Za življenje

VEČ ...|12. 6. 2021
Biti iskreno v sebi in kakovostno v odnosih z drugimi

Pogovorne oddaje z Alenko Rebula Tuta ustvarjamo ob vsebinski podpori knjige Obljubljena dežela, katere avtorici sta go. Alenka in Josipa Prebeg. Narava je kraljestvo različnosti, tako je tudi s človekom. Vsak od nas je poseben. Prav naša drugačnost je največje bogastvo naše družine. Zato pazimo drug na drugega, kot na vrednoto. Sprejmimo, da dedek drugače razmišlja, babica še bolj. Kako se učimo sprejemanja in pogovora, ki rodi sadove in ne razdvaja? S sposobnostjo povezovalnega izražanja se ne rodimo, tega se učimo, pravi Alenka Rebula. 

Biti iskreno v sebi in kakovostno v odnosih z drugimi

Pogovorne oddaje z Alenko Rebula Tuta ustvarjamo ob vsebinski podpori knjige Obljubljena dežela, katere avtorici sta go. Alenka in Josipa Prebeg. Narava je kraljestvo različnosti, tako je tudi s človekom. Vsak od nas je poseben. Prav naša drugačnost je največje bogastvo naše družine. Zato pazimo drug na drugega, kot na vrednoto. Sprejmimo, da dedek drugače razmišlja, babica še bolj. Kako se učimo sprejemanja in pogovora, ki rodi sadove in ne razdvaja? S sposobnostjo povezovalnega izražanja se ne rodimo, tega se učimo, pravi Alenka Rebula. 

vzgojapogovorodnosimladiizobraževanjepsihologija

Za življenje

Biti iskreno v sebi in kakovostno v odnosih z drugimi

Pogovorne oddaje z Alenko Rebula Tuta ustvarjamo ob vsebinski podpori knjige Obljubljena dežela, katere avtorici sta go. Alenka in Josipa Prebeg. Narava je kraljestvo različnosti, tako je tudi s človekom. Vsak od nas je poseben. Prav naša drugačnost je največje bogastvo naše družine. Zato pazimo drug na drugega, kot na vrednoto. Sprejmimo, da dedek drugače razmišlja, babica še bolj. Kako se učimo sprejemanja in pogovora, ki rodi sadove in ne razdvaja? S sposobnostjo povezovalnega izražanja se ne rodimo, tega se učimo, pravi Alenka Rebula. 

VEČ ...|12. 6. 2021
Biti iskreno v sebi in kakovostno v odnosih z drugimi

Pogovorne oddaje z Alenko Rebula Tuta ustvarjamo ob vsebinski podpori knjige Obljubljena dežela, katere avtorici sta go. Alenka in Josipa Prebeg. Narava je kraljestvo različnosti, tako je tudi s človekom. Vsak od nas je poseben. Prav naša drugačnost je največje bogastvo naše družine. Zato pazimo drug na drugega, kot na vrednoto. Sprejmimo, da dedek drugače razmišlja, babica še bolj. Kako se učimo sprejemanja in pogovora, ki rodi sadove in ne razdvaja? S sposobnostjo povezovalnega izražanja se ne rodimo, tega se učimo, pravi Alenka Rebula. 

Nataša Ličen

vzgojapogovorodnosimladiizobraževanjepsihologija

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|8. 6. 2021
Trubarjeva domačija

Trubarjeva domačija v Rašici na Dolenjskem ponuja veliko zgodb. Poleg domačije, ki je bila obnovljena v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, sta znamenita tudi žaga in mlin. V krajšem pogovoru nam je domačijo opisal Andrej Perhar. Pomen Trubarjevega dela za Slovence pa opisal aktualni župan Velikih Lašč dr. Tadej Malovrh.  

Trubarjeva domačija

Trubarjeva domačija v Rašici na Dolenjskem ponuja veliko zgodb. Poleg domačije, ki je bila obnovljena v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, sta znamenita tudi žaga in mlin. V krajšem pogovoru nam je domačijo opisal Andrej Perhar. Pomen Trubarjevega dela za Slovence pa opisal aktualni župan Velikih Lašč dr. Tadej Malovrh.  

kulturadediščinaizročilozgodovinaspominizobraževanje

Zakladi naše dediščine

Trubarjeva domačija

Trubarjeva domačija v Rašici na Dolenjskem ponuja veliko zgodb. Poleg domačije, ki je bila obnovljena v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, sta znamenita tudi žaga in mlin. V krajšem pogovoru nam je domačijo opisal Andrej Perhar. Pomen Trubarjevega dela za Slovence pa opisal aktualni župan Velikih Lašč dr. Tadej Malovrh.  

VEČ ...|8. 6. 2021
Trubarjeva domačija

Trubarjeva domačija v Rašici na Dolenjskem ponuja veliko zgodb. Poleg domačije, ki je bila obnovljena v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, sta znamenita tudi žaga in mlin. V krajšem pogovoru nam je domačijo opisal Andrej Perhar. Pomen Trubarjevega dela za Slovence pa opisal aktualni župan Velikih Lašč dr. Tadej Malovrh.  

Nataša Ličen

kulturadediščinaizročilozgodovinaspominizobraževanje

Mladoskop

VEČ ...|4. 6. 2021
Movit - priložnosti za mlade

Ob Evropskem tednu mladih smo se pogovarjali o aktivnostih Movita, Zavoda za razvoj mobilnosti mladih, ki izvaja naloge Nacionalne agencije v programih EU na področju mladine. S Tinkaro Bizjak, vodjo informiranja in podpore na Movitu ter z Barbaro Masnik, zunanjo sodelavko in koordinatorico Evrospkega tedna mladih v Sloveniji, smo se pogovarjali o trenutnih najvidnejših izzivih in tudi številnih priložnostih za mlade, ter o izsledkih raziskave Mladina 2020, ki se periodično izvede vsakih deset let in je dober pokazatelj trendov oziroma smernic v življenju mladih.   

Movit - priložnosti za mlade

Ob Evropskem tednu mladih smo se pogovarjali o aktivnostih Movita, Zavoda za razvoj mobilnosti mladih, ki izvaja naloge Nacionalne agencije v programih EU na področju mladine. S Tinkaro Bizjak, vodjo informiranja in podpore na Movitu ter z Barbaro Masnik, zunanjo sodelavko in koordinatorico Evrospkega tedna mladih v Sloveniji, smo se pogovarjali o trenutnih najvidnejših izzivih in tudi številnih priložnostih za mlade, ter o izsledkih raziskave Mladina 2020, ki se periodično izvede vsakih deset let in je dober pokazatelj trendov oziroma smernic v življenju mladih.   

mladidružbapogovorsvetovanjeizobraževanje

Mladoskop

Movit - priložnosti za mlade

Ob Evropskem tednu mladih smo se pogovarjali o aktivnostih Movita, Zavoda za razvoj mobilnosti mladih, ki izvaja naloge Nacionalne agencije v programih EU na področju mladine. S Tinkaro Bizjak, vodjo informiranja in podpore na Movitu ter z Barbaro Masnik, zunanjo sodelavko in koordinatorico Evrospkega tedna mladih v Sloveniji, smo se pogovarjali o trenutnih najvidnejših izzivih in tudi številnih priložnostih za mlade, ter o izsledkih raziskave Mladina 2020, ki se periodično izvede vsakih deset let in je dober pokazatelj trendov oziroma smernic v življenju mladih.   

VEČ ...|4. 6. 2021
Movit - priložnosti za mlade

Ob Evropskem tednu mladih smo se pogovarjali o aktivnostih Movita, Zavoda za razvoj mobilnosti mladih, ki izvaja naloge Nacionalne agencije v programih EU na področju mladine. S Tinkaro Bizjak, vodjo informiranja in podpore na Movitu ter z Barbaro Masnik, zunanjo sodelavko in koordinatorico Evrospkega tedna mladih v Sloveniji, smo se pogovarjali o trenutnih najvidnejših izzivih in tudi številnih priložnostih za mlade, ter o izsledkih raziskave Mladina 2020, ki se periodično izvede vsakih deset let in je dober pokazatelj trendov oziroma smernic v življenju mladih.   

Nataša Ličen

mladidružbapogovorsvetovanjeizobraževanje

Svetovalnica

VEČ ...|3. 6. 2021
O evharistiji in poznavanju naše vere

O pomenu praznika, mestu evharistije v našem vsakdanjem življenju in tudi o tem, kako pomembno je poznati temelje naše vere in kje jih lahko poglobimo, smo govorili v tokratni Svetovalnici. Z nami sta bila jezuit in profesor na Teološki fakulteti dr. Ivan Platovnjak in Tadeja Sax, ki je spregovorila o osebni izkušnji s programom Duhovnega izpopolnjevanja. Več na https://duhovnoizpopolnjevanje.si/

 

O evharistiji in poznavanju naše vere

O pomenu praznika, mestu evharistije v našem vsakdanjem življenju in tudi o tem, kako pomembno je poznati temelje naše vere in kje jih lahko poglobimo, smo govorili v tokratni Svetovalnici. Z nami sta bila jezuit in profesor na Teološki fakulteti dr. Ivan Platovnjak in Tadeja Sax, ki je spregovorila o osebni izkušnji s programom Duhovnega izpopolnjevanja. Več na https://duhovnoizpopolnjevanje.si/

 

svetovanjeduhovnostizobraževanje

Svetovalnica

O evharistiji in poznavanju naše vere

O pomenu praznika, mestu evharistije v našem vsakdanjem življenju in tudi o tem, kako pomembno je poznati temelje naše vere in kje jih lahko poglobimo, smo govorili v tokratni Svetovalnici. Z nami sta bila jezuit in profesor na Teološki fakulteti dr. Ivan Platovnjak in Tadeja Sax, ki je spregovorila o osebni izkušnji s programom Duhovnega izpopolnjevanja. Več na https://duhovnoizpopolnjevanje.si/

 

VEČ ...|3. 6. 2021
O evharistiji in poznavanju naše vere

O pomenu praznika, mestu evharistije v našem vsakdanjem življenju in tudi o tem, kako pomembno je poznati temelje naše vere in kje jih lahko poglobimo, smo govorili v tokratni Svetovalnici. Z nami sta bila jezuit in profesor na Teološki fakulteti dr. Ivan Platovnjak in Tadeja Sax, ki je spregovorila o osebni izkušnji s programom Duhovnega izpopolnjevanja. Več na https://duhovnoizpopolnjevanje.si/

 

Blaž Lesnik

svetovanjeduhovnostizobraževanje

Od slike do besede

VEČ ...|1. 6. 2021
Dante Alighieri, oče italjanskega jezika

Z nami je gost dr. Igor Škamperle

Dante Alighieri, oče italjanskega jezika

Z nami je gost dr. Igor Škamperle

duhovnostizobraževanje

Od slike do besede

Dante Alighieri, oče italjanskega jezika

Z nami je gost dr. Igor Škamperle

VEČ ...|1. 6. 2021
Dante Alighieri, oče italjanskega jezika

Z nami je gost dr. Igor Škamperle

Mateja Subotičanec

duhovnostizobraževanje

Minute za Sveto pismo

VEČ ...|30. 5. 2021
Psalmi, srce Svetega pisma

Akademik dr. Jože Krašovec bo o tej knjigi Svetega pisma nanizal nekaj zanimivih dejstev.

Psalmi, srce Svetega pisma

Akademik dr. Jože Krašovec bo o tej knjigi Svetega pisma nanizal nekaj zanimivih dejstev.

odnosiduhovnostizobraževanje

Minute za Sveto pismo

Psalmi, srce Svetega pisma

Akademik dr. Jože Krašovec bo o tej knjigi Svetega pisma nanizal nekaj zanimivih dejstev.

VEČ ...|30. 5. 2021
Psalmi, srce Svetega pisma

Akademik dr. Jože Krašovec bo o tej knjigi Svetega pisma nanizal nekaj zanimivih dejstev.

Mateja Subotičanec

odnosiduhovnostizobraževanje

Via positiva

VEČ ...|27. 5. 2021
Zaupajmo življenju

Radi bi živeli pomirjeno s seboj in se ne obremenjevali s tistimi, ki stojijo nasproti nam. O tem, kako premagati omejujoča prepričanja, smo se pogovarjali s Tamaro Andrašič, logoterapevtko, avtorico knjige Zaupaj življenju, v kateri opiše svojo pot rasti. 

Zaupajmo življenju

Radi bi živeli pomirjeno s seboj in se ne obremenjevali s tistimi, ki stojijo nasproti nam. O tem, kako premagati omejujoča prepričanja, smo se pogovarjali s Tamaro Andrašič, logoterapevtko, avtorico knjige Zaupaj življenju, v kateri opiše svojo pot rasti. 

družbaodnosipogovorvzgojaizobraževanjesvetovanje

Via positiva

Zaupajmo življenju

Radi bi živeli pomirjeno s seboj in se ne obremenjevali s tistimi, ki stojijo nasproti nam. O tem, kako premagati omejujoča prepričanja, smo se pogovarjali s Tamaro Andrašič, logoterapevtko, avtorico knjige Zaupaj življenju, v kateri opiše svojo pot rasti. 

VEČ ...|27. 5. 2021
Zaupajmo življenju

Radi bi živeli pomirjeno s seboj in se ne obremenjevali s tistimi, ki stojijo nasproti nam. O tem, kako premagati omejujoča prepričanja, smo se pogovarjali s Tamaro Andrašič, logoterapevtko, avtorico knjige Zaupaj življenju, v kateri opiše svojo pot rasti. 

Nataša Ličen

družbaodnosipogovorvzgojaizobraževanjesvetovanje

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|27. 5. 2021
Svet brez fizičnih računov?

Start-up podjetje noprintZ je razvilo mobilno aplikacijo za digitalne račune, kar pomeni, da uporabniku ni treba hraniti nobenega fizičnega računa. Kaj je dodana vrednost aplikacije? Je brezplačna za fizične uporabnike in omogoča, da imamo vse račune in garancije zbrane v digitalni obliki na enem mestu. Vsi poznamo občutek, ko računa nimamo pri roki ravno takrat, ko bi želeli nek izdelek zamenjati ali vrniti. NoprintZ je idealna rešitev tudi v primerih garancij, saj jih imamo na ta način vedno »pri sebi«, obenem pa nas aplikacija obvešča tudi o tem, kdaj nam bo določena garancija potekla. Poleg tega nam noprintZ omogoča celovit pregled naše vsakodnevne potrošnje. Kako deluje? V trgovski mreži noprintZ je že več kot 200 trgovcev. Ko opravljamo nakup na prodajnih mestih teh trgovcev, prejmemo račun iz njihove blagajne neposredno v našo aplikacijo. V tistih trgovinah, ki še nimajo pogodbe z noprintZ, lahko fizični račun preprosto poslikamo in prek QR kode na njem bo sistem samodejno izpolnil vse podatke v aplikaciji. Podjetje Fin4Green, ki se je preimenovalo v noprintZ, je leta 2017 ustanovila majhna ekipa prijateljev, rojenih entuziastov, ki so verjeli in še zmeraj verjamejo, da je trajnostni razvoj gonilo današnjega sveta. Govorili smo z direktorjem Simonom Kolencem.  

Svet brez fizičnih računov?

