Odnos do narave

Ste vedeli, da plavajoči otok plastičnih odpadkov v Tihem oceanu, ki se nahaja med Havaji in Kalifornijo že presega trikratno velikost Francije, saj meri že več kot milijon in pol kvadratnih kilometrov. Otok smeti bi tako prekril kar 75 Slovenij. Zato bomo z zaporniškim duhovnikom Robertom Friškovcem razmišljali o našem odnosu do narave in konkretno predlagali, kaj lahko mi, kot posamezniki storimo. O vsem tem v tokratni oddaj Za življenje.

Kaj jesti?

Naučimo se jesti še z glavo! To je eno od pomembnejših vodil strokovnjalkinje za prehrano, dietetičarke Katje Simić, ki priporoča in uči slabe razvade obrniti v dobre. Brez odpovedovanja! In, naredimo to postopoma. V pogovoru za naš radio je opisala tudi spremembe v prehrambeni piramidi.

Vpis v programe Teološke fakultete

Teologija, ki poskuša prevajati izkušnjo Boga v besede sodobnega človeka, je obenem ključnega pomena za odkrivanje odgovorov na bistvena vprašanja o obstoju in smislu. Matjaž Celarc je opozoril na programe Teološke fakultete Univerze v Ljubljani in na rok za vpis.

Kultura plačevanja

Kultura plačevanja je osnova za dobro poslovanje in razvoj celotne družbe. Natalija Zupan z mednarodnega podjetja EOS KSI je predstavila njihovo delo, iskanje rešitev v dobro vseh udeleženih. Večinoma imamo zmotne predstave in številne predsodke o terjatvah. Ne gre za lomilce kosti ali kaj podobnega, so mediatorji, usposobljeni strokovnjaki in svetovalci, ki si tudi preventivno prizadevajo za boljšo kulturo plačevanja, oziroma, da do terjatev sploh ne bi prihajalo, kar je edina etična pot za prihodnje.

Sončni Kanin vse leto

Ob julijski akciji Odgovorno na pot, varno na vrh, ki jih pripravljamo ob 25. letnici oddajanja radia Ognjišče, smo obiskali tudi Kanin. V Visokogorje smo se odpeljali s krožno kabinsko žičnico, ki povezuje dolino in goro. Vsako leto, množica tudi v poletnih mesecih, prihaja na Kanin vse več gostov. O razvoju, načrtih in vizijah, smo se pogovarjali z direktorjem Javnega zavoda Sončni Kanin, dr. Rokom Ovsenikom.

Bio peneče vino

Ob vročih poletnih večerih prija kozarec ohlajenega. Podjetje Radgonske gorice je prejelo srebrno medaljo za bio peneče organsko vino na Mednarodnem ocenjevanju organskih vin v Nemčiji. Andreja Novak je povedala več.

Prof. Marta Zabret in prof. Anton Meden: vloga staršev, šolski stres, računalniške igrice.

Pogovor o smo tokrat namenili začetku šolskega leta. Če imate osnovnošolca ali šolarja najstnika, otroka ali vnuka, prisluhnite profesorjema Marti Zabret in doktorju Antonu Medenu. Spregovorila sta o pomenu strukture v dnevu, o tem, kaj storiti s telefonom in računalnikom, o skrbi za otroke, če sta starša ločena, vlogi starih staršev, stresu, izsledkih raziskav med slovenskim šolarji, matematiki in postopnem prenosu odgovornosti zase na otroka.

Dr. Andreja Valič Zver o pomenu dneva spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov

Ob evropskem dnevu spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov smo se pogovarjali z direktorico Študijskega centra za narodno spravo dr. Andrejo Valič Zver.

Novinar Andrej Černic o politični krizi v Italiji

Novinar pri slovenskem uredništvu RAI v Trstu Andrej Černic je za Radio Ognjišče spregovoril o odstopu italijanskega premiera Guiseppeja Conteja in potezah notranjega ministra Mattea Salvinija.

Brené Brown: odlomki iz knjige Darovi nepopolnosti.

Povezanost je tisto zaradi česar smo tu. To daje smisel življenju. Neurobiološko smo tako ustvarjeni. Zato smo tukaj Je misel doktorice Brené Brown, ki je napisala knjigo Darovi nepopolnosti (založba Družina) v kateri opisuje Strah in sram: V življenju je bistveno, da smo prijazni do sebe, da se ljubimo.

330 let Slave vojvodine Kranjske

Polihistor Valvazor, njegov čas in njegova Slava

Vsi se staramo

Zakonca Perko sta se dotaknila vprašanja staranja, psihologije starega človeka.Naš odnos do starejših oseb, odnos mladih do starejših.

