želimo si, da bi znali sodelovati tudi vnaprej. Da ne bi bilo nepremišljenih posameznikov, ki lahko v nevarnost popeljejo širšo skupnost. Prav o tem smo govorili z g. Andrejem Šterom. »Izkazalo se je, da še znamo prepoznati stisko sočloveka in kar je morda še pomembneje, da še znamo prositi za pomoč, ko jo potrebujemo. Morda smo se celo naučili, kaj je pogovor, da znamo slišati in poslušati. Pokazalo se je tudi, da vreščeča manjšina vendarle ni v večini.«»Zdaj, ko ocenjujemo, da smo zmagali, nekateri rečejo, saj ni bilo nič posebnega. Kar naj govorijo, jaz bom naredil po svoje. Vsakomur, ki govori tako, svetujem naj razmisli pri sebi, ali je bil takšnega mnenja tudi konec marca, ko smo bili vsi skupaj precej zaskrbljeni?«Smo ena redkih držav, v kateri nam je uspelo dokaj ugodno prebrodili prvo fazo epidemije. »Smo se iz tega kaj naučili? Ali pa bomo ovinke ob morebitnem drugem krogu morali ponavljati? V tem primeru se bojim, da pripravljenosti pomagati v drugo ne bo toliko kot je je bilo prvič.«»Lahkomiselno vedenje ni tvegano samo zaradi sebe, s takšnim vedenjem ogrožamo tudi ostale. Vedimo se zato kot skupnost, saj le tako lahko zajezimo bolezen ali pa ji na široko odpremo vrata.«»Pri mojem profesionalnem delu je naklonjenost do ljudi nujna. Je lep poklic, s katerim lahko kdaj komu tudi uspemo rešiti njegov problem. Ni lahek poklic, dnevno se srečujemo s stisko, tudi z visokimi pričakovanji. Vsako tarnanje, razočaranja in podobno je treba vzeti resno, ker je trenutni problem za konkretnega človeka lahko zanj življenjskega pomena.«»Osnovna napaka pri našem delu je, če rečemo, da kakšen problem, za nas morda banalen, ni vreden obravnave. Na lahko ne smemo jemati ničesar. Človek in človeška skupnost nista skupek tehnicističnih enot. Če mislimo tako, je bolje sploh ne stopiti v vrsto za takšno delo.«Pomirja in vrača zaupanje v državne službe tudi dejstvo, da imamo na vodilnih mestih tudi predane in častne ljudi. Mednje sodi g. Andrej Šter, ki je v pogovoru za »Via positivo« povedal še, da kadar zahtevnost nalog preraste v neobvladljivo, naredi tudi kakšno devetdnevnico pri frančiškanih. In, deluje, pravi navihano in smeje. Priporočamo poslušanje celotnega pogovora.

Slovenija je biotsko zelo raznolika

Ob Svetovnem dnevu biotske raznolikosti, 22. maju, smo k pogovoru za jutranji program povabili dr. Jožeta Bavcona iz Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani.

Monika Mohar: Rožice sadimo da bodo razveseljevale nas, ne zaradi sosedov!

Pred nami so še zadnji majski dnevi, ki bi jih lahko zamenjali tudi z aprilskimi, saj se hitro izmenjuje dež in sonce, pa tudi temperature so kar nizke. Na kaj biti pozoren, kako dobro poskrbeti za cvetje in seveda na mnoga druga vaša vprašanja s področja vzgoje cvetja je v današnji Svetovalnici odgovarjala Monika Mohar iz vrtnarstva Hortika iz Goričan pri Medvodah.

100 let od smrti Soškega viteza

23. maja leta 2020 je minilo sto let od smrti Soškega viteza, uspešnega vojaškega poveljnika, feldmaršala Svetozarja Borojeviča, ki je v prvi svetovni vojni italijanskim vojakom preprečil opustošenje slovenske dežele. Bil je najuspešnejši vojaški poveljnik v prvi svetovni vojni. Tone Gorjup se je pogovarjal z zgodovinarjem Renatom Podbersičem.

Čim bolj realistično, izenačeno torej, glejmo nase in na druge.

Zadnja kriza v času epidemije je znova izrisala ostro ločnico med dvema skupinama. So ljudje z veliko mero sočutja in solidarnosti, in drugi, ki se še bolj zaprejo vase in delujejo v smeri zadovoljevanja svojih potreb. Ali je to običajen odziv v krizah in kako krepiti v družbi večjo zavest vživljanja in strpnosti? O tem smo se pogovarjali s prof. dr. Jožetom Ramovšem.

Naš gost: Prof. dr. Bojana Beović

Pred mikrofon smo povabili strokovnjakinjo, ki se proti epidemiji bori v prvih bojnih vrstah. Priznana infektologinja z Infekcijske klinike v Ljubljani prof. dr. Bojana Beović v nastopih na tiskovnih konferencah deluje trezno in pojasnjuje argumentirano. Skozi pogovor smo pokukali v njeno strokovno življenje in spoznali delček zasebnega.

