Samo darovanje me osreči

Med Najprostovoljci leta v starosti od 20 do 29 let je bil na pobudo Slovenske Karitas imenovan Janez Novljan. Že pet let namreč sodeluje pri pripravi počitnic za otroke iz socialno šibkejših družin z imenom Biseri.

Zavajajoča embalaža za otroke

Kako zdrava so v resnici živila, ki se ponujajo predvsem otrokom? Nezdravo prehranjevanje je še vedno pereč problem, kljub razmeroma visoki osveščenosti ljudi. Živa Lavriša z Inštituta za nutricionistiko je v Svetovalnici predstavila zadnje ugotovitve in svetovala o izdelkih privlačne embalaže za otroke, kaj in kako izbirati, če jih že kupujemo.

Zakaj se število evtanazij poveča pred dopusti in prazniki?

V zadnjih tednih v slovenski javnosti poteka burna razprava o uvedbi evtanazije. Zdravniki temu močno nasprotujejo, nekateri pa se zanjo zavzemajo. Slednji pa pozabljajo na posledice, ki jih ta odločitev prinaša. Zato smo na okrogli mizi v Krškem odprli to vprašanje z različnih zornih kotov.

Družinsko hotelirstvo

V Krškem deluje družinski hotel Kunst, k pogovoru smo povabili Nejca Kunsta, ki razkriva koliko energije in moči je bilo treba vložiti v dobro delovanje podjetja. To ga je skoraj stalo zdravja. Ni dovolj samo ideja, treba je ohraniti ravnovesje pri vsem, kar počnemo, da ideja zori in se razvije v dobro zgodbo.

Anton Česen: Neuresničevanje ustavne odločbe

Konec leta 2014 je ustavno sodišče odločilo o pritožbi staršev, ki so morali plačevati šolnino za osnovnošolsko izobraževanje svojih otrok. odločba se je glasila, da morata vlada in parlament spremeniti zakon in zagotoviti stoodstotno sofinanciranje javno veljavnega programa osnovne šole - ne glede na to kdo je ustanoviteljj šole.

Spomini na Otona Župančiča

V Ljubljani je pred 70 leti umrl zadnji od štirih stebrov Slovenske moderne: pesnik, dramatik, prevajalec in esejista Oton Župančič. Ob tem jubileju je pri založbi Forma 7 izšla knjiga Spomini na Otona, ki jih je zapisala pesnikova žena Ani Župančič, uredila pa njuna vnukinja Alenka Župančič. Povabili smo jo pred mikrofon.

o Božjem kraljestvu

Tokrat smo v oddaji odkrivali, kaj se skriva za tako pogosto besedno zvezo, ki se pojavlja tako v Svetem pismu, molitvah kot v duhovnih besedilih. Kakšne so pravzaprav naše predstave o Božjem kraljestvu, kdo je vanj poklican in kakšno življenje utripa v njem? Na ta in podobna vprašanja je odgovarjal jezuit p. Damjan Ristić.

Kako dosegati čimboljše kakovostne parametre žitnega zrnja

Draga Zadravec, svetovalka specialistka s KGZ Maribor je v današnji rubriki opozorila na nekaj ukrepov, ki pomagajo k doseganju čimboljših odkupnih cen žita. Največ je seveda odvisno od vremenskih razmer, ki so v letošnjem maju bolezni v žitih omogočale in spodbujale.

Finančna modrost

Pogovor o finančni modrosti ali inteligenci s psihologinjo Alenko Rebula Tuta je morda presenetljiv, toda v družbi se kaže vse večja potreba po odkritem pogovoru o sredstvih, denarju, finančnem stanju. Kakšen je naš odnos do denarja? Zakaj predsodek, da bogati ljudje niso dobri? Denar je sredstvo, orodje, ključno je, kako z njim ravnamo, revnejši ali bogatejši, kaj kupujemo, kako ga trošimo in kam ali komu namenjamo. Osebna rast je povezana tudi z odnosom do sredstev, ki so posledica uresničevanja naših darov. Morda pa ne razumemo prav besed Svetega Pisma tudi o blagostanju.

Evharistija

Ptuj, Bled, Bohinj, Koprivnica

V tokratni oddaji smo poročali, da v jeseni v okolici Ptuja začenjajo s projektom s katerim želijo spodbuditi k samooskrbi zelenjave z domačega vrta. Pripravili smo tudi prispevek o blejskem centru ponovne uporabe, spregovorili o mednarodnem festivalu alpskega cvetja v Bohinju ter o obnovi osnovne šole v Koprivnici.