100-letnica združitve Prekmurja z matičnim narodom, Beltinci – Nagovor kardinal Franc Rode

Nagovor kardinala Franca Rodeta ob 100-letnici združitve Prekmurja z matičnim narodom, Beltinci.

100-letnica združitve Prekmurja z matičnim narodom, Beltinci – Nagovor evangeličanski škof Geza Filo

Nagovor evangeličanskega škofa Geze File ob 100-letnici združitve Prekmurja z matičnim narodom, Beltinci.

100-letnica združitve Prekmurja z matičnim narodom, Beltinci – Nagovor predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja

Nagovor predsednika Republike Slovenije ob 100-letnici združitve Prekmurja z matičnim narodom, Beltinci.

100-letnica združitve Prekmurja z matičnim narodom, Beltinci - Pridiga škofa Petra Štumpfa

V soboto, 17. avgusta 2019, je v Beltincih potekala sveta maša ob 100-letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, ki jo je ob somaševanju škofov in duhovnikov daroval ljubljanski nadškof metropolit in predsednik Slovenske škofovske konference msgr. Stanislav Zore.Svete maše se je udeležilo preko šest tisoč vernikov, somaševalo pa je okrog 110 duhovnikov skupaj s slovenskimi škofi in škofi iz sosednjih držav. Zbrane vernike je v pridigi nagovoril soboški škof msgr. dr. Peter Štumpf. Ob koncu sv. maše so zbrane kratko pozdravili tudi kardinal dr. Franc Rode, škof Evangeličanske Cerkve Geza Filo in predsednik Republike Slovenije g. Borut Pahor. Združene pevske zbore in orkester Glasbene šole Beltinci je vodil Matej Zavec, za orglami pa je bil Mitja Medved.Škofija Murska Sobota je od januarja 2019 z nagovori vsako drugo nedeljo v mesecu, s šmarnicami in na druge načine obhajala 100-letnico združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Dogajanje je doseglo vrhunec s slovesno sveto mašo, ki so jo obhajali v soboto, 17. avgusta 2019 ob 17.00 v Beltincih.Škof dr. Peter Štumpf je v pridigi spomnil na prekmurske in prleške duhovnike, ki so »s svojim delom ljudi spodbujali k poglabljanju vere, ljubezni do maternega jezika, Slovence pa k združitvi z matičnim narodom.« Spomnil je tudi na bolečino razdeljenosti in ob zgledu duhovnikov, voditeljev prekmurskega ljudstva, pokazal pot naprej. »Ti narodni velikani še zmeraj zgovorno pričujejo, kakšni morajo biti narodni voditelji. Da je voditelj lahko z ljudmi, mora imeti ljudi rad – tako zelo rad, da mu ni žal celo umreti zanje.« In potem je pokazal na svetle vzore. »Da je rano razdeljenosti vedno mogoče ozdraviti in jo celo napraviti za vogelni kamen svetosti, nam zgovorno pričujeta tudi Božja služabnika, nekdanji polanski župnik in mučenec Danijel Halas ter nekdanji odranski župnik Alojzij Kozar st. in mnogi, ki smo jih poznali kot pričevalce vere, branilce življenja ter graditelje mostov edinosti v Cerkvi in narodu.«Na slovesnosti so izrekli zahvalo Bogu za sto let povezanosti prekmurskih Slovencev z matičnim narodom in izpovedali prošnjo, da bi katoliška vera še naprej živela med ljudmi v tem razburkanem prostoru srednje Evrope in bi vsak zmogel ostati to, kar je: Slovenec še naprej Slovenec, Madžar še naprej Madžar, Hrvat še naprej Hrvat. Kot znamenje povezanosti so se med bogoslužjem slišale tudi besede v madžarskem, hrvaškem in romskem jeziku.Pri sveti maši in v programu pred njo so sodelovali člani različnih skupin: cerkveni pevski zbori, pritrkovalci, ministranti, člani cehovskih društev, člani prostovoljnih gasilskih društev, lovskih društev, čebelarskih društev, folklornih skupin. Slovesne sv. maše so se udeležili tudi predstavniki pravoslavne evangeličanske in binkoštne Cerkve. Navzoč je bil tudi predsednik Republike Slovenije in zastopniki različnih državnih ustanov ter drugi visoki gostje.Soboški škof dr. Peter Štumpf je ob sklepu svete maše v znak hvaležnosti izročil spominska darila škofom sosednjih škofij, ki so v preteklosti skrbele za ohranjanje katoliške vere med prekmurskimi Slovenci ter drugim uglednim gostom.Člani ŽPS iz župnij soboške škofije so po sv. maši pripravili pogostitev za vse sodelujoče.