Start-up podjetje noprintZ je razvilo mobilno aplikacijo za digitalne račune, kar pomeni, da uporabniku ni treba hraniti nobenega fizičnega računa. Kaj je dodana vrednost aplikacije? Je brezplačna za fizične uporabnike in omogoča, da imamo vse račune in garancije zbrane v digitalni obliki na enem mestu. Vsi poznamo občutek, ko računa nimamo pri roki ravno takrat, ko bi želeli nek izdelek zamenjati ali vrniti. NoprintZ je idealna rešitev tudi v primerih garancij, saj jih imamo na ta način vedno »pri sebi«, obenem pa nas aplikacija obvešča tudi o tem, kdaj nam bo določena garancija potekla. Poleg tega nam noprintZ omogoča celovit pregled naše vsakodnevne potrošnje. Kako deluje? V trgovski mreži noprintZ je že več kot 200 trgovcev. Ko opravljamo nakup na prodajnih mestih teh trgovcev, prejmemo račun iz njihove blagajne neposredno v našo aplikacijo. V tistih trgovinah, ki še nimajo pogodbe z noprintZ, lahko fizični račun preprosto poslikamo in prek QR kode na njem bo sistem samodejno izpolnil vse podatke v aplikaciji. Podjetje Fin4Green, ki se je preimenovalo v noprintZ, je leta 2017 ustanovila majhna ekipa prijateljev, rojenih entuziastov, ki so verjeli in še zmeraj verjamejo, da je trajnostni razvoj gonilo današnjega sveta. Govorili smo z direktorjem Simonom Kolencem.  

izobraževanjetehnologijapodjetništvodružba

Ni meje za dobre ideje

Svet brez fizičnih računov?

Start-up podjetje noprintZ je razvilo mobilno aplikacijo za digitalne račune, kar pomeni, da uporabniku ni treba hraniti nobenega fizičnega računa. Kaj je dodana vrednost aplikacije? Je brezplačna za fizične uporabnike in omogoča, da imamo vse račune in garancije zbrane v digitalni obliki na enem mestu. Vsi poznamo občutek, ko računa nimamo pri roki ravno takrat, ko bi želeli nek izdelek zamenjati ali vrniti. NoprintZ je idealna rešitev tudi v primerih garancij, saj jih imamo na ta način vedno »pri sebi«, obenem pa nas aplikacija obvešča tudi o tem, kdaj nam bo določena garancija potekla. Poleg tega nam noprintZ omogoča celovit pregled naše vsakodnevne potrošnje. Kako deluje? V trgovski mreži noprintZ je že več kot 200 trgovcev. Ko opravljamo nakup na prodajnih mestih teh trgovcev, prejmemo račun iz njihove blagajne neposredno v našo aplikacijo. V tistih trgovinah, ki še nimajo pogodbe z noprintZ, lahko fizični račun preprosto poslikamo in prek QR kode na njem bo sistem samodejno izpolnil vse podatke v aplikaciji. Podjetje Fin4Green, ki se je preimenovalo v noprintZ, je leta 2017 ustanovila majhna ekipa prijateljev, rojenih entuziastov, ki so verjeli in še zmeraj verjamejo, da je trajnostni razvoj gonilo današnjega sveta. Govorili smo z direktorjem Simonom Kolencem.  

VEČ ...|27. 5. 2021
Svet brez fizičnih računov?

Start-up podjetje noprintZ je razvilo mobilno aplikacijo za digitalne račune, kar pomeni, da uporabniku ni treba hraniti nobenega fizičnega računa. Kaj je dodana vrednost aplikacije? Je brezplačna za fizične uporabnike in omogoča, da imamo vse račune in garancije zbrane v digitalni obliki na enem mestu. Vsi poznamo občutek, ko računa nimamo pri roki ravno takrat, ko bi želeli nek izdelek zamenjati ali vrniti. NoprintZ je idealna rešitev tudi v primerih garancij, saj jih imamo na ta način vedno »pri sebi«, obenem pa nas aplikacija obvešča tudi o tem, kdaj nam bo določena garancija potekla. Poleg tega nam noprintZ omogoča celovit pregled naše vsakodnevne potrošnje. Kako deluje? V trgovski mreži noprintZ je že več kot 200 trgovcev. Ko opravljamo nakup na prodajnih mestih teh trgovcev, prejmemo račun iz njihove blagajne neposredno v našo aplikacijo. V tistih trgovinah, ki še nimajo pogodbe z noprintZ, lahko fizični račun preprosto poslikamo in prek QR kode na njem bo sistem samodejno izpolnil vse podatke v aplikaciji. Podjetje Fin4Green, ki se je preimenovalo v noprintZ, je leta 2017 ustanovila majhna ekipa prijateljev, rojenih entuziastov, ki so verjeli in še zmeraj verjamejo, da je trajnostni razvoj gonilo današnjega sveta. Govorili smo z direktorjem Simonom Kolencem.  

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvodružba

Za sožitje

VEČ ...|25. 5. 2021
Sreča. Kaj je to, kako do nje in kako v njej ostati?

Sreča. Kako jo razumemo in si jo razlagamo? O sreči smo se pogovarjali, jo iskali in osvetlili več tez, kako do sreče, s prof. dr. Jožetom Ramovšem. Je največje nasprotje sreče, ko v življenju obtičimo? Sreča je vedno stranski produkt. Kaj je za srečo torej treba storiti prej? Oba velika učitelja g. Ramovša sta veliko razmišljala, raziskovala in pisala o sreči, Trstenjak in Frankl. 

Sreča. Kaj je to, kako do nje in kako v njej ostati?

Sreča. Kako jo razumemo in si jo razlagamo? O sreči smo se pogovarjali, jo iskali in osvetlili več tez, kako do sreče, s prof. dr. Jožetom Ramovšem. Je največje nasprotje sreče, ko v življenju obtičimo? Sreča je vedno stranski produkt. Kaj je za srečo torej treba storiti prej? Oba velika učitelja g. Ramovša sta veliko razmišljala, raziskovala in pisala o sreči, Trstenjak in Frankl. 

družbakulturamedgeneracijsko sožitjeduhovnostizobraževanjepogovorodnosi

Za sožitje

Sreča. Kaj je to, kako do nje in kako v njej ostati?

Sreča. Kako jo razumemo in si jo razlagamo? O sreči smo se pogovarjali, jo iskali in osvetlili več tez, kako do sreče, s prof. dr. Jožetom Ramovšem. Je največje nasprotje sreče, ko v življenju obtičimo? Sreča je vedno stranski produkt. Kaj je za srečo torej treba storiti prej? Oba velika učitelja g. Ramovša sta veliko razmišljala, raziskovala in pisala o sreči, Trstenjak in Frankl. 

VEČ ...|25. 5. 2021
Sreča. Kaj je to, kako do nje in kako v njej ostati?

Sreča. Kako jo razumemo in si jo razlagamo? O sreči smo se pogovarjali, jo iskali in osvetlili več tez, kako do sreče, s prof. dr. Jožetom Ramovšem. Je največje nasprotje sreče, ko v življenju obtičimo? Sreča je vedno stranski produkt. Kaj je za srečo torej treba storiti prej? Oba velika učitelja g. Ramovša sta veliko razmišljala, raziskovala in pisala o sreči, Trstenjak in Frankl. 

Nataša Ličen

družbakulturamedgeneracijsko sožitjeduhovnostizobraževanjepogovorodnosi

Svetovalnica

VEČ ...|21. 5. 2021
Mladi in denar

Kaj moramo starši o denarju naučiti svoje otroke, če jih želimo iz otroštva popeljati v finančno samostojnost, ko bodo odrasli? Pogovarjali smo se s profesorjem dr. Tadejem Riflom, ki vodi krožek »Mladi in denar« na Škofijski klasični gimnaziji in dijakinjo Meto Sedminek, ki ta krožek obiskuje.

Mladi in denar

Kaj moramo starši o denarju naučiti svoje otroke, če jih želimo iz otroštva popeljati v finančno samostojnost, ko bodo odrasli? Pogovarjali smo se s profesorjem dr. Tadejem Riflom, ki vodi krožek »Mladi in denar« na Škofijski klasični gimnaziji in dijakinjo Meto Sedminek, ki ta krožek obiskuje.

mladidenarfinancepodjetništvosvetovanjeizobraževanje

Svetovalnica

Mladi in denar

Kaj moramo starši o denarju naučiti svoje otroke, če jih želimo iz otroštva popeljati v finančno samostojnost, ko bodo odrasli? Pogovarjali smo se s profesorjem dr. Tadejem Riflom, ki vodi krožek »Mladi in denar« na Škofijski klasični gimnaziji in dijakinjo Meto Sedminek, ki ta krožek obiskuje.

VEČ ...|21. 5. 2021
Mladi in denar

Kaj moramo starši o denarju naučiti svoje otroke, če jih želimo iz otroštva popeljati v finančno samostojnost, ko bodo odrasli? Pogovarjali smo se s profesorjem dr. Tadejem Riflom, ki vodi krožek »Mladi in denar« na Škofijski klasični gimnaziji in dijakinjo Meto Sedminek, ki ta krožek obiskuje.

Nataša Ličen

mladidenarfinancepodjetništvosvetovanjeizobraževanje

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|20. 5. 2021
Slovenski medicinski portal

Matej Žnidarič in Žan Žurga, študenta petega letnika medicine, sta ustvarila prvi slovenski portal za iskanje zasebnih zdravnikov, zobozdravnikov in zdravnikov s koncesijo najzdravnik.si. Portal ponuja pregledno zbrane podatke o slovenskih zasebnih ordinacijah in ordinacijah s koncesijo. Zdravstvene storitve lahko obiskovalci iščejo glede na lokacijo in vrsto storitve, pri čemer interaktiven zemljevid nadgradi izkušnjo iskanja in olajša pot do prave izbire. Pred kratkim sta portal predstavila slovenski javnosti in do danes ga je obiskalo že več kot 19.000 Slovencev. 

 

Slovenski medicinski portal

Matej Žnidarič in Žan Žurga, študenta petega letnika medicine, sta ustvarila prvi slovenski portal za iskanje zasebnih zdravnikov, zobozdravnikov in zdravnikov s koncesijo najzdravnik.si. Portal ponuja pregledno zbrane podatke o slovenskih zasebnih ordinacijah in ordinacijah s koncesijo. Zdravstvene storitve lahko obiskovalci iščejo glede na lokacijo in vrsto storitve, pri čemer interaktiven zemljevid nadgradi izkušnjo iskanja in olajša pot do prave izbire. Pred kratkim sta portal predstavila slovenski javnosti in do danes ga je obiskalo že več kot 19.000 Slovencev. 

 

izobraževanjetehnologijapodjetništvozdravjesvetovanjemladi

Ni meje za dobre ideje

Slovenski medicinski portal

Matej Žnidarič in Žan Žurga, študenta petega letnika medicine, sta ustvarila prvi slovenski portal za iskanje zasebnih zdravnikov, zobozdravnikov in zdravnikov s koncesijo najzdravnik.si. Portal ponuja pregledno zbrane podatke o slovenskih zasebnih ordinacijah in ordinacijah s koncesijo. Zdravstvene storitve lahko obiskovalci iščejo glede na lokacijo in vrsto storitve, pri čemer interaktiven zemljevid nadgradi izkušnjo iskanja in olajša pot do prave izbire. Pred kratkim sta portal predstavila slovenski javnosti in do danes ga je obiskalo že več kot 19.000 Slovencev. 

 

VEČ ...|20. 5. 2021
Slovenski medicinski portal

Matej Žnidarič in Žan Žurga, študenta petega letnika medicine, sta ustvarila prvi slovenski portal za iskanje zasebnih zdravnikov, zobozdravnikov in zdravnikov s koncesijo najzdravnik.si. Portal ponuja pregledno zbrane podatke o slovenskih zasebnih ordinacijah in ordinacijah s koncesijo. Zdravstvene storitve lahko obiskovalci iščejo glede na lokacijo in vrsto storitve, pri čemer interaktiven zemljevid nadgradi izkušnjo iskanja in olajša pot do prave izbire. Pred kratkim sta portal predstavila slovenski javnosti in do danes ga je obiskalo že več kot 19.000 Slovencev. 

 

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvozdravjesvetovanjemladi

Sol in luč

VEČ ...|18. 5. 2021
Simon Sinek: Voditelji jedo zadnji - Zakaj lahko le redkokdo reče: Rad imam svojo službo?

Simon Sinek: V knjigi „Voditelji jedo zadnji“ o tem, zakaj si ljudje v nekaterih ekipah med seboj zaupajo in so uspešne, druge pa so obsojene na notranje konflikte in neuspeh. “Zamislite si službo v kateri se počutite varni in se po delu domov vrnete izpolnjeni.” Za prevod knjige so poskrbeli pri podjetju Smart Com.

Simon Sinek: Voditelji jedo zadnji - Zakaj lahko le redkokdo reče: Rad imam svojo službo?

Simon Sinek: V knjigi „Voditelji jedo zadnji“ o tem, zakaj si ljudje v nekaterih ekipah med seboj zaupajo in so uspešne, druge pa so obsojene na notranje konflikte in neuspeh. “Zamislite si službo v kateri se počutite varni in se po delu domov vrnete izpolnjeni.” Za prevod knjige so poskrbeli pri podjetju Smart Com.

družbaodnosisvetovanjeizobraževanje

Sol in luč

Simon Sinek: Voditelji jedo zadnji - Zakaj lahko le redkokdo reče: Rad imam svojo službo?

Simon Sinek: V knjigi „Voditelji jedo zadnji“ o tem, zakaj si ljudje v nekaterih ekipah med seboj zaupajo in so uspešne, druge pa so obsojene na notranje konflikte in neuspeh. “Zamislite si službo v kateri se počutite varni in se po delu domov vrnete izpolnjeni.” Za prevod knjige so poskrbeli pri podjetju Smart Com.

VEČ ...|18. 5. 2021
Simon Sinek: Voditelji jedo zadnji - Zakaj lahko le redkokdo reče: Rad imam svojo službo?

Simon Sinek: V knjigi „Voditelji jedo zadnji“ o tem, zakaj si ljudje v nekaterih ekipah med seboj zaupajo in so uspešne, druge pa so obsojene na notranje konflikte in neuspeh. “Zamislite si službo v kateri se počutite varni in se po delu domov vrnete izpolnjeni.” Za prevod knjige so poskrbeli pri podjetju Smart Com.

Tadej Sadar

družbaodnosisvetovanjeizobraževanje

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|13. 5. 2021
Lov za legendami

Klemen Sagadin je s kolegi razvil dinamično raziskovalno pot, oziroma Lov na legende. Gostom, obiskovalcem Hostla, ki deluje v sklopu Celjskega mladinskega centra, je to bogata dodatna ponudba za nepozabna doživetja.  

 

Lov za legendami

Klemen Sagadin je s kolegi razvil dinamično raziskovalno pot, oziroma Lov na legende. Gostom, obiskovalcem Hostla, ki deluje v sklopu Celjskega mladinskega centra, je to bogata dodatna ponudba za nepozabna doživetja.  

 

izobraževanjetehnologijapodjetništvoturizem

Ni meje za dobre ideje

Lov za legendami

Klemen Sagadin je s kolegi razvil dinamično raziskovalno pot, oziroma Lov na legende. Gostom, obiskovalcem Hostla, ki deluje v sklopu Celjskega mladinskega centra, je to bogata dodatna ponudba za nepozabna doživetja.  

 

VEČ ...|13. 5. 2021
Lov za legendami

Klemen Sagadin je s kolegi razvil dinamično raziskovalno pot, oziroma Lov na legende. Gostom, obiskovalcem Hostla, ki deluje v sklopu Celjskega mladinskega centra, je to bogata dodatna ponudba za nepozabna doživetja.  