Mladi kamnoseki

V Pliskovici na Krasu je bil sredi maja že tradicionalno Festival kamna, pripravijo ga vsaki dve leti. V sklopu festivalskega dogajanja, ob promociji kamnoseštva in lokalnih posebnosti ter znamenitosti, mladi kamnoseki tekmujejo za uvrstitev na Slovenija Skills. V Mladoskopu smo pripravili reportažo iz omenjenega srečanja ter tekmovanja. Pred mikrofon smo povabili mentorja Jerneja Bortolata, kiparja Damjana Švaro ter kamnoseke Roka Vidmarja, Jako Modica, Aljaža Klinca in kamnosekinjo Sibilo Leskovec ter že na samostojni, uspešni poti prepoznavnega designa, kamnosekinjo Majo Hrovat.

Messierov maraton

V Doživetjih narave smo poglede usmerili v nebo oziroma v teleskope. Naša gosta sta bila študent fizike Rok Kovač, ki je na letošnjem Messierovem maratonu zasedel prvo mesto, maturantka Ema Mlinar pa je bila tretja. Oba imata tudi mednarodne izkušnje, saj sta bila v ekipi astronomske olimpijade.

Rožice kot poslovna priložnost

Prostor poslovnih priložnosti je širok. Tudi zelišča inn dišavnice so lahko dobra in uspešna zgodba, koristna za podjetnika, ki z izdelanimi smernicami vstopi vanjo ter širše za družbo. Nazaj k naravi je gotovo eno od glavnejših vodil trajnostnega razvoja. Gregor Renčelj ima svojo filozofijo, deluje s srcem, za ljudi, odgovorno in etično. Prav to so bila izhodišča pogovora z njim, največ pa, pravi, stavi na družino in prenos znanja iz generacije na generacijo.

Smrt 17-letne Noe: družba osamljenosti

Evtanazija in samomor z medicinsko pomočjo sta poraz za vse, je na tviterju zapisal papež Frančišek. Odgovor, h kateremu smo poklicani, je po njegovih besedah v tem, da ne zapustimo trpečega, zanj skrbimo in ga ljubimo, da bi znova našel upanje. S tem se je sveti oče odzval na smrt sedemnajstletne Noe iz Nizozemske, ki je zaradi travmatičnih izkušenj zaprosila za evtanazijo.

Električna kolesa

Anej Ferko Špan je, dan po podvigu naših treh v pomoč mlademu invalidu in ob srebrnem jubileju radia, v rubriki Ni meje za dobre ideje govoril o električnih kolesih, ki doživljajo pravi razcvet.

Mojca Kepic: Zasebni vrtci so ogledalo

V teh dneh, ko so pred nami počitnice in se nam zdi, da je novo šolsko leto še daleč, se nadaljujejo razprave o spremembi zakona o vrtcih, ki med drugim spreminja tudi pravila o financiranju zasebnih vrtcev.

Blanka Tacer: Zakaj ne izpolnimo ciljev, ki smo si jih sami izbrali, Kaj je resničen pogum, Kako začeti pot spremembe?

Dr. Blanka Tacer, psihologinja in ekonomistka, deluje v gospodarstvu in šolstvu. Izobražuje in ocenjuje kadrovske potenciale. Usposablja mentorje, prodajnike in učitelje za vodenje kolegialnega coachinga. V oddaji Sol in luč smo slišali tudi njeno misel, da: sreča ni stanje ampak so mikro-trenutki, ko se dobro počutimo, toda življenje sestavlja mnogo drobnih trenutkov, ki jih sestavljajo tudi težave in problemi in napačno bi bilo otroke učiti, da teh ni in da moramo biti vseskozi srečni.«

Ali otroci danes vero še sprejemajo?

V Družinski katehezi smo se z Vilmo in Danijem Siter ter Rafkom Klemenčičem pogovarjali o tem, kako lahko starši vero prenesemo otrokom. V današnjih razmerah namreč otroci potrebujejo predvsem izkustvo in pa navdušenje - brez navdušenja namreč tudi vere ni, pravi Vilma Siter.

Kuhajmo s sestro Nikolino

Priprava špargljev, lepinje, marmelada iz zamrznjenih sliv, domača lazanja, cvrtje krofov, pečenje svinjske kože, pečenje svinjskih reber, sok iz marelic - to so bila vaša vprašanja za sestro Nikolino.