Spremenjene prehranjevalne navade v času epidemije

Zaradi epidemije so mnogi v dveh mesecih precej ali povsem spremenili svojo prehrano, tako je pokazala tudi mednarodna raziskava Food-Covid-19, ki so jo izvedli tudi na Inštitutu za nutricionistiko konec aprila 2020. Doc. dr. Anita Kušar, raziskovalka na omenjenem Inštitutu je spregovorila o izsledkih. Več načrtovanja, kakovostnejša živila, več doma pripravljene hrane, manj nakupovanja, tehtnejša uporaba in posledično manj zavržene hrane, so dobri kazalniki, ki bi jih veljalo ohraniti tudi po epidemiji.

Vse o vlaganju zahteve za finančno nadomestilo zaradi izpada dohodka v prireji govejega mesa

V torek, 19. maja, se je zaključil prvi rok za oddajo podpisanega predtiska in izjave za pridobitev finančnega nadomestila zaradi izpada dohodka v prireji govejega mesa. A na Agenciji za kemtijske trge in razvoj podeželje ugotavljajo, da pri nekaterih zahtevkih manjkajo podpisi vlagateljev pri izjavah in v ta namen vlagatelje pozivajo, da kljub temu, če niso pravna oseba oziroma podjetje izpolnijo in podpišejo Izjavo upravičenca, da 31. 12. 2019 še ni bilo podjetje v težavah. Po uredbi, ki je zakonodajna podlaga za ta ukrep namreč pomeni podjetje tudi fizično osebo, torej vsako kmetijo, ki ima ustrezno KMG-MID.

Pomagajmo ohraniti stare sorte vrtnin in poljščin!

V Sloveniji je v teku projektna naloga, katere cilj je zbrati čim več podatkov o starih sortah vrtnin in poljščin ter drugih rastlin, ki so pomembne za prehrano in kmetijstvo in se ohranjajo na posameznih kmetijah oziroma domačijah.

Bolj naravne zobne ščetke

Monika Kubelj je govorila o novem pristopu umivanja zob. Več kot 80 odstotkov ljudi pogosto pozabi pravočasno zamenjati izrabljeno, z bakterijami naseljeno plastično zobno ščetko. Izberimo boljše, ekološko sprejemljive zobne ščetke iz bambusa, ki so dosegljive tudi pri nas.

Kriza novega koronavirusa in odnos med zakoncema

Naš gost je bil predavatelj in priznani terapevt dr. Tomaž Erzar, ki je spregovoril o vlogi družine v današnjem svetu, in koronavirusni krizi, ki je na nekaterih področjih življenje postavila na glavo, spet po drugi strani pa so nas razmere nekako usmerile k temeljem, k pogovoru, k realnemu sobivanju, k čustveni bližini.

Zmota vsemogočnosti posameznika

Odrasli se kljub izkušnjah, ki jih že imamo, različno odzivamo na spremembe. Mnogi prestrašeno in z negotovostjo. Kaj pa otroci? Pozabljamo, da še preden se sami zavemo strahov, ki nas držijo v oklepu, jih v nas prepoznajo otroci. O ozadjih pandemije bomo govorili z dr. Anico Mikuš Kos, psihiatrinjo in pediatrinjo, ki je svoje življenje posvetila duševnemu zdravju otrok, v oddaji Via positiva, ob 17. uri.

Samo Repolusk: Sedanji šolski trenutek

Šolanje v času pandemije

Po dveh mesecih se počasi spet začenjajo odpirati vzgojno varstvene ustanove, toda ne vse, zlasti pa ne na široko.

V vzgojnih in izobraževalnih ustanovah stekle priprave na vnovično odprtje vrat

Vzgojne in izobraževalne ustanove bodo v kratkem znova odprle vrata. Najmlajši se bodo lahko vrnili v vrtce, del učencev in dijakov bo spet sedlo v šolske klopi. Veljali bodo previdnostni ukrepi, ki jih pristojno ministrstvo skupaj s stroko zbralo v skupna navodila. Priprave so že stekle.

Ustvarjanje slepih iz domačega fotelja

Čas, ki ga zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa preživljamo doma, si tudi slepi in slabovidni krajšajo na različne načine. Med drugim ustvarjajo tudi glasbo. In prav njihova glasba je bila rdeča nit tokratne oddaje Luč v temi. Slišali pa ste tudi poslanico ob mednarodnem dnevu psov vodičev, prispevek učencev iz centra Iris ter poročilo o izobraževanju s področja spletne trgovine.