 

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvoturizem

Od slike do besede

VEČ ...|11. 5. 2021
Odlična knjiga Chantal Delsol: Sovraštvo do sveta

V oddaji bomo slišali nekaj odlomkov iz knjige, z nami bo prevajalka Jasmina Rihar in dva bralca, ki sta na knjigo tudi opozorila: dr. Verena Perko in dr. Andrej Perko.

 

Odlična knjiga Chantal Delsol: Sovraštvo do sveta

V oddaji bomo slišali nekaj odlomkov iz knjige, z nami bo prevajalka Jasmina Rihar in dva bralca, ki sta na knjigo tudi opozorila: dr. Verena Perko in dr. Andrej Perko.

 

družbaizobraževanje

Od slike do besede

Odlična knjiga Chantal Delsol: Sovraštvo do sveta

V oddaji bomo slišali nekaj odlomkov iz knjige, z nami bo prevajalka Jasmina Rihar in dva bralca, ki sta na knjigo tudi opozorila: dr. Verena Perko in dr. Andrej Perko.

 

VEČ ...|11. 5. 2021
Odlična knjiga Chantal Delsol: Sovraštvo do sveta

V oddaji bomo slišali nekaj odlomkov iz knjige, z nami bo prevajalka Jasmina Rihar in dva bralca, ki sta na knjigo tudi opozorila: dr. Verena Perko in dr. Andrej Perko.

 

Mateja Subotičanec

družbaizobraževanje

Mladoskop

VEČ ...|7. 5. 2021
Lažne novice

Z dr. Žigo Turkom smo govorili o lažnih novicah. Vprašali smo ga, kako lahko razločujemo resnico od prikrivanj in zavajanj vseh vrst, kako globoko lahko lažne informacije spreminjajo družbo in kaj lahko storimo v izogib razširjanju neresnic? Pogovor je nastal v sodelovanju s Fundacijo Don Bosko, katere poslanstvo je pomoč mladim do izobrazbe. 

Lažne novice

Z dr. Žigo Turkom smo govorili o lažnih novicah. Vprašali smo ga, kako lahko razločujemo resnico od prikrivanj in zavajanj vseh vrst, kako globoko lahko lažne informacije spreminjajo družbo in kaj lahko storimo v izogib razširjanju neresnic? Pogovor je nastal v sodelovanju s Fundacijo Don Bosko, katere poslanstvo je pomoč mladim do izobrazbe. 

mladidružbaizobraževanjepolitika

Mladoskop

Lažne novice

Z dr. Žigo Turkom smo govorili o lažnih novicah. Vprašali smo ga, kako lahko razločujemo resnico od prikrivanj in zavajanj vseh vrst, kako globoko lahko lažne informacije spreminjajo družbo in kaj lahko storimo v izogib razširjanju neresnic? Pogovor je nastal v sodelovanju s Fundacijo Don Bosko, katere poslanstvo je pomoč mladim do izobrazbe. 

VEČ ...|7. 5. 2021
Lažne novice

Z dr. Žigo Turkom smo govorili o lažnih novicah. Vprašali smo ga, kako lahko razločujemo resnico od prikrivanj in zavajanj vseh vrst, kako globoko lahko lažne informacije spreminjajo družbo in kaj lahko storimo v izogib razširjanju neresnic? Pogovor je nastal v sodelovanju s Fundacijo Don Bosko, katere poslanstvo je pomoč mladim do izobrazbe. 

Nataša Ličen

mladidružbaizobraževanjepolitika

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|29. 4. 2021
Kakovostna knjiga je vedno dobra izbira

Pia Prezelj z Unescovega mesta literature in iz Vodnikove domačije Šiška je opisala prizadevanja za več bralne kulture in tudi za več podarjanja knjig. 

Kakovostna knjiga je vedno dobra izbira

Pia Prezelj z Unescovega mesta literature in iz Vodnikove domačije Šiška je opisala prizadevanja za več bralne kulture in tudi za več podarjanja knjig. 

družbaizobraževanjekultura

Ni meje za dobre ideje

Kakovostna knjiga je vedno dobra izbira

Pia Prezelj z Unescovega mesta literature in iz Vodnikove domačije Šiška je opisala prizadevanja za več bralne kulture in tudi za več podarjanja knjig. 

VEČ ...|29. 4. 2021
Kakovostna knjiga je vedno dobra izbira

Pia Prezelj z Unescovega mesta literature in iz Vodnikove domačije Šiška je opisala prizadevanja za več bralne kulture in tudi za več podarjanja knjig. 

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekultura

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|27. 4. 2021
Tudi zgodovina bo morala pred Božji sodni stol

Mag. Jure Pavel Emeršič, profesor zgodovine na Gimnaziji Želimlje, je v kratkem pogovoru poljudno razmišljal, kdo piše zgodovino, je res zgodovina učiteljica in zakaj šele v odmiku časa zmore spregovoriti v jeziku resnice različnih? 

Tudi zgodovina bo morala pred Božji sodni stol

Mag. Jure Pavel Emeršič, profesor zgodovine na Gimnaziji Želimlje, je v kratkem pogovoru poljudno razmišljal, kdo piše zgodovino, je res zgodovina učiteljica in zakaj šele v odmiku časa zmore spregovoriti v jeziku resnice različnih? 

zgodovinapreteklostkulturadediščinadružbaizobraževanjepolitika

Zakladi naše dediščine

Tudi zgodovina bo morala pred Božji sodni stol

Mag. Jure Pavel Emeršič, profesor zgodovine na Gimnaziji Želimlje, je v kratkem pogovoru poljudno razmišljal, kdo piše zgodovino, je res zgodovina učiteljica in zakaj šele v odmiku časa zmore spregovoriti v jeziku resnice različnih? 

VEČ ...|27. 4. 2021
Tudi zgodovina bo morala pred Božji sodni stol

Mag. Jure Pavel Emeršič, profesor zgodovine na Gimnaziji Želimlje, je v kratkem pogovoru poljudno razmišljal, kdo piše zgodovino, je res zgodovina učiteljica in zakaj šele v odmiku časa zmore spregovoriti v jeziku resnice različnih? 

Nataša Ličen

zgodovinapreteklostkulturadediščinadružbaizobraževanjepolitika

Sol in luč

VEČ ...|27. 4. 2021
Mel Robins: Pravilo petih sekund. Nadaljevanje.

Nadaljevali smo s predstavitvijo enega najpreprostejših in hkrati najučinkovitejših pravil, ki lahko korenito spremeni tudi vaše življenje, tako kot je avtoričinega. Gre za pravilo petih sekund, ki pomaga živeti, ljubiti, delati in govoriti bolj samozavestno in pogumneje. Mel Robbins, ki je prav zaradi tega postala svetovno znana motivacijska govornica, je napisala knjigo “Pravilo 5 sekund”, ki je prevedena v kar 31 jezikov in prodana v milijonski nakladi. 

Mel Robins: Pravilo petih sekund. Nadaljevanje.

Nadaljevali smo s predstavitvijo enega najpreprostejših in hkrati najučinkovitejših pravil, ki lahko korenito spremeni tudi vaše življenje, tako kot je avtoričinega. Gre za pravilo petih sekund, ki pomaga živeti, ljubiti, delati in govoriti bolj samozavestno in pogumneje. Mel Robbins, ki je prav zaradi tega postala svetovno znana motivacijska govornica, je napisala knjigo “Pravilo 5 sekund”, ki je prevedena v kar 31 jezikov in prodana v milijonski nakladi. 

izobraževanjeodnosi

Sol in luč

Mel Robins: Pravilo petih sekund. Nadaljevanje.

Nadaljevali smo s predstavitvijo enega najpreprostejših in hkrati najučinkovitejših pravil, ki lahko korenito spremeni tudi vaše življenje, tako kot je avtoričinega. Gre za pravilo petih sekund, ki pomaga živeti, ljubiti, delati in govoriti bolj samozavestno in pogumneje. Mel Robbins, ki je prav zaradi tega postala svetovno znana motivacijska govornica, je napisala knjigo “Pravilo 5 sekund”, ki je prevedena v kar 31 jezikov in prodana v milijonski nakladi. 

VEČ ...|27. 4. 2021
Mel Robins: Pravilo petih sekund. Nadaljevanje.

Nadaljevali smo s predstavitvijo enega najpreprostejših in hkrati najučinkovitejših pravil, ki lahko korenito spremeni tudi vaše življenje, tako kot je avtoričinega. Gre za pravilo petih sekund, ki pomaga živeti, ljubiti, delati in govoriti bolj samozavestno in pogumneje. Mel Robbins, ki je prav zaradi tega postala svetovno znana motivacijska govornica, je napisala knjigo “Pravilo 5 sekund”, ki je prevedena v kar 31 jezikov in prodana v milijonski nakladi. 

Tadej Sadar

izobraževanjeodnosi

Od slike do besede

VEČ ...|27. 4. 2021
Manca Izmajlova

Spoznali smo mezzosopranistko Manco Izmajlovo v novi luči. Izdala je namreč knjižni prvenec z naslovom: Vdihni življenje s polnimi pljuči. Knjiga je priročnik za dvig kakovosti življenja s pomočjo dihalnih vaj. 

Manca Izmajlova

Spoznali smo mezzosopranistko Manco Izmajlovo v novi luči. Izdala je namreč knjižni prvenec z naslovom: Vdihni življenje s polnimi pljuči. Knjiga je priročnik za dvig kakovosti življenja s pomočjo dihalnih vaj. 

glasbaizobraževanjepogovor

Od slike do besede

Manca Izmajlova

Spoznali smo mezzosopranistko Manco Izmajlovo v novi luči. Izdala je namreč knjižni prvenec z naslovom: Vdihni življenje s polnimi pljuči. Knjiga je priročnik za dvig kakovosti življenja s pomočjo dihalnih vaj. 

VEČ ...|27. 4. 2021
Manca Izmajlova

Spoznali smo mezzosopranistko Manco Izmajlovo v novi luči. Izdala je namreč knjižni prvenec z naslovom: Vdihni življenje s polnimi pljuči. Knjiga je priročnik za dvig kakovosti življenja s pomočjo dihalnih vaj. 

Mateja Subotičanec

glasbaizobraževanjepogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|26. 4. 2021
Ivan Štuhec: Če že imamo spominski dan, bi morali imeti dan spomina na upor proti vsem okupatorjem

Na predvečer praznika, ki je nekak fosilni ostanek prejšnjega režima, postaja aktualna izjava SAZU o slovenski spravi, ki je bila objavljena sredi marca. V začetku prejšnjega tedna so o njej spregovorili tudi na večeru Društva slovenskih izobražencev na Tržaškem. Dokument je v Sloveniji doživel številne odzive tako pozitivne kot negativne kritike, nekateri pa so ga izrecno zavrnili. Ker so zamejci želeli imeti jasnejšo sliko in boljše razumevanje tega dokumenta, so o njem pripravili okroglo mizo, a Peterlinovo dvorano je moral zaradi epidemije zamenjati svetovni splet. Za naš radio je izjavo komentiral moralni teolog Ivan Štuhec

Ivan Štuhec: Če že imamo spominski dan, bi morali imeti dan spomina na upor proti vsem okupatorjem

Na predvečer praznika, ki je nekak fosilni ostanek prejšnjega režima, postaja aktualna izjava SAZU o slovenski spravi, ki je bila objavljena sredi marca. V začetku prejšnjega tedna so o njej spregovorili tudi na večeru Društva slovenskih izobražencev na Tržaškem. Dokument je v Sloveniji doživel številne odzive tako pozitivne kot negativne kritike, nekateri pa so ga izrecno zavrnili. Ker so zamejci želeli imeti jasnejšo sliko in boljše razumevanje tega dokumenta, so o njem pripravili okroglo mizo, a Peterlinovo dvorano je moral zaradi epidemije zamenjati svetovni splet. Za naš radio je izjavo komentiral moralni teolog Ivan Štuhec

infoizobraževanjeinfopolitikapogovor

Informativni prispevki

Ivan Štuhec: Če že imamo spominski dan, bi morali imeti dan spomina na upor proti vsem okupatorjem

Na predvečer praznika, ki je nekak fosilni ostanek prejšnjega režima, postaja aktualna izjava SAZU o slovenski spravi, ki je bila objavljena sredi marca. V začetku prejšnjega tedna so o njej spregovorili tudi na večeru Društva slovenskih izobražencev na Tržaškem. Dokument je v Sloveniji doživel številne odzive tako pozitivne kot negativne kritike, nekateri pa so ga izrecno zavrnili. Ker so zamejci želeli imeti jasnejšo sliko in boljše razumevanje tega dokumenta, so o njem pripravili okroglo mizo, a Peterlinovo dvorano je moral zaradi epidemije zamenjati svetovni splet. Za naš radio je izjavo komentiral moralni teolog Ivan Štuhec

VEČ ...|26. 4. 2021
Ivan Štuhec: Če že imamo spominski dan, bi morali imeti dan spomina na upor proti vsem okupatorjem

Na predvečer praznika, ki je nekak fosilni ostanek prejšnjega režima, postaja aktualna izjava SAZU o slovenski spravi, ki je bila objavljena sredi marca. V začetku prejšnjega tedna so o njej spregovorili tudi na večeru Društva slovenskih izobražencev na Tržaškem. Dokument je v Sloveniji doživel številne odzive tako pozitivne kot negativne kritike, nekateri pa so ga izrecno zavrnili. Ker so zamejci želeli imeti jasnejšo sliko in boljše razumevanje tega dokumenta, so o njem pripravili okroglo mizo, a Peterlinovo dvorano je moral zaradi epidemije zamenjati svetovni splet. Za naš radio je izjavo komentiral moralni teolog Ivan Štuhec

Radio Ognjišče

infoizobraževanjeinfopolitikapogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|26. 4. 2021
Jože Dežman kritično o prazniku Dnevu upora

27. aprila je državni praznik - dan upora proti okupatorju, ko naj bi se spominjali ustanovitve OF. A kot je pojasnil zgodovinar dr. Jože Dežman, je komunistična oblast za svoje potrebe priredila te datume. Res je, da je 26. aprila 1941 prišlo do sestanka članov društva prijateljev Sovjetske zveze, a to srečanje je bilo povsem obrobno. 

Jože Dežman kritično o prazniku Dnevu upora

27. aprila je državni praznik - dan upora proti okupatorju, ko naj bi se spominjali ustanovitve OF. A kot je pojasnil zgodovinar dr. Jože Dežman, je komunistična oblast za svoje potrebe priredila te datume. Res je, da je 26. aprila 1941 prišlo do sestanka članov društva prijateljev Sovjetske zveze, a to srečanje je bilo povsem obrobno. 

infoodnosiizobraževanjepolitikapogovordružba

Informativni prispevki

Jože Dežman kritično o prazniku Dnevu upora

27. aprila je državni praznik - dan upora proti okupatorju, ko naj bi se spominjali ustanovitve OF. A kot je pojasnil zgodovinar dr. Jože Dežman, je komunistična oblast za svoje potrebe priredila te datume. Res je, da je 26. aprila 1941 prišlo do sestanka članov društva prijateljev Sovjetske zveze, a to srečanje je bilo povsem obrobno. 

VEČ ...|26. 4. 2021
Jože Dežman kritično o prazniku Dnevu upora

27. aprila je državni praznik - dan upora proti okupatorju, ko naj bi se spominjali ustanovitve OF. A kot je pojasnil zgodovinar dr. Jože Dežman, je komunistična oblast za svoje potrebe priredila te datume. Res je, da je 26. aprila 1941 prišlo do sestanka članov društva prijateljev Sovjetske zveze, a to srečanje je bilo povsem obrobno. 