Izzivi gospodarjenja s travnatim svetom

Na Dolenjskem ter v Sloveniji predstavlja trajno travinje večino kmetijskih zemljišč v uporabi, pravi specialistka Mateja Strgulec. Tako kot nekoč, je tudi za bodoče kmetovanje to zelo pomemben prostor, ki omogoča krožno gospodarjenje s hranili, zaradi krme, ki jo nudijo travišča za prežvekovalce. Vedno več imamo tudi podatkov, ki govorijo o dobrobiti pašnih živali ter visoki kakovosti mleka, mesa in mesnih ter mlečnih pridelkih, ki se priredijo s pravilnim gospodarjenjem na travnatem prostoru.

Nega las

Lasje od nas terjajo posebno skrb. Kako nanje delujejo različni postopki, kot so barvanje in trajna, kako preprečiti izpadanje, ali lahko zaupamo množici preparatov, ki obljubljajo takojšnje izboljšanje. V našem studiu je bila učiteljica s Srednje frizerske šole v Ljubljani Romana Marolt.

Park prostoživečih živali z več kot 80 različnimi vrstami

V Vintarovcih v občini Destrnik so v začetku tedna predstavili Park prostoživečih živali, ki bo navduševal vse generacije. Park se izvaja v sklopu Strategije lokalnega razvoja LAS Bogastvo podeželja in je delno sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Nosilec projekta in lastnik parka, ki se razteza na treh hektarjih in ponuja 80 različnih vrst živali ter bo uradno odprt prihodnje leto je Aleksander Horvat.Strokovna vodja LAS Bogastvo podeželja mag. Mojca Metličar je ocenila, da park prostoživečih živali predstavlja odličen primer dobre prakse, kako se lahko program lokalnega razvoja pozitivno odraža na terenu, posamezen projekt pa predstavlja primer dobre prakse.Partner v projektu je Veterinarska fakulteta UL, ki je prevzela organizacijsko in vsebinsko izvedbo različnih delavnic na najrazličnejše teme v katerih se udeležence seznani z posameznimi živalskimi vrstami, razvojem, arheologijo in tudi izdelavo origamijev, je povedala profesorica dr. Alenka Dovč. Projekt podpira tudi občina Destrnik. Župan Franc Pukšič: »Park predstavlja primer dobre prakse, kjer moči združijo različni sektorji.« Glavna dejavnost parka je skrb za reprodukcijo ogroženih vrst in posredovanja podmladka ogroženih vrst po Evropi in širše. Park ima vzpostavljen sistem kontroliranega valjenja sploh pri zelo ogroženih vrstah, ki jih je na svetu le še par 100 primerkov.

O ušeh in glistah pri otrocih

Kako se znebiti uši in kako preprečiti, da bi na otroške glave zašle, je v Svetovalnici odgovarjala Jana Svetičič Marinko, dr. med., z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Spregovorila je o še eni nadlogi - glistavosti.

Sklep šmarnične pobožnosti v Dvoru

Konec maja pomeni tudi sklep šmarične pobožnosti. Ponekod so to sklenili že prejšnji konec tedna, številni pa to počnejo danes ali pa bodo jutri. Da so šmarnice lahko nekaj posebnega, smo se prepričali v cerkvi v Dvoru pri Polhovem Gradcu. Tam se je dnevno zbiralo tudi do 40 otrok in njihovih staršev. Srečanje so začeli z desetko rožnega venca, nadaljevali s prebiranjem besedil o misijonarju Ignaciju Knobleharju ter srečanje sklenili z litanijami. Šmarnice je vodila naša zvesta poslušalka in prijateljica Radia Ognjišče Marija Rutar.

Substrati in njihov vpliv na hrano

V Svetovalnici ste izvedeli, ali so substrati, ki jih lahko kupimo za naše okrasne rastline, primerni tudi za gojenje zelenjave ali ne. Kako vpliva zemlja v tleh na rast in s tem na naše življenje? Naš gost je bil dr. Borut Vrščaj iz Kmetijskega inštituta, ki je odgovarjal tudi na vaša vprašanja.

Dobre navade

S prof. dr. Jožetom Ramovšem smo govorili o dobrih navadah za boljše sobivanje in sožitje. Konec meseca maja je svetovni dan športa in dan brez tobaka. Kdaj, kako in katere navade sprejeti za izpolnjujoče življenje?

Zgodbe Ljubljanskega gradu in okolice

V sklopu jubilejnega leta oglašanja Radia Ognjišče vsakega petindvajsetega v mesecu obiščemo enega od oddajniških vrhov oziroma točk, ki omogočajo prenos našega programa po vsej domovini. Maja smo se povzpeli do Šanc na grajskem griču. Marko Brunskole, zgodovinar in vodja programa na Ljubljanskem gradu je pripovedoval o zgodovini, znamenitostih in tudi legendah.