Domačija Brozovič in družinsko podjetništvo

V poletnih mesecih obstajajo različni načini, kako se odžejati na čim bolj zdrav način. Naša gostja je bila Metka Brozovič iz Bele Krajine, ki je mojstrica priprave različnih sirupov. Slišali ste zgodbo njene družine, kako se je v dolini Kolpe začela njihova podjetniška pot, čeprav tako ona kot mož Miran pravita, da nista podjetnika.

Gasilski tabor v Brezovici pri Borovnici

Mladinski gasilski tabor v Brezovici pri Borovnici je tradicionalni dogodek, ki navdušuje za to plemenito dejavnost in aktivnosti. Mladi na taboru spoznavajo in utrjujejo gasilska znanja, pridobivajo lastnosti, ki so vrline gasilcev: pogum, pomoč sočloveku, druženje in dobra volja.

Pravi kapital podjetja so lojalni in zadovoljni zaposleni

Ganljiva zgodba iz poslovnega sveta. Želimo, da bi dobila mnoge posnemovalce, zato smo k pogovoru za oddajo Via positiva povabili direktorico podjetja Carthago, kjer izdelujejo avtodomove, Sandro Županec, in zaposlenega v podjetju Andreja Rotarja, ki je tudi po bolezni in hudi telesni oviri ohranil zaposlitev ter v podjetju dobil le novo, bolj prilagojeno delovno mesto.

Vizija dopustovanja z avtodomovi

Z direktorico podjetja Carthago, v katerem izdelujejo avtodomove, Sandro Županec smo govorili o razvoju te panoge, novih priložnostih in oblikah drugačnega dopustovanja.

Družina, vezi treh generacij

Samo-prevare?

Alenka Rebula, psihologinja, pesnica, pisateljica, publicistka, predavateljica je v oddaje Za življenje, za danes in jutri vnesla ženski pogled na življenje, predvsem na odnose v njem. Slediti sebi, si biti zvest, širiti ljubezen do sebe in drugih, biti občutljiv za sporočila narave, ki nas obkroža in vabi v svoje naročje, je le nekaj tehtnih spodbud v pogovorih z njo. V oddaji smo posebej izpostavili prevare, tudi samo-prevare, v katere se pogosto ujamemo, ne da bi se tega zavedali.

Butični pivovar s Poljčan

Prvi petek v avgustu je svetovni dan piva, pri nas je tradicija varjenja te pijače dolga dve stoletji. Za poletno osvežitev mnogim tekne, dejavnost je pomembna tudi za graditev uspešnega gospodarstva, saj v Sloveniji deluje in se razvija veliko manjših, butičnih pivovarjev, ki pridelajo pivo po svojih recepturah. Tadej Kraševec s Poljčan je eden od teh, ki pravi, da pri pivu ni pomemben samo okus, kot zmotno meni večina, ampak je važen tudi vonj. On stavi na citrusne okuse in vonjave.

Stari Starši

Družinsko katehezo bomo tokrat posvetili starim staršem. Papež na vseh srečanjih z mladimi spodbuja k pogovoru z njimi, saj so starejši tisti, ki mladim pomagajo sanjati ter jim vračajo korenine, iz katerih rastejo. Z sta bila Marinka in Aleš Čerin.

Kako rešiti življenje

Kako rešiti življenje. O osnovah prve pomoči smo govorili v Svetovalnici. Z nami je bil vodja urgentne službe Zdravstvenega doma Kočevje Primož Velikonja, ki že več kot deset let brezplačno izobražuje vse, ki se želijo naučiti, kako pomagati pri zastoju srca.

Preživljanje počitniških dni

Otroška oddaja se je začela z obiskom iz Ukrajine, od koder prihaja sestra Jožica, ki je spregovorila o tamkajšnjih počitnicah in potrebah misijona v katerem deluje. Kako lepo izkoristiti počitniške dni v avgustu in katere knjige izbrati pa nam je svetovala urednica Mavrice Melita Košir.

Skrb za živali poleti

Mojca Furlan je učiteljica, uspšena in prodorna mentorica, tudi aktivna v Društvu za varovanje okolja in pomoč živalim. Govorili smo o skrbi živali poleti, izpostavili nekaj predsodkov in tabujev ter zmotnih prepričanj o krmljenju živali.

Priprave na 38-to Stično mladih

V Mladoskopu smo s Heleno Nagode, koordinatorico tudi letošnje Stične mladih, največjega dogodka mladinske pastorale pri nas, ki ga vse leto pripravljajo številni prostovoljci in se odvija tretjo septembrsko soboto v Stični, govorili o letošnjih novostih, spremembah in viziji dogodka.