Alen Salihović

infoodnosiizobraževanjepolitikapogovordružba

Mladoskop

VEČ ...|23. 4. 2021
Vsi smo poklicani

Jure Ferlež, duhovnik v Dobu, je tudi vodja škofijske komisije za duhovne poklice. Ob Tednu molitve za duhovne poklice smo z njim govorili o poklicanosti. Vsak, ki je poklican, je poklican iz občestva za občestvo, iz skupnosti za skupnost in iz družine za družino. Na poti enega stojijo mnogi, pravi.

Vsi smo poklicani

Jure Ferlež, duhovnik v Dobu, je tudi vodja škofijske komisije za duhovne poklice. Ob Tednu molitve za duhovne poklice smo z njim govorili o poklicanosti. Vsak, ki je poklican, je poklican iz občestva za občestvo, iz skupnosti za skupnost in iz družine za družino. Na poti enega stojijo mnogi, pravi.

mladidružbaizobraževanjesvetovanjeduhovnostodnosi

Mladoskop

Vsi smo poklicani

Jure Ferlež, duhovnik v Dobu, je tudi vodja škofijske komisije za duhovne poklice. Ob Tednu molitve za duhovne poklice smo z njim govorili o poklicanosti. Vsak, ki je poklican, je poklican iz občestva za občestvo, iz skupnosti za skupnost in iz družine za družino. Na poti enega stojijo mnogi, pravi.

VEČ ...|23. 4. 2021
Vsi smo poklicani

Jure Ferlež, duhovnik v Dobu, je tudi vodja škofijske komisije za duhovne poklice. Ob Tednu molitve za duhovne poklice smo z njim govorili o poklicanosti. Vsak, ki je poklican, je poklican iz občestva za občestvo, iz skupnosti za skupnost in iz družine za družino. Na poti enega stojijo mnogi, pravi.

Nataša Ličen

mladidružbaizobraževanjesvetovanjeduhovnostodnosi

Doživetja narave

VEČ ...|23. 4. 2021
Zgodbi o morju in ribištvu

V mozaičnih oddaji smo povezali svetovna dneva knjige in Zemlje, slišali boste nadaljevanje znanstvenih monologov o ribištvu in morjih: Naše roke so manjše in Recept za tuno. Na koncu smo obiskali Blejski vintgar.

Zgodbi o morju in ribištvu

V mozaičnih oddaji smo povezali svetovna dneva knjige in Zemlje, slišali boste nadaljevanje znanstvenih monologov o ribištvu in morjih: Naše roke so manjše in Recept za tuno. Na koncu smo obiskali Blejski vintgar.

naravamorjeizobraževanjevarstvo naravepodnebne spremembegoreliteratur

Doživetja narave

Zgodbi o morju in ribištvu

V mozaičnih oddaji smo povezali svetovna dneva knjige in Zemlje, slišali boste nadaljevanje znanstvenih monologov o ribištvu in morjih: Naše roke so manjše in Recept za tuno. Na koncu smo obiskali Blejski vintgar.

VEČ ...|23. 4. 2021
Zgodbi o morju in ribištvu

V mozaičnih oddaji smo povezali svetovna dneva knjige in Zemlje, slišali boste nadaljevanje znanstvenih monologov o ribištvu in morjih: Naše roke so manjše in Recept za tuno. Na koncu smo obiskali Blejski vintgar.

Blaž Lesnik

naravamorjeizobraževanjevarstvo naravepodnebne spremembegoreliteratur

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|22. 4. 2021
Očistimo se odpadkov

Ob Dnevu zemlje smo sledili pobudam k ukrepanju za skupni boljši jutri, ki jih je mnogo. Na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo so se na primer odločili prispevati svoj delček v mozaik osveščanja o skrbi za okolje. Po ocenah SURS v Sloveniji letno proizvedemo čez 8 milijonov ton vseh odpadkov, njihova količina pa iz leta v leto vztrajno narašča. Še vedno se jih vse preveč znajde na nepravih mestih. Zato so se na fakulteti odločili, da bodo zavihali rokave in preden bodo sedli za računalnik, pobrali smeti v okolici fakultete in tako tudi sami prispevali k čistejšemu okolju. Pobuda je prišla z Oddelka za okoljsko gradbeništvo, kjer deluje tudi dr. Nataša Atanasova, ki je bila naša sogovornica.

 

Očistimo se odpadkov

Ob Dnevu zemlje smo sledili pobudam k ukrepanju za skupni boljši jutri, ki jih je mnogo. Na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo so se na primer odločili prispevati svoj delček v mozaik osveščanja o skrbi za okolje. Po ocenah SURS v Sloveniji letno proizvedemo čez 8 milijonov ton vseh odpadkov, njihova količina pa iz leta v leto vztrajno narašča. Še vedno se jih vse preveč znajde na nepravih mestih. Zato so se na fakulteti odločili, da bodo zavihali rokave in preden bodo sedli za računalnik, pobrali smeti v okolici fakultete in tako tudi sami prispevali k čistejšemu okolju. Pobuda je prišla z Oddelka za okoljsko gradbeništvo, kjer deluje tudi dr. Nataša Atanasova, ki je bila naša sogovornica.

 

izobraževanjetehnologijapodjetništvodružbanarava

Ni meje za dobre ideje

Očistimo se odpadkov

Ob Dnevu zemlje smo sledili pobudam k ukrepanju za skupni boljši jutri, ki jih je mnogo. Na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo so se na primer odločili prispevati svoj delček v mozaik osveščanja o skrbi za okolje. Po ocenah SURS v Sloveniji letno proizvedemo čez 8 milijonov ton vseh odpadkov, njihova količina pa iz leta v leto vztrajno narašča. Še vedno se jih vse preveč znajde na nepravih mestih. Zato so se na fakulteti odločili, da bodo zavihali rokave in preden bodo sedli za računalnik, pobrali smeti v okolici fakultete in tako tudi sami prispevali k čistejšemu okolju. Pobuda je prišla z Oddelka za okoljsko gradbeništvo, kjer deluje tudi dr. Nataša Atanasova, ki je bila naša sogovornica.

 

VEČ ...|22. 4. 2021
Očistimo se odpadkov

Ob Dnevu zemlje smo sledili pobudam k ukrepanju za skupni boljši jutri, ki jih je mnogo. Na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo so se na primer odločili prispevati svoj delček v mozaik osveščanja o skrbi za okolje. Po ocenah SURS v Sloveniji letno proizvedemo čez 8 milijonov ton vseh odpadkov, njihova količina pa iz leta v leto vztrajno narašča. Še vedno se jih vse preveč znajde na nepravih mestih. Zato so se na fakulteti odločili, da bodo zavihali rokave in preden bodo sedli za računalnik, pobrali smeti v okolici fakultete in tako tudi sami prispevali k čistejšemu okolju. Pobuda je prišla z Oddelka za okoljsko gradbeništvo, kjer deluje tudi dr. Nataša Atanasova, ki je bila naša sogovornica.

 

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvodružbanarava

Mladoskop

VEČ ...|16. 4. 2021
Pomen finančne pismenosti

V življenju se na vsakem koraku srečujemo z odločitvami, ki imajo finančne posledice. Ne le na področju nakupov, s finančno pismenostjo so povezana tudi znanja o učinkoviti rabi energije, zmanjšanju odpadkov, nevarnostih zavajajočega oglaševanja in še marsikaj. Na Zavodu za šolstvo že vrsto let usposabljajo za poučevanje finančne pismenosti v šolah, o tem smo se pogovarjali z Ireno Simčič. 

Pomen finančne pismenosti

V življenju se na vsakem koraku srečujemo z odločitvami, ki imajo finančne posledice. Ne le na področju nakupov, s finančno pismenostjo so povezana tudi znanja o učinkoviti rabi energije, zmanjšanju odpadkov, nevarnostih zavajajočega oglaševanja in še marsikaj. Na Zavodu za šolstvo že vrsto let usposabljajo za poučevanje finančne pismenosti v šolah, o tem smo se pogovarjali z Ireno Simčič. 

mladidružbaizobraževanjesvetovanje

Mladoskop

Pomen finančne pismenosti

V življenju se na vsakem koraku srečujemo z odločitvami, ki imajo finančne posledice. Ne le na področju nakupov, s finančno pismenostjo so povezana tudi znanja o učinkoviti rabi energije, zmanjšanju odpadkov, nevarnostih zavajajočega oglaševanja in še marsikaj. Na Zavodu za šolstvo že vrsto let usposabljajo za poučevanje finančne pismenosti v šolah, o tem smo se pogovarjali z Ireno Simčič. 

VEČ ...|16. 4. 2021
Pomen finančne pismenosti

V življenju se na vsakem koraku srečujemo z odločitvami, ki imajo finančne posledice. Ne le na področju nakupov, s finančno pismenostjo so povezana tudi znanja o učinkoviti rabi energije, zmanjšanju odpadkov, nevarnostih zavajajočega oglaševanja in še marsikaj. Na Zavodu za šolstvo že vrsto let usposabljajo za poučevanje finančne pismenosti v šolah, o tem smo se pogovarjali z Ireno Simčič. 

Nataša Ličen

mladidružbaizobraževanjesvetovanje

Od slike do besede

VEČ ...|6. 4. 2021
Duh liturgije, prelomno delo v prelomnih časih

Duh liturgije, prelomno delo v prelomnih časih

duhovnostizobraževanje

Od slike do besede

Duh liturgije, prelomno delo v prelomnih časih
VEČ ...|6. 4. 2021
Duh liturgije, prelomno delo v prelomnih časih

Mateja Subotičanec

duhovnostizobraževanje

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|21. 3. 2021
Ivan Oražen (1869-1921)

Zdravnik Ivan Oražen je pred smrtjo vse svoje premoženje zapustil za ustanovitev in vzdrževanje Oražnovega doma, ki je namenjen za bivanje manj premožnih študentov medicine v Ljubljani. Manj znano pa je, da je bil v vodstvu sokolske zveze, da je kot zdravnik sodeloval v balkanski ter prvi svetovni vojni in si prizadeval za slovenstvo. Pomembno vlogo je imel tudi pri ustanavljanju Medicinske fakultete.  

Ivan Oražen (1869-1921)

Zdravnik Ivan Oražen je pred smrtjo vse svoje premoženje zapustil za ustanovitev in vzdrževanje Oražnovega doma, ki je namenjen za bivanje manj premožnih študentov medicine v Ljubljani. Manj znano pa je, da je bil v vodstvu sokolske zveze, da je kot zdravnik sodeloval v balkanski ter prvi svetovni vojni in si prizadeval za slovenstvo. Pomembno vlogo je imel tudi pri ustanavljanju Medicinske fakultete.  

infoizobraževanjespominzdravstvošportpolitikadružba

Graditelji slovenskega doma

Ivan Oražen (1869-1921)

Zdravnik Ivan Oražen je pred smrtjo vse svoje premoženje zapustil za ustanovitev in vzdrževanje Oražnovega doma, ki je namenjen za bivanje manj premožnih študentov medicine v Ljubljani. Manj znano pa je, da je bil v vodstvu sokolske zveze, da je kot zdravnik sodeloval v balkanski ter prvi svetovni vojni in si prizadeval za slovenstvo. Pomembno vlogo je imel tudi pri ustanavljanju Medicinske fakultete.  

VEČ ...|21. 3. 2021
Ivan Oražen (1869-1921)

Zdravnik Ivan Oražen je pred smrtjo vse svoje premoženje zapustil za ustanovitev in vzdrževanje Oražnovega doma, ki je namenjen za bivanje manj premožnih študentov medicine v Ljubljani. Manj znano pa je, da je bil v vodstvu sokolske zveze, da je kot zdravnik sodeloval v balkanski ter prvi svetovni vojni in si prizadeval za slovenstvo. Pomembno vlogo je imel tudi pri ustanavljanju Medicinske fakultete.  

Tone Gorjup

infoizobraževanjespominzdravstvošportpolitikadružba

Informativne oddaje

VEČ ...|14. 3. 2021
Utrip dneva dne 14. 3.

Na Žalah slovesnost v spomin na vse žrtve epidemije, predsednik Pahor in nadškof Zore poudarila, da moramo stopiti skupaj, saj drug drugega potrebujemo.

Papež Frančišek danes molil za končanje spopadov v Siriji.

Premier Janša še naprej za trdo delo koalicije, se pa zaveda, da lahko vlada pade kadarkoli, tudi v času predsedovanja uniji.

Jutri preizkus čaka ministrico za izobraževanje Simono Kustec.

Za Nemčijo je letos volilno leto.

Čeprav jutrišnji datum vabi k menjavi pnevmatik, lahko s tem še počakamo.

Vreme- padavine bodo do večera ponehale, kakšna snežinka se lahko jutri popoldne spet pojavi.

Utrip dneva dne 14. 3.

Na Žalah slovesnost v spomin na vse žrtve epidemije, predsednik Pahor in nadškof Zore poudarila, da moramo stopiti skupaj, saj drug drugega potrebujemo.

Papež Frančišek danes molil za končanje spopadov v Siriji.

Premier Janša še naprej za trdo delo koalicije, se pa zaveda, da lahko vlada pade kadarkoli, tudi v času predsedovanja uniji.

Jutri preizkus čaka ministrico za izobraževanje Simono Kustec.

Za Nemčijo je letos volilno leto.

Čeprav jutrišnji datum vabi k menjavi pnevmatik, lahko s tem še počakamo.

Vreme- padavine bodo do večera ponehale, kakšna snežinka se lahko jutri popoldne spet pojavi.

infonovice

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 14. 3.

Na Žalah slovesnost v spomin na vse žrtve epidemije, predsednik Pahor in nadškof Zore poudarila, da moramo stopiti skupaj, saj drug drugega potrebujemo.

Papež Frančišek danes molil za končanje spopadov v Siriji.

Premier Janša še naprej za trdo delo koalicije, se pa zaveda, da lahko vlada pade kadarkoli, tudi v času predsedovanja uniji.

Jutri preizkus čaka ministrico za izobraževanje Simono Kustec.

Za Nemčijo je letos volilno leto.

Čeprav jutrišnji datum vabi k menjavi pnevmatik, lahko s tem še počakamo.

Vreme- padavine bodo do večera ponehale, kakšna snežinka se lahko jutri popoldne spet pojavi.

VEČ ...|14. 3. 2021
Utrip dneva dne 14. 3.

Na Žalah slovesnost v spomin na vse žrtve epidemije, predsednik Pahor in nadškof Zore poudarila, da moramo stopiti skupaj, saj drug drugega potrebujemo.

Papež Frančišek danes molil za končanje spopadov v Siriji.

Premier Janša še naprej za trdo delo koalicije, se pa zaveda, da lahko vlada pade kadarkoli, tudi v času predsedovanja uniji.

Jutri preizkus čaka ministrico za izobraževanje Simono Kustec.

Za Nemčijo je letos volilno leto.

Čeprav jutrišnji datum vabi k menjavi pnevmatik, lahko s tem še počakamo.

Vreme- padavine bodo do večera ponehale, kakšna snežinka se lahko jutri popoldne spet pojavi.

Radio Ognjišče

infonovice

Svetovalnica

VEČ ...|11. 3. 2021
Kako se z vzgojo in znanjem spopasti s krizami

V tokratni Svetovalnici smo na aktualne razmere pogledali malce drugače. Vprašali smo se , kakšno vlogo igrata kakovostna vzgoja in izobraževanje pri spopadanju z različnimi krizami, tudi z razmerami, ki nas čakajo po koncu epidemije. Z nami je bil dekan Teološke fakultete prof. dr. Janez Vodičar.