Spalne kapsule in nov koncept hotelirstva, prijaznejši do okolja

Tudi v turizmu je vedno več novosti. Maja Kosem, vodja marketinga v skupini Union hotelov, je predstavila spalne kapsule. Po svetu so že uveljavljene, pri nas so zdaj na voljo v povsem prenovljenem Central hotelu. Med novostmi so tudi drugačni, mobilni pristopi v gibanju hotelskih gostov, paketi za manj plastike in čistejše okolje. Razvija se torej povsem nov koncept hotelirstva.

Brez alkohola? Štirideset dni?

Z zakoncema Perko o odmevnosti postne akcije in o tem, da Slovenci take spodbude potrebujemo.

Literatura širi obzorja in je hrana humanizma

Ob evropskih volitvah smo v oddaji Via positiva gostili vodilna baskovska literata, Beñata Sarasolo in Juana Kruza Igerabideja. Nekatera njuna dela so prevedena tudi v slovenščino. V studiu je bila z nami tudi dr. Barbara Pregelj, ki je zaslužna za povezovanje baskovske ter slovenske kulture in literature. Govorili smo o pomenu branja, o poslanstvu knjig, pa tudi o ideji evropskega združevanja in njenih prednostih, skratka o pomembnih temah za mednarodno in evropsko širino.

Pornografija: sram in odrezanost od ljudi

Zasvojenost s pornografijo je danes tabu tema, obenem pa se zdi, da je pornografija splošno sprejeta. »O tem spregovoriti zato, ker je bilo moje stanje že tako nevzdržno in ker nisem mogel več tega držati v sebi, ker je bil ves ta sram, vsa ta krivda, jeza in nisem mogel zdržati s takšnim pritiskom. Sedaj pa o tem govorim zato, ker želim, da bi to slišali tudi tisti, ki trpijo, pa si želijo pomoči«, nam je povedal mlad fant v oddaji Srečanja.

Gasilci so vedno pripravljeni

V maju goduje zavetnik gasilcev sv. Florjan. Praznik je priložnost za še večje mednarodno povezovanje prostovoljnih gasilcev, med njihovimi vrstami sta tudi Zvonko in Saša. S skupino mednarodno zastopanih prostovoljnih gasilcev so obiskali naše radijske prostore in povedali, kaj jih povezuje.

Zoper krivoverce z Bogoslovnimi govori

Prevajalec Benamin Bevc in pisec spremne besede sta predstavila knjižni novosti založbe KUD Logos.

Izhod iz odvisnosti

Dr. Verena in dr. Andrej Perko o alkoholizmu

Mokra družba. Sprejemljivost pitja. Na dolgi rok poguba.

Lan je vsestransko uporaben, hvaležen tudi za inovacije

Na jubilejni razstavi Dobrote slovenskih kmetij smo lahko občudovali tudi številne nove pristope in rešitve. Med tistimi, ki razmišljajo, kaj vse bi se še dalo narediti s starimi načini obdelovanja surovin, je tudi Marta Gregorc. Dobro desetletje je že minilo od njene ideje pridelovanja lanu. Danes postopek od semena do platna uspešno predaja naprej in spodbuja mlajše k iskanju novih rešitev in idej.

Dejan Valentinčič na okrogli mizi Slovenske karitas o izseljevanju in priseljevanju

Število ljudi, ki se preselijo v Slovenijo, je skoraj enako številu izseljenih. Izseljujejo se ne samo mladi in izobraženi temveč tudi nekvalificirani delavci, priseljujejo pa se večinoma ljudje s srednjo izobrazbo, ki tukaj opravljajo nekvalificirana dela, kažejo podatki v publikaciji Naš skupni dom. To so predstavili na Slovenski karitas. Med sodelujočimi na okrogli mizi je bil tudi dr. Dejan Valentinčič.

Kibernetska varnost

Z razvojem interneta je vprašanje kibernetske varnosti vse bolj aktualno. Zakaj moramo ravnati pozorno pri deljenju svojih podatkov, kakšna previdnost je potrebna pri uporabi družbenih omrežij in kako ravnati pri spletnih prevarah? Z nami je bil varnostni inženir German Vitali.