Akcija Mednarodne astronomske zveze

V oddaji Zanimivosti nočnega neba smo spregovorili o akciji Mednarodne astronomske zveze, ki je vsaki državi dodelila svoj planetarni sistem. Tudi Slovenija je dobila nalogo, da eksoplanetu in njegovi matični zvezdi (oba se nahajata v ozvezdju Herkula) poišče ime. Podrobnosti je predstavila astrofizičarka dr. Dunja Fabjan.

Prezračevanje hiš in drugih zgradb

V Svetovalnici smo govorili o sodobnih načinih prezračevalnih sistemov v hišah. Kako doseči, da v prostorih ne bo slabega zraka, hkrati pa ne previsoke vlage in drugih nevšečnosti? O tem je spregovoril gost Marko Babič.

Kot komuniciramo s seboj, tako z drugimi

V oddaji Via positiva smo z Andrejem Zalokarjem, poslovnim trenerjem z mednarodnimi izkušnjami, govorili o kreativnosti v podjetjih. Pravi, da v Sloveniji žal še vedno prepozna veliko avtokratskega vodenja, ko želijo vodje le po svoje usmerjati ljudi. Želijo si ustvarjalnosti, toda sodelavcem ne dovolijo izražati mnenj.

Varno v poletje

Poleti je na cestah promet obremenjen tudi zaradi velikega števila tujih potnikov. Splošna statistika varnosti v prometu sicer kaže obetajoče podatke, toda poleti je še vedno zaskrbljujoče veliko trkov. Do dobre rešitve so prišli odgovorni za večjo osveščenost o varni vožnji pri nas. Pozabimo med vožnjo na splet, spremljajmo promet, je le eno do gesel, ki so del novega pristopa za večjo varnost udeležencev v prometu.

Mia Bone: Sreča je trdo prigarana., Slovenci imamo težavo z besedno zvezo Imam se rad!

Mag. Mia Bone, psihologinja, ki pri svojem predavateljskem in terapevtskem delu vedno vijuga med praktičnimi in učinkovitimi rešitvami. Pozitivna psihologija je rdeča nit njene profesionalne in osebne identitete. Verjame, da imamo prav vsi številne odgovore že v sebi, zato se nam splača priti do njih.

Skrb za bolnike

Tokrat smo govorili o skrbi za bolnike. Francoz Vincent Lambert, katerega umiranje so spremljali mnogi mediji, nam je med drugim zapustil kup etičnih vprašanj. Dr. Strehovec je skušal odgovoriti na nekatera.

Koža in zdravje

Strokovnjaki pravijo, da si koža vse zapomni. Najpogostejše poškodbe kože povzročijo sončni žarki. Kako omiliti posledice sončnih opeklin in kako poskrbeti, da do njih predvsem poleti ne pride? V Svetovalnici je bil z nami specialist dermatovenerolog dr. Borut Žgavec.

Varnost v prometu poleti

Inštruktor varne vožnje Mitja Jeseničnik z AMZS-ja je nanizal kup vsakdanjih, a ključnih, razlogov za varno vožnjo poleti. Kako ravnamo s klimo, kako jo nastavimo, prilagodimo zunanjim temperaturam, kako je nujno privezovanje, pa prezračevanje vozila pred začetkom vožnje, posebej, če je bilo vozilo dlje časa na soncu in nenazadnje, kako je z obutvijo.

Pomurski poslanci tudi uradno za poimenovanje male dvorane parlamenta po duhovniku Matiji Slaviču

Vodja poslanske skupine NSi in predsednik kluba pomurskih poslancev Jožef Horvat je tudi uradno predlagal, da se mala parlamentarna dvorana po prenovi poimenuje po Matiji Slaviču, ki velja za enega najzaslužnejših za priključitev Prekmurja in združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.

Izrivanje slovenščine – dr. Marko Jesenšek

Pred tremi leti je že padel poskus, da bi angleščina dobila še večjo veljavo na univerzah. Zdaj se znova poskuša, malce bolj zvito, doseči enak cilj z novelama Zakona o visokem šolstvu in o raziskovalni dejavnosti. O tem smo se pogovarjali z jezikoslovcem dr. Markom Jesenškom.

Lepote doline Soče

Gaj Rosič je vodja projektov Zavoda za turizem doline Soče. Opisal je znamenitosti, lepote, posebnosti in priložnosti doline. Pred mikrofon smo ga povabili ob našem obisku doline, tudi zaradi postavitve novega oddajnika Radia Ognjišče na pobočju Kanina.