Kako se z vzgojo in znanjem spopasti s krizami

V tokratni Svetovalnici smo na aktualne razmere pogledali malce drugače. Vprašali smo se , kakšno vlogo igrata kakovostna vzgoja in izobraževanje pri spopadanju z različnimi krizami, tudi z razmerami, ki nas čakajo po koncu epidemije. Z nami je bil dekan Teološke fakultete prof. dr. Janez Vodičar.

svetovanjevzgojadružbaodnosi

Svetovalnica

Kako se z vzgojo in znanjem spopasti s krizami

V tokratni Svetovalnici smo na aktualne razmere pogledali malce drugače. Vprašali smo se , kakšno vlogo igrata kakovostna vzgoja in izobraževanje pri spopadanju z različnimi krizami, tudi z razmerami, ki nas čakajo po koncu epidemije. Z nami je bil dekan Teološke fakultete prof. dr. Janez Vodičar.

VEČ ...|11. 3. 2021
Kako se z vzgojo in znanjem spopasti s krizami

V tokratni Svetovalnici smo na aktualne razmere pogledali malce drugače. Vprašali smo se , kakšno vlogo igrata kakovostna vzgoja in izobraževanje pri spopadanju z različnimi krizami, tudi z razmerami, ki nas čakajo po koncu epidemije. Z nami je bil dekan Teološke fakultete prof. dr. Janez Vodičar.

Blaž Lesnik

svetovanjevzgojadružbaodnosi

Via positiva

VEČ ...|11. 3. 2021
Od kod in kaj je zavest?

Si želite več uresničenih vrednot, tudi zdravja in svobode, urejene države, čistejšega okolja in še bi lahko naštevali? Potem se mora spremeniti vsak od nas. Na bolje. S ponotranjanjem lokalnih in globalnih dolžnosti ter odgovornosti, pravi prof. dr. Marko Pavliha, pravnik, raziskovalec zavesti, intelektualec, humanist, pisatelj. Ravnokar je izšla njegova zadnja knjiga Onkraj materialističnega prepričanja s podnaslovom Duhovna dramila. V pogovoru nas je zanimalo poznavanje “delovanja” zavesti.   

Od kod in kaj je zavest?

Si želite več uresničenih vrednot, tudi zdravja in svobode, urejene države, čistejšega okolja in še bi lahko naštevali? Potem se mora spremeniti vsak od nas. Na bolje. S ponotranjanjem lokalnih in globalnih dolžnosti ter odgovornosti, pravi prof. dr. Marko Pavliha, pravnik, raziskovalec zavesti, intelektualec, humanist, pisatelj. Ravnokar je izšla njegova zadnja knjiga Onkraj materialističnega prepričanja s podnaslovom Duhovna dramila. V pogovoru nas je zanimalo poznavanje “delovanja” zavesti.   

družbapogovorodnosiduhovnostizobraževanje

Via positiva

Od kod in kaj je zavest?

Si želite več uresničenih vrednot, tudi zdravja in svobode, urejene države, čistejšega okolja in še bi lahko naštevali? Potem se mora spremeniti vsak od nas. Na bolje. S ponotranjanjem lokalnih in globalnih dolžnosti ter odgovornosti, pravi prof. dr. Marko Pavliha, pravnik, raziskovalec zavesti, intelektualec, humanist, pisatelj. Ravnokar je izšla njegova zadnja knjiga Onkraj materialističnega prepričanja s podnaslovom Duhovna dramila. V pogovoru nas je zanimalo poznavanje “delovanja” zavesti.   

VEČ ...|11. 3. 2021
Od kod in kaj je zavest?

Si želite več uresničenih vrednot, tudi zdravja in svobode, urejene države, čistejšega okolja in še bi lahko naštevali? Potem se mora spremeniti vsak od nas. Na bolje. S ponotranjanjem lokalnih in globalnih dolžnosti ter odgovornosti, pravi prof. dr. Marko Pavliha, pravnik, raziskovalec zavesti, intelektualec, humanist, pisatelj. Ravnokar je izšla njegova zadnja knjiga Onkraj materialističnega prepričanja s podnaslovom Duhovna dramila. V pogovoru nas je zanimalo poznavanje “delovanja” zavesti.   

Nataša Ličen

družbapogovorodnosiduhovnostizobraževanje

Globine

VEČ ...|9. 3. 2021
O politiki (Vsi bratje)

Vodilo političnega delovanja naj bo ljubezen, pravi papež Frančišek v svoji okrožnici Vsi bratje. V resnici gre še dlje, saj vpeljuje pojem nežnosti v politiki, in sicer kot pot, ki izhaja iz srca in seže do oči, ušes in rok. Kristjani nismo poklicani ne k “biti levičarji” in ne k “biti desničarji”, temveč k iskanju te poti. Tokrat smo v oddaji gostili duhovnika Milana Knepa. Video

O politiki (Vsi bratje)

Vodilo političnega delovanja naj bo ljubezen, pravi papež Frančišek v svoji okrožnici Vsi bratje. V resnici gre še dlje, saj vpeljuje pojem nežnosti v politiki, in sicer kot pot, ki izhaja iz srca in seže do oči, ušes in rok. Kristjani nismo poklicani ne k “biti levičarji” in ne k “biti desničarji”, temveč k iskanju te poti. Tokrat smo v oddaji gostili duhovnika Milana Knepa. Video

družbaduhovnostpapežpolitikaizobraževanje

Globine

O politiki (Vsi bratje)

Vodilo političnega delovanja naj bo ljubezen, pravi papež Frančišek v svoji okrožnici Vsi bratje. V resnici gre še dlje, saj vpeljuje pojem nežnosti v politiki, in sicer kot pot, ki izhaja iz srca in seže do oči, ušes in rok. Kristjani nismo poklicani ne k “biti levičarji” in ne k “biti desničarji”, temveč k iskanju te poti. Tokrat smo v oddaji gostili duhovnika Milana Knepa. Video

VEČ ...|9. 3. 2021
O politiki (Vsi bratje)

Vodilo političnega delovanja naj bo ljubezen, pravi papež Frančišek v svoji okrožnici Vsi bratje. V resnici gre še dlje, saj vpeljuje pojem nežnosti v politiki, in sicer kot pot, ki izhaja iz srca in seže do oči, ušes in rok. Kristjani nismo poklicani ne k “biti levičarji” in ne k “biti desničarji”, temveč k iskanju te poti. Tokrat smo v oddaji gostili duhovnika Milana Knepa. Video

Blaž Lesnik

družbaduhovnostpapežpolitikaizobraževanje

Svetovalnica

VEČ ...|8. 3. 2021
Kuhajmo s sestro Nikolino

O uporabi zelišč pri postni prehrani, o kruhu in čebuli, skutini potici, uporabi mesa petelina, pehtranovi potici, maslu in marmeladi iz kivija ...

Kuhajmo s sestro Nikolino

O uporabi zelišč pri postni prehrani, o kruhu in čebuli, skutini potici, uporabi mesa petelina, pehtranovi potici, maslu in marmeladi iz kivija ...

svetovanjeizobraževanje

Svetovalnica

Kuhajmo s sestro Nikolino

O uporabi zelišč pri postni prehrani, o kruhu in čebuli, skutini potici, uporabi mesa petelina, pehtranovi potici, maslu in marmeladi iz kivija ...

VEČ ...|8. 3. 2021
Kuhajmo s sestro Nikolino

O uporabi zelišč pri postni prehrani, o kruhu in čebuli, skutini potici, uporabi mesa petelina, pehtranovi potici, maslu in marmeladi iz kivija ...

Matjaž Merljak

svetovanjeizobraževanje

Mladoskop

VEČ ...|5. 3. 2021
Alkoholni miti

Andreja Verovšek je koordinatorica pri Karitas za postno akcijo 40 dni brez alkohola, ki se v letu 2021 odvija že šestnajstič, pod nosilnim geslom ’Moja poteza’. Izbira o zmernosti ali nezmernosti, o pitju ali ne pitju alkohola, je osebna odločitev. Družba in okolje pa pitje spodbujata ali zavirata. O alkoholu se širi veliko neresnic. Katerih? Predstavili smo jih v pogovoru. 

Alkoholni miti

Andreja Verovšek je koordinatorica pri Karitas za postno akcijo 40 dni brez alkohola, ki se v letu 2021 odvija že šestnajstič, pod nosilnim geslom ’Moja poteza’. Izbira o zmernosti ali nezmernosti, o pitju ali ne pitju alkohola, je osebna odločitev. Družba in okolje pa pitje spodbujata ali zavirata. O alkoholu se širi veliko neresnic. Katerih? Predstavili smo jih v pogovoru. 

družbamladiizobraževanjepogovorodnosivzgojazdravstvo

Mladoskop

Alkoholni miti

Andreja Verovšek je koordinatorica pri Karitas za postno akcijo 40 dni brez alkohola, ki se v letu 2021 odvija že šestnajstič, pod nosilnim geslom ’Moja poteza’. Izbira o zmernosti ali nezmernosti, o pitju ali ne pitju alkohola, je osebna odločitev. Družba in okolje pa pitje spodbujata ali zavirata. O alkoholu se širi veliko neresnic. Katerih? Predstavili smo jih v pogovoru. 

VEČ ...|5. 3. 2021
Alkoholni miti

Andreja Verovšek je koordinatorica pri Karitas za postno akcijo 40 dni brez alkohola, ki se v letu 2021 odvija že šestnajstič, pod nosilnim geslom ’Moja poteza’. Izbira o zmernosti ali nezmernosti, o pitju ali ne pitju alkohola, je osebna odločitev. Družba in okolje pa pitje spodbujata ali zavirata. O alkoholu se širi veliko neresnic. Katerih? Predstavili smo jih v pogovoru. 

Nataša Ličen

družbamladiizobraževanjepogovorodnosivzgojazdravstvo

Via positiva

VEČ ...|4. 3. 2021
Voranc Kutnik

Vodenje organizacij po principu piramide, na vrhu odločajo, spodaj izvršijo, se v sodobni družbi ne obrestuje. Vključenost in odgovornost motivirata ljudi k dobro opravljenemu delu. Odnosi, ki temeljijo na zaupanju, so del agilne miselnosti in vodenja. O tem smo govorili v oddaji Via positiva.

Voranc Kutnik

Vodenje organizacij po principu piramide, na vrhu odločajo, spodaj izvršijo, se v sodobni družbi ne obrestuje. Vključenost in odgovornost motivirata ljudi k dobro opravljenemu delu. Odnosi, ki temeljijo na zaupanju, so del agilne miselnosti in vodenja. O tem smo govorili v oddaji Via positiva.

izobraževanje

Via positiva

Voranc Kutnik

Vodenje organizacij po principu piramide, na vrhu odločajo, spodaj izvršijo, se v sodobni družbi ne obrestuje. Vključenost in odgovornost motivirata ljudi k dobro opravljenemu delu. Odnosi, ki temeljijo na zaupanju, so del agilne miselnosti in vodenja. O tem smo govorili v oddaji Via positiva.

VEČ ...|4. 3. 2021
Voranc Kutnik

Vodenje organizacij po principu piramide, na vrhu odločajo, spodaj izvršijo, se v sodobni družbi ne obrestuje. Vključenost in odgovornost motivirata ljudi k dobro opravljenemu delu. Odnosi, ki temeljijo na zaupanju, so del agilne miselnosti in vodenja. O tem smo govorili v oddaji Via positiva.

Nataša Ličen

izobraževanje

Via positiva

VEČ ...|25. 2. 2021
Uravnoteženo življenje, boljše sobivanje ob večji soodgovornosti

V pogovoru z Iro Zorkom, arhitektom, poznavalcem gradnje iz naravnih materialov, direktorjem Zavoda za prostor kulture, smo razmišljali o družbenih in osebnih idealih, o etičnosti in ekološkosti, o današnjih ujetostih ter tudi o prebujanju številnih alternativ. 

Uravnoteženo življenje, boljše sobivanje ob večji soodgovornosti

V pogovoru z Iro Zorkom, arhitektom, poznavalcem gradnje iz naravnih materialov, direktorjem Zavoda za prostor kulture, smo razmišljali o družbenih in osebnih idealih, o etičnosti in ekološkosti, o današnjih ujetostih ter tudi o prebujanju številnih alternativ. 

družbaizobraževanjekulturanaravaodnosipogovor

Via positiva

Uravnoteženo življenje, boljše sobivanje ob večji soodgovornosti

V pogovoru z Iro Zorkom, arhitektom, poznavalcem gradnje iz naravnih materialov, direktorjem Zavoda za prostor kulture, smo razmišljali o družbenih in osebnih idealih, o etičnosti in ekološkosti, o današnjih ujetostih ter tudi o prebujanju številnih alternativ. 

VEČ ...|25. 2. 2021
Uravnoteženo življenje, boljše sobivanje ob večji soodgovornosti

V pogovoru z Iro Zorkom, arhitektom, poznavalcem gradnje iz naravnih materialov, direktorjem Zavoda za prostor kulture, smo razmišljali o družbenih in osebnih idealih, o etičnosti in ekološkosti, o današnjih ujetostih ter tudi o prebujanju številnih alternativ. 

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekulturanaravaodnosipogovor

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|25. 2. 2021
Kako izbrati pravi zrelostni razred hibrida koruze?

Klimatske spremembe, predvsem višanje poletnih temperatur in pa težnja po čimvečjih pridelkih kmete spodbujata k setvi hibridov koruze poznejših zrelostnih razredov. A to je lahko dvorezen meč, pravi Aleš Volčič svetovalec Semenarne Ljubljana. Pri odločitvah in sklepanju kompromisov največ štejejo izkušnje iz prejšnjih let, prav zato pa si je nujno zagotoviti ustrezno seme.

Kako izbrati pravi zrelostni razred hibrida koruze?

Klimatske spremembe, predvsem višanje poletnih temperatur in pa težnja po čimvečjih pridelkih kmete spodbujata k setvi hibridov koruze poznejših zrelostnih razredov. A to je lahko dvorezen meč, pravi Aleš Volčič svetovalec Semenarne Ljubljana. Pri odločitvah in sklepanju kompromisov največ štejejo izkušnje iz prejšnjih let, prav zato pa si je nujno zagotoviti ustrezno seme.

izobraževanjekmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Kako izbrati pravi zrelostni razred hibrida koruze?

Klimatske spremembe, predvsem višanje poletnih temperatur in pa težnja po čimvečjih pridelkih kmete spodbujata k setvi hibridov koruze poznejših zrelostnih razredov. A to je lahko dvorezen meč, pravi Aleš Volčič svetovalec Semenarne Ljubljana. Pri odločitvah in sklepanju kompromisov največ štejejo izkušnje iz prejšnjih let, prav zato pa si je nujno zagotoviti ustrezno seme.

VEČ ...|25. 2. 2021
Kako izbrati pravi zrelostni razred hibrida koruze?

Klimatske spremembe, predvsem višanje poletnih temperatur in pa težnja po čimvečjih pridelkih kmete spodbujata k setvi hibridov koruze poznejših zrelostnih razredov. A to je lahko dvorezen meč, pravi Aleš Volčič svetovalec Semenarne Ljubljana. Pri odločitvah in sklepanju kompromisov največ štejejo izkušnje iz prejšnjih let, prav zato pa si je nujno zagotoviti ustrezno seme.

Robert Božič

izobraževanjekmetijstvosvetovanje

Informativni prispevki

VEČ ...|24. 2. 2021
Hidroelektrarne na Savi

Raba električne energije se povečuje, treba je iskati nove vire. Če so domači in iz obnovljjivih virov, toliko bolje. Pravi mag. Jure Šimic, vodja projekta hidroelektrarne na srednji Savi, direktor podjetja HSE Invest d.o.o..    