Slovenska karitas močno prisotna v BiH

10. maja 2019 se je sklenil terenski obisk Slovenske karitas v Bosni in Hercegovini. Namen tega je bil s pomočjo zgodb ljudi, ki živijo v ranljivih situacijah na konkretnih projektih pokazati, kakšne so razmere v tej državi ter, zakaj jo zapušča toliko ljudi. Kot poroča sodelavec Alen Salihović, so jih seznanili s projektom Opolnomočenja žensk v B in H, ki ga Karitas izvaja ob podpori ministrstva za zunanje zadeve. Poleg tega so spoznali še projekt ozaveščanja o migracijah MIND, ki ga sofinancirata Evropska komisija in Ministrstvo za zunanje zadeve ter druge projekte v škofijskih Karitas Mostar, Banja Luka in Sarajevo. Slednji lokalnemu prebivalstvu pomagajo do dostojnejšega življenja, tudi ob pomoči Karitas iz Slovenije preko akcije Ne pozabimo.

Evropa, kam? Pawel Czervinski, poljski veleposlanik v Sloveniji

Brezdomka v Makedoniji: Papež mi je dal življenjsko moč

V medijih še vedno odmeva papežev obisk Bolgarije in Makedonije. V slednji se je papež srečal z majhno katoliško skupnostjo, nagovoril pa je tudi predstavnike drugih verstev in spodbudil k dialogu v družbi.

Komisija pravičnost in mir za zaščito najbolj ranljivih

Ne gre za vprašanje: evtanazija – DA ali NE, ampak za vprašanje - paliativa DA ali NE, je na predstavitvi izjave Komisije pravičnost in mir dejal njen predsednik nadškof Anton Stres. Opozoril je na zlorabe, ki se dogajajo v državah, kjer je uzakonjena, in dodal, da pri evtanaziji ni vključena samo oseba, ki jo zahteva, ampak celotna družba.

Izdelki iz ovčje volne

Številne možnosti lastnega izraza ponuja tudi dediščina. V rubriki smo govorili z Erno Korošec, ki je vse bolj prepoznavna po svoji liniji izdelkov iz ovčje volne, uporablja tudi statve. Vsakič, pravi, ko stopi pred občinstvo, mora ponuditi tudi kaj novega.

Stari način izdelovanja vrvi

Franc Senekovič je svetovalec na kmetijah, pri svojem delu včasih na kmetijah še opazi ohranjene stare stroje ali kaj drugega zanimivega iz nekdanjega časa. Tako je odkril tudi leseni stroj za izdelovanje vrvi. Zdaj s pomočjo omenjenega stroja navdušuje mlajše generacije za obuditev nekdanjega znanja.

Kuhajmo s sestro Nikolino

Kaj narediti iz pora, kako speči orehe (to so piškoti oz. sladica), kako pripraviti mlečni kruh, rižoto oz. juho iz belušev, pirih kruh z vinskim kamnom, zdrobove žličnike ... ste tokrat spraševali sestro Nikolino.

Osnovnošolci skrbijo za živali, pogled na izzive mlekarne Celeia

Na OŠ Alojzija Šuštarja v Šentvidu nad Ljubljano osnovnošolci zelo zavzeto in radi skrbijo za tri ovce in jato kokoši ter veliko časa preživijo v učilnici v naravi. V Oddaji smo odstrnili, zakaj je to zelo pomembno. Na obisku pa smo bili tudi v Mlekarni Celeia.

Zanimivosti nočnega neba

V Doživetjih narave smo odpihnili prah s stare Knjige prirode, ki je izšla pred 150 leti. Ker v mednarodnem letu astronomije praznujemo stoletje pod skupnim nebom, je bilo zanimivo slišati, kako so nekoč razlagali nebesne pojave. Skočili smo tudi v sedanjost in pokomentirali velik preboj znanstvenikov: prvo fotografijo črne luknje.

Najboljše pogosto najdemo daleč od vsega

Dobri projekti odmevajo. Med temi je gotovo obisk ob srebrnem jubileju oddajanja radia Ognjišče skupine radijcev doline Baška grapa, kjer imamo veliko zvestih poslušalcev. Presenečeni smo vedno znova nad srčnostjo in svetovljanstvom slovenskih ljudi. Tako bi lahko opisali tudi Rudija Zgago ter Karmen Beguš. Rudi je obredel veliko sveta, svoj mir pa našel v odmaknjeni dolini sredi gora, v kraju svojih prednikov. Zadovoljen sem in hvaležen svojim prednikom, kaj vse so nam uspeli zapustiti, je pripovedoval. Karmen pa je vzor srčnosti in ljubezni do sočloveka.

Inženirski dosežek

Inženir Marjan Pipenbaher je prejemnik nagrade Jožefa Mraka za inovativnost. Izjemen je njegov projekt mostu na Pelješac. Po vseh mednarodnih merilih se bo uvrščal med pet največjih ter projektantsko najzahtevnejših mostov v Evropi.