Predelava in prodaja zelišč ter izdelkov iz zelišč na kmetiji

V Svetovalnici smo govorili o možnostih predelave in prodaje zelišč ter izdelkov iz zelišč na kmetiji.Predstavili smo dopolnilne dejavnosti na področju zeliščarstva ter pogoje, ki jih morajo kmetje izpolnjevati za ukvarjanje z to dejavnostjo. Naša sogovornica je bila Jožica Kapun Maršik, skupna specialistka za zeliščarstvo v okviru JSKS

Kamnosekinja Špela Šedivy

Na Krasu tradicionalno vsaki dve leti pripravijo Festival kamna, na enem od teh smo spoznali mlado, uspešno, inovativno kamnosekinjo Špelo Šedivy in jo povabili k pogovoru.

Apostol Črnilogar. Naključje?

Dopolnilna dejavnost predelave zelišč, ribogojstvo...

Naša gostja v nedeljski kmetijski oddaji je bila Andreja Krt Stopar, Slavi Košir pa se je z njo pogovarjala o zakonitostih nekaterih dopolnilnih dejavnosti na kemtijah, ki so povezane s tradicionalnim načinom predelave. Ustavili sta se me d drugim pri predelavi zelišč, ribogojstvu, predelavi lesa...

Ignacij Knoblehar

Čeprav Knobleharja Slovenci poznamo bolj površno, je njegova misijonska metoda aktualna še danes. Več kot sto let pred drugim vatikanskim koncilom, je spoznal, da se je potrebno približati ljudstvom, ki jim oznanjaš evangelij, spoznati njihov jezik, običaje … da je potrebno med njimi najti in vzgojiti duhovnike, ki bodo skrbeli zanje.

O filmu Košarkar naj bo 2

V Mladoskopu smo vstopili med filmske ustvarjalce. Obiskali smo zadnji snemalni dan za nadaljevanje mladinskega filma Košarkar naj bo. Pred mikrofon smo povabili režiserja, scenarista ter glavna igralca, Borisa Bezića, Primoža Suhodolčana, Klemena Kostrevca in Matijo Brodnika.

Vojko Kogej o odpravi na Luno in kaj je to prineslo svetu

Ta konec tedna bo minilo pol stoletja od zgodovinskega dogodka, ko je na Luni pristala vesoljska odprava s človeško posadko Apollo 11. Obletnico dogodka, ki je imel pomembne posledice ne le za področje znanosti in tehnologije, temveč za vsa področja družbe, bodo s številnimi dogodki obeležili po vsem svetu, med drugim tudi v Sloveniji. Za Radio Ognjišče je o tem dogodku spregovoril velik poznavalec astronavtike, ki nenehno spremlja Nasino tiskovno agencijo Vojko Kogej.

To ni medijska zgodba, to delamo v dobro otrok

Franci Pliberšek je direktor in lastnik podjetja Mik Celje. Po izobrazbi je arhitekt. Pogovarjali smo se o njegovem odnosu do dela, do vpetosti podjetja v širšo družbo. Pogovor je nastal na slovenski obali, kjer so v omenjem podjetju že štirinajsto leto zapored omogočili letovanje stotim otrokom iz socialno šibkejših družin celjskega okoliša.

Nsi: Zločin spolne zlorabe ne sme zastarati!

Po raznih državah sveta se zaostruje kazenska zakonodaja na področju zločina spolnih zlorab. Poljska je ustanovila posebno državno komisijo, ki bo preiskovala in se borila proti spolnim zlorabam mladoletnikov, v Argentini pa se je ena od žrtev obrnila na svetega očeta, naj se zavzame za to, da ta zločin ne bi nikoli zastaral. Podoben zakonski predlog so pripravili tudi v poslanski skupini Nove Slovenije.

Balažič in Avbelj o referendumu med javnim in zasebnim

»Ali se strinjate s financiranjem zasebnih šol iz javnega denarja.« To naj bi bilo vprašanje na referendumu, ki naj bi ga iz užaljenosti, ker poslanci niso znova potrdili sporne novele zakona o financiranju šolstva, predlagala Stranka Alenke Bratušek. Po beseda pravnika Mateja Avblja do takšnega referenduma ne more priti. Neustavnost na področju financiranja zasebnega šolstva tako ostaja, v Civilni iniciativi Združeni starši so po besedah Marka Balažica že pozvali k novim pogovorom.

Pravne zagate z odvetnico Matejo Maček

V tokratni oddaji smo odgovorili na Vaša vprašanja, ki ste jih poslali po pošti.