Hidroelektrarne na Savi

Raba električne energije se povečuje, treba je iskati nove vire. Če so domači in iz obnovljjivih virov, toliko bolje. Pravi mag. Jure Šimic, vodja projekta hidroelektrarne na srednji Savi, direktor podjetja HSE Invest d.o.o..    

družbaizobraževanjeinfosvetovanje

Informativni prispevki

Hidroelektrarne na Savi

Raba električne energije se povečuje, treba je iskati nove vire. Če so domači in iz obnovljjivih virov, toliko bolje. Pravi mag. Jure Šimic, vodja projekta hidroelektrarne na srednji Savi, direktor podjetja HSE Invest d.o.o..    

VEČ ...|24. 2. 2021
Hidroelektrarne na Savi

Raba električne energije se povečuje, treba je iskati nove vire. Če so domači in iz obnovljjivih virov, toliko bolje. Pravi mag. Jure Šimic, vodja projekta hidroelektrarne na srednji Savi, direktor podjetja HSE Invest d.o.o..    

Lidija ZupaničNataša Ličen

družbaizobraževanjeinfosvetovanje

Mladoskop

VEČ ...|19. 2. 2021
Post, iskanje Boga in dobrega v ljudeh

Liza Primc in Nikolaj Horvat, študenta Teološke fakultete v Ljubljani, sta razmišljala o iskanju in bližini Boga, povezovanju religij, tudi o postu in pasteh pretiranega pitja alkohola. 

Post, iskanje Boga in dobrega v ljudeh

Liza Primc in Nikolaj Horvat, študenta Teološke fakultete v Ljubljani, sta razmišljala o iskanju in bližini Boga, povezovanju religij, tudi o postu in pasteh pretiranega pitja alkohola. 

mladidružbapogovorodnosiduhovnostizobraževanje

Mladoskop

Post, iskanje Boga in dobrega v ljudeh

Liza Primc in Nikolaj Horvat, študenta Teološke fakultete v Ljubljani, sta razmišljala o iskanju in bližini Boga, povezovanju religij, tudi o postu in pasteh pretiranega pitja alkohola. 

VEČ ...|19. 2. 2021
Post, iskanje Boga in dobrega v ljudeh

Liza Primc in Nikolaj Horvat, študenta Teološke fakultete v Ljubljani, sta razmišljala o iskanju in bližini Boga, povezovanju religij, tudi o postu in pasteh pretiranega pitja alkohola. 

Nataša Ličen

mladidružbapogovorodnosiduhovnostizobraževanje

Via positiva

VEČ ...|18. 2. 2021
EU nagradila požrtvovalno delo članov in ostalih sodelavcev Društva psihologov Slovenije v času epidemije

Slovensko društvo psihologov je prejelo nagrado za izreden prispevek k boju proti pandemiji COVID-19 in njenim katastrofalnim posledicam. Nagrado je podelil EESO, Evropski ekonomsko-socialni odbor, svetovalni organ, ki zastopa evropsko civilno družbo na ravni EU, za aktivnosti pod okriljem Operativne skupine za izvajanje psihološke pomoči v razmerah epidemije, ki jo koordinira NIJZ. Ena bolj izpostavljenih aktivnostih je telefon za psihološko podporo ob epidemiji covida-19 (080 5100), s katerim skupaj z NIJZ in drugimi organizacijami, prebivalcem nudijo razbremenilne pogovore ob stiskah zaradi epidemije. 

EU nagradila požrtvovalno delo članov in ostalih sodelavcev Društva psihologov Slovenije v času epidemije

Slovensko društvo psihologov je prejelo nagrado za izreden prispevek k boju proti pandemiji COVID-19 in njenim katastrofalnim posledicam. Nagrado je podelil EESO, Evropski ekonomsko-socialni odbor, svetovalni organ, ki zastopa evropsko civilno družbo na ravni EU, za aktivnosti pod okriljem Operativne skupine za izvajanje psihološke pomoči v razmerah epidemije, ki jo koordinira NIJZ. Ena bolj izpostavljenih aktivnostih je telefon za psihološko podporo ob epidemiji covida-19 (080 5100), s katerim skupaj z NIJZ in drugimi organizacijami, prebivalcem nudijo razbremenilne pogovore ob stiskah zaradi epidemije. 

družbaizobraževanjekoronavirusodnosipogovorsvetovanje

Via positiva

EU nagradila požrtvovalno delo članov in ostalih sodelavcev Društva psihologov Slovenije v času epidemije

Slovensko društvo psihologov je prejelo nagrado za izreden prispevek k boju proti pandemiji COVID-19 in njenim katastrofalnim posledicam. Nagrado je podelil EESO, Evropski ekonomsko-socialni odbor, svetovalni organ, ki zastopa evropsko civilno družbo na ravni EU, za aktivnosti pod okriljem Operativne skupine za izvajanje psihološke pomoči v razmerah epidemije, ki jo koordinira NIJZ. Ena bolj izpostavljenih aktivnostih je telefon za psihološko podporo ob epidemiji covida-19 (080 5100), s katerim skupaj z NIJZ in drugimi organizacijami, prebivalcem nudijo razbremenilne pogovore ob stiskah zaradi epidemije. 

VEČ ...|18. 2. 2021
EU nagradila požrtvovalno delo članov in ostalih sodelavcev Društva psihologov Slovenije v času epidemije

Slovensko društvo psihologov je prejelo nagrado za izreden prispevek k boju proti pandemiji COVID-19 in njenim katastrofalnim posledicam. Nagrado je podelil EESO, Evropski ekonomsko-socialni odbor, svetovalni organ, ki zastopa evropsko civilno družbo na ravni EU, za aktivnosti pod okriljem Operativne skupine za izvajanje psihološke pomoči v razmerah epidemije, ki jo koordinira NIJZ. Ena bolj izpostavljenih aktivnostih je telefon za psihološko podporo ob epidemiji covida-19 (080 5100), s katerim skupaj z NIJZ in drugimi organizacijami, prebivalcem nudijo razbremenilne pogovore ob stiskah zaradi epidemije. 

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekoronavirusodnosipogovorsvetovanje

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|18. 2. 2021
Cepivo kot razpršilo

S prof. dr. Romanom Jeralo smo se pogovarjali o cepivu v obliki razpršila. Kako daleč smo v razvoju tovrstne tehnologije? 

Cepivo kot razpršilo

S prof. dr. Romanom Jeralo smo se pogovarjali o cepivu v obliki razpršila. Kako daleč smo v razvoju tovrstne tehnologije? 

družbazdravstvopogovorizobraževanjekoronavirus

Ni meje za dobre ideje

Cepivo kot razpršilo

S prof. dr. Romanom Jeralo smo se pogovarjali o cepivu v obliki razpršila. Kako daleč smo v razvoju tovrstne tehnologije? 

VEČ ...|18. 2. 2021
Cepivo kot razpršilo

S prof. dr. Romanom Jeralo smo se pogovarjali o cepivu v obliki razpršila. Kako daleč smo v razvoju tovrstne tehnologije? 

Nataša Ličen

družbazdravstvopogovorizobraževanjekoronavirus

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|16. 2. 2021
Rokodelci

V času epidemije se je spet pokazalo, koliko koristi prinaša znanje ročnih del. Rokodelci moravške doline redno izvajajo delavnice …

Rokodelci

V času epidemije se je spet pokazalo, koliko koristi prinaša znanje ročnih del. Rokodelci moravške doline redno izvajajo delavnice …

družbaizobraževanje

Zakladi naše dediščine

Rokodelci

V času epidemije se je spet pokazalo, koliko koristi prinaša znanje ročnih del. Rokodelci moravške doline redno izvajajo delavnice …

VEČ ...|16. 2. 2021
Rokodelci

V času epidemije se je spet pokazalo, koliko koristi prinaša znanje ročnih del. Rokodelci moravške doline redno izvajajo delavnice …

Nataša Ličen

družbaizobraževanje

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|15. 2. 2021
Ustavni sodnik Klemen Jaklič o zadržanju zakona o investicijah v Slovensko vojsko, primeru Novič in argumentaciji na Ustavnem sodišču

V oddaji smo gostili ustavnega sodnika Dr. Dr. Klemena Jakliča. Z njim smo govorili o vprašanju financiranja Slovenske vojske oziroma o njegovem odklonilnem ločenem mnenju glede tega vprašanja, zanimal pa nas je tudi njegov pogled na konec postopa proti Milku Noviču.

Ustavni sodnik Klemen Jaklič o zadržanju zakona o investicijah v Slovensko vojsko, primeru Novič in argumentaciji na Ustavnem sodišču

V oddaji smo gostili ustavnega sodnika Dr. Dr. Klemena Jakliča. Z njim smo govorili o vprašanju financiranja Slovenske vojske oziroma o njegovem odklonilnem ločenem mnenju glede tega vprašanja, zanimal pa nas je tudi njegov pogled na konec postopa proti Milku Noviču.

izobraževanjepolitikapogovorsodišče

Spoznanje več, predsodek manj

Ustavni sodnik Klemen Jaklič o zadržanju zakona o investicijah v Slovensko vojsko, primeru Novič in argumentaciji na Ustavnem sodišču

V oddaji smo gostili ustavnega sodnika Dr. Dr. Klemena Jakliča. Z njim smo govorili o vprašanju financiranja Slovenske vojske oziroma o njegovem odklonilnem ločenem mnenju glede tega vprašanja, zanimal pa nas je tudi njegov pogled na konec postopa proti Milku Noviču.

VEČ ...|15. 2. 2021
Ustavni sodnik Klemen Jaklič o zadržanju zakona o investicijah v Slovensko vojsko, primeru Novič in argumentaciji na Ustavnem sodišču

V oddaji smo gostili ustavnega sodnika Dr. Dr. Klemena Jakliča. Z njim smo govorili o vprašanju financiranja Slovenske vojske oziroma o njegovem odklonilnem ločenem mnenju glede tega vprašanja, zanimal pa nas je tudi njegov pogled na konec postopa proti Milku Noviču.

Alen Salihović

izobraževanjepolitikapogovorsodišče

Via positiva

VEČ ...|11. 2. 2021
Energijska preobrazba je nujna

Stanislav Rožman je prejel priznanje Združenja Manager za življenjsko delo. Dolgoletni predsednik uprave Nuklearne elektrarne Krško, ki je s svojo ekipo v več kot tridesetletnem vodenju posodobil in podaljšal življenjsko moč elektrarne za dve desetletji. Verjame v prihodnost tega vira energije. Sprejemljivost v okolju, skrb zanj ter varnost so zanj prioritete.  

Energijska preobrazba je nujna

Stanislav Rožman je prejel priznanje Združenja Manager za življenjsko delo. Dolgoletni predsednik uprave Nuklearne elektrarne Krško, ki je s svojo ekipo v več kot tridesetletnem vodenju posodobil in podaljšal življenjsko moč elektrarne za dve desetletji. Verjame v prihodnost tega vira energije. Sprejemljivost v okolju, skrb zanj ter varnost so zanj prioritete.  

pogovordružbaizobraževanjegospodarstvoenergija

Via positiva

Energijska preobrazba je nujna

Stanislav Rožman je prejel priznanje Združenja Manager za življenjsko delo. Dolgoletni predsednik uprave Nuklearne elektrarne Krško, ki je s svojo ekipo v več kot tridesetletnem vodenju posodobil in podaljšal življenjsko moč elektrarne za dve desetletji. Verjame v prihodnost tega vira energije. Sprejemljivost v okolju, skrb zanj ter varnost so zanj prioritete.  

VEČ ...|11. 2. 2021
Energijska preobrazba je nujna

Stanislav Rožman je prejel priznanje Združenja Manager za življenjsko delo. Dolgoletni predsednik uprave Nuklearne elektrarne Krško, ki je s svojo ekipo v več kot tridesetletnem vodenju posodobil in podaljšal življenjsko moč elektrarne za dve desetletji. Verjame v prihodnost tega vira energije. Sprejemljivost v okolju, skrb zanj ter varnost so zanj prioritete.  

Nataša Ličen

pogovordružbaizobraževanjegospodarstvoenergija

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|11. 2. 2021
Ples v zahvalo

V času epidemije zaradi bolezni covid-19 so profesorji Škofijske klasične gimnazije v Šentvidu nad Ljubljano, kot darilo in v zahvalo dijakom za potrpežljivost in konstruktivno sodelovanje, posneli plesni video na pesem Čuden čas. Vsak je izbral svojo koreografijo in morebitne soplesalce ter prostor, nastal je simpatičen in dobrovoljen video posnetek, ki vliva vero v življenje.   

Ples v zahvalo

V času epidemije zaradi bolezni covid-19 so profesorji Škofijske klasične gimnazije v Šentvidu nad Ljubljano, kot darilo in v zahvalo dijakom za potrpežljivost in konstruktivno sodelovanje, posneli plesni video na pesem Čuden čas. Vsak je izbral svojo koreografijo in morebitne soplesalce ter prostor, nastal je simpatičen in dobrovoljen video posnetek, ki vliva vero v življenje.   

družbaizobraževanjemladiodnosi

Ni meje za dobre ideje

Ples v zahvalo

V času epidemije zaradi bolezni covid-19 so profesorji Škofijske klasične gimnazije v Šentvidu nad Ljubljano, kot darilo in v zahvalo dijakom za potrpežljivost in konstruktivno sodelovanje, posneli plesni video na pesem Čuden čas. Vsak je izbral svojo koreografijo in morebitne soplesalce ter prostor, nastal je simpatičen in dobrovoljen video posnetek, ki vliva vero v življenje.   

VEČ ...|11. 2. 2021
Ples v zahvalo

V času epidemije zaradi bolezni covid-19 so profesorji Škofijske klasične gimnazije v Šentvidu nad Ljubljano, kot darilo in v zahvalo dijakom za potrpežljivost in konstruktivno sodelovanje, posneli plesni video na pesem Čuden čas. Vsak je izbral svojo koreografijo in morebitne soplesalce ter prostor, nastal je simpatičen in dobrovoljen video posnetek, ki vliva vero v življenje.   

Nataša Ličen

družbaizobraževanjemladiodnosi

Informativni prispevki

VEČ ...|10. 2. 2021
Infektologinja Beović o hitrem testiranju, cepljenju in epidemičnih razmerah

Epidemične razmere in dogajanje na področju cepiv je za Radio Ognjišče komentirala vodja strokovne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje, infektologinja dr. Bojana Beović. Veseli jo, da se število dnevno okuženih zmanjšuje, pojasnila pa je tudi zaplete glede hitrega testiranja.

Infektologinja Beović o hitrem testiranju, cepljenju in epidemičnih razmerah

Epidemične razmere in dogajanje na področju cepiv je za Radio Ognjišče komentirala vodja strokovne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje, infektologinja dr. Bojana Beović. Veseli jo, da se število dnevno okuženih zmanjšuje, pojasnila pa je tudi zaplete glede hitrega testiranja.

koronavirusinfoizobraževanjepogovorzdravstvobojana beović

Informativni prispevki

Infektologinja Beović o hitrem testiranju, cepljenju in epidemičnih razmerah

Epidemične razmere in dogajanje na področju cepiv je za Radio Ognjišče komentirala vodja strokovne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje, infektologinja dr. Bojana Beović. Veseli jo, da se število dnevno okuženih zmanjšuje, pojasnila pa je tudi zaplete glede hitrega testiranja.