Izkazalo se je, da otroci ne ubogajo

Marko Juhant, specialni pedagog, je v odmeuv na razmere zaradi epidemije opisal rezultate ankete, ko so starši in učitelji opisovali razmere učenja na daljavo oziroma doma.

Summerjob doma

Mladi za zedinjen svet so v Tednu za zedinjeni svet pripravili posebno obliko Summerjoba. Zaradi epidemije so ga izvajali kar na svojih domovih. Dnevno so se spodbujali in objavljali izzive, klicali h konkretnim delom solidarnosti, hvaležnosti, k pomoči osamljenim in podobno. O tem smo govorili z Nejcem Povirkom in Patricijo ter Veroniko Žižek.

Boljše rešitve v zdravstvu

Dr. Krištof Zevnik, zobozdravnik, je močno vpet v iskanje boljšega sistema in rešitev v medicini. Z njim smo osvetlili priložnosti sedanjega negotovega časa, razmišljali o sporočilih pretiranega potrošništva, ki nas zavaja v občutjih varnosti. Predvsem pa govorili o boljših sistemskih pristopih v zdravstvenem sistemu, ki bo na prvo mesto postavljal človeka.

Startup podjetja valilnica talentov

Urban Lapajne je spregovoril o Podim DX, eni izmed najvplivnejših startup & tehnoloških konferenc v Evropi.

Sredi lepe te pomladi svetega Florjana god

Sveti Florjan je zavetnik gasilcev in skoraj ni gasilskega doma, ki ne bi imel upodobljenega tega rimskega vojščaka, ki so ga v starem veku utopili. Verjetno je nadomesti neko vodno božanstvo. Na ta dan je v preteklosti bilo ponekod prepovedano kuriti, oziroma opravljati dela, ki so povezana z ognjem, drugod pa so bile znane šege obrednega kurjenja. Še danes pa hodijo ponekod ob tem prazniku koledovat s posebno florjanovsko pesmijo in v zameno pobirajo jajca.Florjanovske kolednice so se oglašale v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte,

Kaj pravzaprav pomeni izraz seneno mleko?

Kaj se skriva za izrazom seneno mleko, nam je pojasnila svetovalka Anja Mežan s KGZ Novo mesto.

Vrednost dela

Z Julijo Pelc, psihologinjo in psihoterapevtko, družinsko terapevtko, smo govorili o vrednoti dela. Kako vzgajamo za zdravo delavnost, za pravo vrednotenje dela, željo po ustvarjanju, kako ohranjamo zanimanje za delo, ki ga opravljamo po več letih že skoraj rutinsko, in kako pomagamo ob izgubi dela?

Odkrivamo rusko prostranstvo z Rusko dačo

Z doživeto pripovedjo Damjane Osterc, turistično vodnico pri Agenciji Ruska dača, smo spoznavali Sibirijo, Moskvo, Kamčatko, za trenutek tudi del Turčije in arabski svet.

Virus idej

V vsaki krizi so tudi semena priložnosti. Lahko se predajamo dolgočasju in brezupu ali pa prebudimo svojo ustvarjalnost. Lahko zapademo v depresivno nestabilnost ali pa okrepimo človeške vezi in geste dobrote. Lahko gledamo indekse padanja v gospodarstvu ali pa poiščemo v tem nove priložnosti in sveže ideje. O tem smo se pogovarjali z idejnim vodjo Virusa idej Darkom Begićem.

FEstilator

Na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko so razvili medicinski ventilator skupaj s sodelavci Katedre za elektroniko in Katedre za mehatroniko. Od 25. marca 2020 do prvega testiranja na UKC Ljubljana 10. april 2020 so ga razvijali dobesedno dan in noč, brez odmora. Ekipa je stopila skupaj in pokazala timski duh ter zagnanost, brez česar jim poleg ustreznega znanja in zunanjih partnerjev ne bi uspelo razviti ustreznega prototipa, je povedal vodja razvoja pri FEstilatorju, Izr. prof. Marko Jankovec.

Kaj pomladanska suša pomeni za ozimine in ajrine

Mag. Jože Mohar je spregovoril, kako se pomladanska suša pozna na zasaditvah krompirja.

Tadej Jakopič ob smrti vodja malteškega viteškega reda: Bil je neomajni zaščitnik ubogih in bolnih

Po nekajmesečni težki bolezni je umrl veliki mojster Suverenega malteškega reda Giacomo dalla Torre del Tempio di Sanguinetto. Star je bil 80 let. Kot so zapisali pri slovenski asociaciji se ga bodo »spominjali kot velikega dobrotnika in kot moža z globoko duhovnostjo in čutom za sočloveka ter neomajnega zaščitnika ubogih in bolnih«. Lani je bil veliki mojster na uradnem obisku tudi v Sloveniji. O tem je za Radio Ognjišče spregovoril predsednik slovenske asociacije Suverenega malteškega reda dr. Tadej Jakopič.