VEČ ...|10. 2. 2021
Infektologinja Beović o hitrem testiranju, cepljenju in epidemičnih razmerah

Epidemične razmere in dogajanje na področju cepiv je za Radio Ognjišče komentirala vodja strokovne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje, infektologinja dr. Bojana Beović. Veseli jo, da se število dnevno okuženih zmanjšuje, pojasnila pa je tudi zaplete glede hitrega testiranja.

Alen Salihović

koronavirusinfoizobraževanjepogovorzdravstvobojana beović

Svetovalnica

VEČ ...|8. 2. 2021
Al prav se piše kaša ali kasha

Dr. Helena Dobrovoljc o jeziku v medijih, o sprejemanju tujih besed v slovenščino in še o čem.

Al prav se piše kaša ali kasha

Dr. Helena Dobrovoljc o jeziku v medijih, o sprejemanju tujih besed v slovenščino in še o čem.

izobraževanje

Svetovalnica

Al prav se piše kaša ali kasha

Dr. Helena Dobrovoljc o jeziku v medijih, o sprejemanju tujih besed v slovenščino in še o čem.

VEČ ...|8. 2. 2021
Al prav se piše kaša ali kasha

Dr. Helena Dobrovoljc o jeziku v medijih, o sprejemanju tujih besed v slovenščino in še o čem.

Mateja Subotičanec

izobraževanje

Mladoskop

VEČ ...|5. 2. 2021
Posebnosti-prednosti katoliških šol

Pred Informativnimi dnevi 2021 smo poklicali ravnatelje katoliških gimnazij, Vladimirja Anžlja iz Škofijske gimnazije Vipava, dr. Sama Repoluska iz Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška Maribor, Petra Polca iz Gimnazije Želimlje, ter v studiu gostili Marka Weilgunya, koordinatorja dejavnosti v Zavodu sv. Stanislava. 

Posebnosti-prednosti katoliških šol

Pred Informativnimi dnevi 2021 smo poklicali ravnatelje katoliških gimnazij, Vladimirja Anžlja iz Škofijske gimnazije Vipava, dr. Sama Repoluska iz Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška Maribor, Petra Polca iz Gimnazije Želimlje, ter v studiu gostili Marka Weilgunya, koordinatorja dejavnosti v Zavodu sv. Stanislava. 

družbasvetovanjeizobraževanjemladipogovor

Mladoskop

Posebnosti-prednosti katoliških šol

Pred Informativnimi dnevi 2021 smo poklicali ravnatelje katoliških gimnazij, Vladimirja Anžlja iz Škofijske gimnazije Vipava, dr. Sama Repoluska iz Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška Maribor, Petra Polca iz Gimnazije Želimlje, ter v studiu gostili Marka Weilgunya, koordinatorja dejavnosti v Zavodu sv. Stanislava. 

VEČ ...|5. 2. 2021
Posebnosti-prednosti katoliških šol

Pred Informativnimi dnevi 2021 smo poklicali ravnatelje katoliških gimnazij, Vladimirja Anžlja iz Škofijske gimnazije Vipava, dr. Sama Repoluska iz Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška Maribor, Petra Polca iz Gimnazije Želimlje, ter v studiu gostili Marka Weilgunya, koordinatorja dejavnosti v Zavodu sv. Stanislava. 

Nataša Ličen

družbasvetovanjeizobraževanjemladipogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|5. 2. 2021
Dr. Janez Juhant in poslanka Iva Dimic o spolnem nadlegovanju v akademskem prostoru

V lanskem letu je precej poraslo število spolnih zlorab. Po nekaterih ocenah naj bi se v družinah zlorabe povečale za kar dvajset odstotkov. Do tega pa prihaja tudi drugod. V minulem tednu je odmevala seja odbora državnega zbora za izobraževanje na kateri so govorili o spolnem nadlegovanju v akademskem prostoru. Več študentov je namreč spregovorilo o tem, da so tega bili deležni s strani profesorjev, ki so na ta način zlorabili moč oblasti. Na to temo smo se pogovarjali s predsednico omenjenega odbora, poslanko NSi Ivo Dimic in z zaslužnim profesorjem, tudi članom Evropske akademije znanosti in umetnosti dr. Janezom Juhantom.

Dr. Janez Juhant in poslanka Iva Dimic o spolnem nadlegovanju v akademskem prostoru

V lanskem letu je precej poraslo število spolnih zlorab. Po nekaterih ocenah naj bi se v družinah zlorabe povečale za kar dvajset odstotkov. Do tega pa prihaja tudi drugod. V minulem tednu je odmevala seja odbora državnega zbora za izobraževanje na kateri so govorili o spolnem nadlegovanju v akademskem prostoru. Več študentov je namreč spregovorilo o tem, da so tega bili deležni s strani profesorjev, ki so na ta način zlorabili moč oblasti. Na to temo smo se pogovarjali s predsednico omenjenega odbora, poslanko NSi Ivo Dimic in z zaslužnim profesorjem, tudi članom Evropske akademije znanosti in umetnosti dr. Janezom Juhantom.

infospolno nasiljepogovorpolitikaodnosi

Informativni prispevki

Dr. Janez Juhant in poslanka Iva Dimic o spolnem nadlegovanju v akademskem prostoru

V lanskem letu je precej poraslo število spolnih zlorab. Po nekaterih ocenah naj bi se v družinah zlorabe povečale za kar dvajset odstotkov. Do tega pa prihaja tudi drugod. V minulem tednu je odmevala seja odbora državnega zbora za izobraževanje na kateri so govorili o spolnem nadlegovanju v akademskem prostoru. Več študentov je namreč spregovorilo o tem, da so tega bili deležni s strani profesorjev, ki so na ta način zlorabili moč oblasti. Na to temo smo se pogovarjali s predsednico omenjenega odbora, poslanko NSi Ivo Dimic in z zaslužnim profesorjem, tudi članom Evropske akademije znanosti in umetnosti dr. Janezom Juhantom.

VEČ ...|5. 2. 2021
Dr. Janez Juhant in poslanka Iva Dimic o spolnem nadlegovanju v akademskem prostoru

V lanskem letu je precej poraslo število spolnih zlorab. Po nekaterih ocenah naj bi se v družinah zlorabe povečale za kar dvajset odstotkov. Do tega pa prihaja tudi drugod. V minulem tednu je odmevala seja odbora državnega zbora za izobraževanje na kateri so govorili o spolnem nadlegovanju v akademskem prostoru. Več študentov je namreč spregovorilo o tem, da so tega bili deležni s strani profesorjev, ki so na ta način zlorabili moč oblasti. Na to temo smo se pogovarjali s predsednico omenjenega odbora, poslanko NSi Ivo Dimic in z zaslužnim profesorjem, tudi članom Evropske akademije znanosti in umetnosti dr. Janezom Juhantom.

Alen Salihović

infospolno nasiljepogovorpolitikaodnosi

Via positiva

VEČ ...|4. 2. 2021
Plan B

Boštjana Videmška, novinarja, publicista, raziskovalca, verjetno ni treba posebej predstavljati. Dolgoletni poročevalec iz vojnih-kriznih žarišč se je ob skorajšnji izgubi zaupanja v človečnost preusmeril v okoljsko problematiko. Njegova knjiga z naslovom Plan B je knjiga leta 2020, v njej je opisanih nekaj inovativnih primerov iz različnih delov sveta uspešnega pridobivanja tako imenovane zelene eneregije. 

Plan B

Boštjana Videmška, novinarja, publicista, raziskovalca, verjetno ni treba posebej predstavljati. Dolgoletni poročevalec iz vojnih-kriznih žarišč se je ob skorajšnji izgubi zaupanja v človečnost preusmeril v okoljsko problematiko. Njegova knjiga z naslovom Plan B je knjiga leta 2020, v njej je opisanih nekaj inovativnih primerov iz različnih delov sveta uspešnega pridobivanja tako imenovane zelene eneregije. 

družbanaravaizobraževanjepogovorekologija

Via positiva

Plan B

Boštjana Videmška, novinarja, publicista, raziskovalca, verjetno ni treba posebej predstavljati. Dolgoletni poročevalec iz vojnih-kriznih žarišč se je ob skorajšnji izgubi zaupanja v človečnost preusmeril v okoljsko problematiko. Njegova knjiga z naslovom Plan B je knjiga leta 2020, v njej je opisanih nekaj inovativnih primerov iz različnih delov sveta uspešnega pridobivanja tako imenovane zelene eneregije. 

VEČ ...|4. 2. 2021
Plan B

Boštjana Videmška, novinarja, publicista, raziskovalca, verjetno ni treba posebej predstavljati. Dolgoletni poročevalec iz vojnih-kriznih žarišč se je ob skorajšnji izgubi zaupanja v človečnost preusmeril v okoljsko problematiko. Njegova knjiga z naslovom Plan B je knjiga leta 2020, v njej je opisanih nekaj inovativnih primerov iz različnih delov sveta uspešnega pridobivanja tako imenovane zelene eneregije. 

Nataša Ličen

družbanaravaizobraževanjepogovorekologija

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|4. 2. 2021
Ideje primorskih dijakov

Marjana Simčič Humar s Primorskega tehnološkega parka je opisala letošnjo delavnico novih idej tamkajšnjih dijakov v sklopu že tradicionalnega tekmovanja Popri. 

Ideje primorskih dijakov

Marjana Simčič Humar s Primorskega tehnološkega parka je opisala letošnjo delavnico novih idej tamkajšnjih dijakov v sklopu že tradicionalnega tekmovanja Popri. 

inovativnostdružbapodjetništvomladiizobraževanje

Ni meje za dobre ideje

Ideje primorskih dijakov

Marjana Simčič Humar s Primorskega tehnološkega parka je opisala letošnjo delavnico novih idej tamkajšnjih dijakov v sklopu že tradicionalnega tekmovanja Popri. 

VEČ ...|4. 2. 2021
Ideje primorskih dijakov

Marjana Simčič Humar s Primorskega tehnološkega parka je opisala letošnjo delavnico novih idej tamkajšnjih dijakov v sklopu že tradicionalnega tekmovanja Popri. 

Nataša Ličen

inovativnostdružbapodjetništvomladiizobraževanje

Od slike do besede

VEČ ...|2. 2. 2021
Apokrif, zadnje delo velikega katoliškega misleca, prevajalca in pisatelja Alojza Rebule.

Apokrif, zadnje delo velikega katoliškega misleca, prevajalca in pisatelja Alojza Rebule.

družbaduhovnostizobraževanje

Od slike do besede

Apokrif, zadnje delo velikega katoliškega misleca, prevajalca in pisatelja Alojza Rebule.
VEČ ...|2. 2. 2021
Apokrif, zadnje delo velikega katoliškega misleca, prevajalca in pisatelja Alojza Rebule.

Mateja Subotičanec

družbaduhovnostizobraževanje

Svetovalnica

VEČ ...|1. 2. 2021
Kuhajmo s sestro Nikolino

Tokrat ste spraševali o kruhu, ki se drobi, pletenici, drožeh za kruh, žolci, krofih, miškah, olju za cvrtje, pehtranu ...

Kuhajmo s sestro Nikolino

Tokrat ste spraševali o kruhu, ki se drobi, pletenici, drožeh za kruh, žolci, krofih, miškah, olju za cvrtje, pehtranu ...

svetovanjeizobraževanje

Svetovalnica

Kuhajmo s sestro Nikolino

Tokrat ste spraševali o kruhu, ki se drobi, pletenici, drožeh za kruh, žolci, krofih, miškah, olju za cvrtje, pehtranu ...

VEČ ...|1. 2. 2021
Kuhajmo s sestro Nikolino

Tokrat ste spraševali o kruhu, ki se drobi, pletenici, drožeh za kruh, žolci, krofih, miškah, olju za cvrtje, pehtranu ...

Matjaž Merljak

svetovanjeizobraževanje

Svetovalnica

VEČ ...|29. 1. 2021
Z mladimi se pogovarjajmo kot z odraslim

Pravijo, da bomo izgubili generacijo mladih zaradi že predolgo trajajočega šolanja na daljavo in zaradi pomanjkanja bližnjih stikov s sovrstniki. O tem smo govorili z Domnom Strmšnikom, zakonskim in družinskim terapevtom, ki opogumlja, obenem pa spodbuja, kako v odnos z mladimi. 

Z mladimi se pogovarjajmo kot z odraslim

Pravijo, da bomo izgubili generacijo mladih zaradi že predolgo trajajočega šolanja na daljavo in zaradi pomanjkanja bližnjih stikov s sovrstniki. O tem smo govorili z Domnom Strmšnikom, zakonskim in družinskim terapevtom, ki opogumlja, obenem pa spodbuja, kako v odnos z mladimi. 

družbaizobraževanjemladiodnosiotrocipogovorsvetovanjevzgoja

Svetovalnica

Z mladimi se pogovarjajmo kot z odraslim

Pravijo, da bomo izgubili generacijo mladih zaradi že predolgo trajajočega šolanja na daljavo in zaradi pomanjkanja bližnjih stikov s sovrstniki. O tem smo govorili z Domnom Strmšnikom, zakonskim in družinskim terapevtom, ki opogumlja, obenem pa spodbuja, kako v odnos z mladimi. 

VEČ ...|29. 1. 2021
Z mladimi se pogovarjajmo kot z odraslim

Pravijo, da bomo izgubili generacijo mladih zaradi že predolgo trajajočega šolanja na daljavo in zaradi pomanjkanja bližnjih stikov s sovrstniki. O tem smo govorili z Domnom Strmšnikom, zakonskim in družinskim terapevtom, ki opogumlja, obenem pa spodbuja, kako v odnos z mladimi. 

Nataša Ličen

družbaizobraževanjemladiodnosiotrocipogovorsvetovanjevzgoja

Od slike do besede

VEČ ...|26. 1. 2021
Od Amerike do Kostela in naprej do Kitajske

Od Amerike do Kostela in naprej do Kitajske

družbaizobraževanjekultura

Od slike do besede

Od Amerike do Kostela in naprej do Kitajske
VEČ ...|26. 1. 2021
Od Amerike do Kostela in naprej do Kitajske

Mateja Subotičanec

družbaizobraževanjekultura

Mladoskop

VEČ ...|22. 1. 2021
Naj inovacija 2020 Univerze v Ljubljani

Tjaša Jereb in Aljaž Martinčič sta člana širše skupine študentov Fakultete za elektrotehniko, ki je lani prejela Rektorjevo nagrado Univerze v Ljubljani za naj inovacijo, s področja večje varnosti na cestah, posebej ob vključitvi intervencijskega vozila v prometu.  

Naj inovacija 2020 Univerze v Ljubljani

Tjaša Jereb in Aljaž Martinčič sta člana širše skupine študentov Fakultete za elektrotehniko, ki je lani prejela Rektorjevo nagrado Univerze v Ljubljani za naj inovacijo, s področja večje varnosti na cestah, posebej ob vključitvi intervencijskega vozila v prometu.  

družbamladiizobraževanjeinovativnost

Mladoskop

Naj inovacija 2020 Univerze v Ljubljani

Tjaša Jereb in Aljaž Martinčič sta člana širše skupine študentov Fakultete za elektrotehniko, ki je lani prejela Rektorjevo nagrado Univerze v Ljubljani za naj inovacijo, s področja večje varnosti na cestah, posebej ob vključitvi intervencijskega vozila v prometu.  

VEČ ...|22. 1. 2021
Naj inovacija 2020 Univerze v Ljubljani

Tjaša Jereb in Aljaž Martinčič sta člana širše skupine študentov Fakultete za elektrotehniko, ki je lani prejela Rektorjevo nagrado Univerze v Ljubljani za naj inovacijo, s področja večje varnosti na cestah, posebej ob vključitvi intervencijskega vozila v prometu.  

Nataša Ličen

družbamladiizobraževanjeinovativnost

Svetovalnica

VEČ ...|21. 1. 2021
Kam po osnovni in srednji šoli?

V Svetovalnici smo se posvetili mladim, ki se na enem od križišč svoje poti sprašujejo, kako in kje zastaviti svojo poklicno pot. Kako bodo v trenutnih razmerah izpeljani informativni dnevi in na kaj naj bodo v teh okoliščinah pozorni mladi pred svojo izbiro? Z nami je bila karierna svetovalka Nataša Hanuna.

Kam po osnovni in srednji šoli?

V Svetovalnici smo se posvetili mladim, ki se na enem od križišč svoje poti sprašujejo, kako in kje zastaviti svojo poklicno pot. Kako bodo v trenutnih razmerah izpeljani informativni dnevi in na kaj naj bodo v teh okoliščinah pozorni mladi pred svojo izbiro? Z nami je bila karierna svetovalka Nataša Hanuna.

svetovanjemladiizobraževanje

Svetovalnica

Kam po osnovni in srednji šoli?

V Svetovalnici smo se posvetili mladim, ki se na enem od križišč svoje poti sprašujejo, kako in kje zastaviti svojo poklicno pot. Kako bodo v trenutnih razmerah izpeljani informativni dnevi in na kaj naj bodo v teh okoliščinah pozorni mladi pred svojo izbiro? Z nami je bila karierna svetovalka Nataša Hanuna.

VEČ ...|21. 1. 2021
Kam po osnovni in srednji šoli?

V Svetovalnici smo se posvetili mladim, ki se na enem od križišč svoje poti sprašujejo, kako in kje zastaviti svojo poklicno pot. Kako bodo v trenutnih razmerah izpeljani informativni dnevi in na kaj naj bodo v teh okoliščinah pozorni mladi pred svojo izbiro? Z nami je bila karierna svetovalka Nataša Hanuna.

Blaž Lesnik

svetovanjemladiizobraževanje

Od slike do besede

VEČ ...|19. 1. 2021
Poti ruske teologije, 2. knjiga G. Florovskega

Avtor monografije Poti ruske teologije, teolog in zgodovinar Georgij Florovski sodi med najprodornejše pravoslavne mislece 20. stoletja. Njegovo delo POTI RUSKE TEOLOGIJE zajema obdobje od 19. stoletja do oktobrske revolucije. V njej najdemo celovit pregled ruske teološke misli. Z analitično jasnostjo in kritičnim pogledom, ki se navdihuje pri cerkvenih očetih, se posveča vodilnim ruskim filozofsko-teološkim in literarnim ustvarjalcem obravnavanega obdobja: Solovjov, Dostojevski, Tolstoj, Ivanov, Berdjajev. Knjigo je prevedel dr. Simon Malmenvall, ki jo bo v oddaji Od slike do besede ob 21h tudi predstavil.)))
 

Poti ruske teologije, 2. knjiga G. Florovskega

Avtor monografije Poti ruske teologije, teolog in zgodovinar Georgij Florovski sodi med najprodornejše pravoslavne mislece 20. stoletja. Njegovo delo POTI RUSKE TEOLOGIJE zajema obdobje od 19. stoletja do oktobrske revolucije. V njej najdemo celovit pregled ruske teološke misli. Z analitično jasnostjo in kritičnim pogledom, ki se navdihuje pri cerkvenih očetih, se posveča vodilnim ruskim filozofsko-teološkim in literarnim ustvarjalcem obravnavanega obdobja: Solovjov, Dostojevski, Tolstoj, Ivanov, Berdjajev. Knjigo je prevedel dr. Simon Malmenvall, ki jo bo v oddaji Od slike do besede ob 21h tudi predstavil.)))
 

duhovnostizobraževanjekultura

Od slike do besede

Poti ruske teologije, 2. knjiga G. Florovskega

Avtor monografije Poti ruske teologije, teolog in zgodovinar Georgij Florovski sodi med najprodornejše pravoslavne mislece 20. stoletja. Njegovo delo POTI RUSKE TEOLOGIJE zajema obdobje od 19. stoletja do oktobrske revolucije. V njej najdemo celovit pregled ruske teološke misli. Z analitično jasnostjo in kritičnim pogledom, ki se navdihuje pri cerkvenih očetih, se posveča vodilnim ruskim filozofsko-teološkim in literarnim ustvarjalcem obravnavanega obdobja: Solovjov, Dostojevski, Tolstoj, Ivanov, Berdjajev. Knjigo je prevedel dr. Simon Malmenvall, ki jo bo v oddaji Od slike do besede ob 21h tudi predstavil.)))
 

VEČ ...|19. 1. 2021
Poti ruske teologije, 2. knjiga G. Florovskega

Avtor monografije Poti ruske teologije, teolog in zgodovinar Georgij Florovski sodi med najprodornejše pravoslavne mislece 20. stoletja. Njegovo delo POTI RUSKE TEOLOGIJE zajema obdobje od 19. stoletja do oktobrske revolucije. V njej najdemo celovit pregled ruske teološke misli. Z analitično jasnostjo in kritičnim pogledom, ki se navdihuje pri cerkvenih očetih, se posveča vodilnim ruskim filozofsko-teološkim in literarnim ustvarjalcem obravnavanega obdobja: Solovjov, Dostojevski, Tolstoj, Ivanov, Berdjajev. Knjigo je prevedel dr. Simon Malmenvall, ki jo bo v oddaji Od slike do besede ob 21h tudi predstavil.)))
 

Mateja Subotičanec

duhovnostizobraževanjekultura

Za življenje

VEČ ...|16. 1. 2021
Prvič v oddaji Za življenje logoterapevt doc. dr. Sebastjan Kristovič, predavatelj na Alma Mater Europaea – ECM

Doc. dr. Sebastjan Kristovič, predavatelj na Alma Mater Europaea – ECM, je v oddaji med drugim povedal, da so naši otroci preveč izpostavljeni zaslonom, manjka jim pa iger v naravi in sovrstniki.

Prvič v oddaji Za življenje logoterapevt doc. dr. Sebastjan Kristovič, predavatelj na Alma Mater Europaea – ECM

Doc. dr. Sebastjan Kristovič, predavatelj na Alma Mater Europaea – ECM, je v oddaji med drugim povedal, da so naši otroci preveč izpostavljeni zaslonom, manjka jim pa iger v naravi in sovrstniki.

izobraževanjeodnosisvetovanje

Za življenje

Prvič v oddaji Za življenje logoterapevt doc. dr. Sebastjan Kristovič, predavatelj na Alma Mater Europaea – ECM

Doc. dr. Sebastjan Kristovič, predavatelj na Alma Mater Europaea – ECM, je v oddaji med drugim povedal, da so naši otroci preveč izpostavljeni zaslonom, manjka jim pa iger v naravi in sovrstniki.

VEČ ...|16. 1. 2021
Prvič v oddaji Za življenje logoterapevt doc. dr. Sebastjan Kristovič, predavatelj na Alma Mater Europaea – ECM

Doc. dr. Sebastjan Kristovič, predavatelj na Alma Mater Europaea – ECM, je v oddaji med drugim povedal, da so naši otroci preveč izpostavljeni zaslonom, manjka jim pa iger v naravi in sovrstniki.

Mateja Subotičanec

izobraževanjeodnosisvetovanje

Mladoskop

VEČ ...|15. 1. 2021
Šola na daljavo ima tudi pozitivno posledico - dviguje se vrednost šole med mladimi

Maja Kalin, predsednica Dijaške skupnosti Slovenije je govorila o viziji dela v organizaciji, o prizadevanjih, o tem, koliko je slišan glas mladih in tudi o njihovih predlogih kakovostnejšega šolanja, tudi na daljavo, ki odpira številne polemike.  

Šola na daljavo ima tudi pozitivno posledico - dviguje se vrednost šole med mladimi

Maja Kalin, predsednica Dijaške skupnosti Slovenije je govorila o viziji dela v organizaciji, o prizadevanjih, o tem, koliko je slišan glas mladih in tudi o njihovih predlogih kakovostnejšega šolanja, tudi na daljavo, ki odpira številne polemike.  

družbamladiizobraževanjeodnosipogovor

Mladoskop

Šola na daljavo ima tudi pozitivno posledico - dviguje se vrednost šole med mladimi

Maja Kalin, predsednica Dijaške skupnosti Slovenije je govorila o viziji dela v organizaciji, o prizadevanjih, o tem, koliko je slišan glas mladih in tudi o njihovih predlogih kakovostnejšega šolanja, tudi na daljavo, ki odpira številne polemike.  

VEČ ...|15. 1. 2021
Šola na daljavo ima tudi pozitivno posledico - dviguje se vrednost šole med mladimi

Maja Kalin, predsednica Dijaške skupnosti Slovenije je govorila o viziji dela v organizaciji, o prizadevanjih, o tem, koliko je slišan glas mladih in tudi o njihovih predlogih kakovostnejšega šolanja, tudi na daljavo, ki odpira številne polemike.  

Nataša Ličen

družbamladiizobraževanjeodnosipogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|14. 1. 2021
Zdravnica Urška Bokal: Posameznik v času epidemije stvari ne more spremeniti

»V naša življenja se je vpletla epidemija koronavirusa, ki nas kliče k odprtim ušesom in stalnemu prilagajanju, iskanju ravnotežja med tem, da se popolnoma ne zapremo vsak v svoj kot in po drugi strani, da ne ignoriramo dejstva bolezni, ki nas sicer sama opozori z visokimi številkami obolelih, hospitaliziranih in umrlih.« Tako je v kolumni, ki smo jo prejeli v naše uredništvo zapisala specialistka internistične onkologije Urška Bokal. V pogovoru za naš radio pa še dodala, da epidemija kaže, da posameznik stvari ne more spremeniti, le, če skupaj v veliki večini upoštevamo ukrepe za zmanjševanje okužb, zmoremo zmanjšati številke.

Zdravnica Urška Bokal: Posameznik v času epidemije stvari ne more spremeniti

»V naša življenja se je vpletla epidemija koronavirusa, ki nas kliče k odprtim ušesom in stalnemu prilagajanju, iskanju ravnotežja med tem, da se popolnoma ne zapremo vsak v svoj kot in po drugi strani, da ne ignoriramo dejstva bolezni, ki nas sicer sama opozori z visokimi številkami obolelih, hospitaliziranih in umrlih.« Tako je v kolumni, ki smo jo prejeli v naše uredništvo zapisala specialistka internistične onkologije Urška Bokal. V pogovoru za naš radio pa še dodala, da epidemija kaže, da posameznik stvari ne more spremeniti, le, če skupaj v veliki večini upoštevamo ukrepe za zmanjševanje okužb, zmoremo zmanjšati številke.

koronavirusinfoizobraževanjedružbazdravstvo

Informativni prispevki

Zdravnica Urška Bokal: Posameznik v času epidemije stvari ne more spremeniti

»V naša življenja se je vpletla epidemija koronavirusa, ki nas kliče k odprtim ušesom in stalnemu prilagajanju, iskanju ravnotežja med tem, da se popolnoma ne zapremo vsak v svoj kot in po drugi strani, da ne ignoriramo dejstva bolezni, ki nas sicer sama opozori z visokimi številkami obolelih, hospitaliziranih in umrlih.« Tako je v kolumni, ki smo jo prejeli v naše uredništvo zapisala specialistka internistične onkologije Urška Bokal. V pogovoru za naš radio pa še dodala, da epidemija kaže, da posameznik stvari ne more spremeniti, le, če skupaj v veliki večini upoštevamo ukrepe za zmanjševanje okužb, zmoremo zmanjšati številke.

VEČ ...|14. 1. 2021
Zdravnica Urška Bokal: Posameznik v času epidemije stvari ne more spremeniti

»V naša življenja se je vpletla epidemija koronavirusa, ki nas kliče k odprtim ušesom in stalnemu prilagajanju, iskanju ravnotežja med tem, da se popolnoma ne zapremo vsak v svoj kot in po drugi strani, da ne ignoriramo dejstva bolezni, ki nas sicer sama opozori z visokimi številkami obolelih, hospitaliziranih in umrlih.« Tako je v kolumni, ki smo jo prejeli v naše uredništvo zapisala specialistka internistične onkologije Urška Bokal. V pogovoru za naš radio pa še dodala, da epidemija kaže, da posameznik stvari ne more spremeniti, le, če skupaj v veliki večini upoštevamo ukrepe za zmanjševanje okužb, zmoremo zmanjšati številke.

Alen Salihović

koronavirusinfoizobraževanjedružbazdravstvo

Globine

VEČ ...|12. 1. 2021
O dialogu (Vsi bratje)

Začeli smo z novim ciklom oddaje Globine, v katerem se posvečamo nekaterim poudarkom zadnje papeževe okrožnice Vsi bratje. V njej je šesto poglavje posevečeno dialogu, ob katerem tokrat ustavili. Kaj je pristen dialog, zakaj in kako ga graditi? Z nami je bil moralni teolog Gabriel Kavčič.

O dialogu (Vsi bratje)

Začeli smo z novim ciklom oddaje Globine, v katerem se posvečamo nekaterim poudarkom zadnje papeževe okrožnice Vsi bratje. V njej je šesto poglavje posevečeno dialogu, ob katerem tokrat ustavili. Kaj je pristen dialog, zakaj in kako ga graditi? Z nami je bil moralni teolog Gabriel Kavčič.

duhovnostdružbapolitikaizobraževanjevsi bratjeokrožnica

Globine

O dialogu (Vsi bratje)

Začeli smo z novim ciklom oddaje Globine, v katerem se posvečamo nekaterim poudarkom zadnje papeževe okrožnice Vsi bratje. V njej je šesto poglavje posevečeno dialogu, ob katerem tokrat ustavili. Kaj je pristen dialog, zakaj in kako ga graditi? Z nami je bil moralni teolog Gabriel Kavčič.

VEČ ...|12. 1. 2021
O dialogu (Vsi bratje)

Začeli smo z novim ciklom oddaje Globine, v katerem se posvečamo nekaterim poudarkom zadnje papeževe okrožnice Vsi bratje. V njej je šesto poglavje posevečeno dialogu, ob katerem tokrat ustavili. Kaj je pristen dialog, zakaj in kako ga graditi? Z nami je bil moralni teolog Gabriel Kavčič.

Blaž Lesnik

duhovnostdružbapolitikaizobraževanjevsi bratjeokrožnica

Svetovalnica

VEČ ...|11. 1. 2021
Začetek cepljenja - bo varno?

Ob začetku cepljenja proti novemu koronavirusu se vrstijo zdravstvena vprašanja: zakaj je pomembno, da se cepimo, kakšni so stranski učinki, kaj se svetuje kroničnim bolnikom? Gostja Svetovalnice je bila specialistka družinske medicine dr. Nena Kopčavar Guček, ki je odgovarjala na številna vprašanja naših poslušalk. 

Začetek cepljenja - bo varno?

Ob začetku cepljenja proti novemu koronavirusu se vrstijo zdravstvena vprašanja: zakaj je pomembno, da se cepimo, kakšni so stranski učinki, kaj se svetuje kroničnim bolnikom? Gostja Svetovalnice je bila specialistka družinske medicine dr. Nena Kopčavar Guček, ki je odgovarjala na številna vprašanja naših poslušalk. 

zdravjekoronaviruszdravstvoizobraževanjesvetovanjecepljenje

Svetovalnica

Začetek cepljenja - bo varno?

Ob začetku cepljenja proti novemu koronavirusu se vrstijo zdravstvena vprašanja: zakaj je pomembno, da se cepimo, kakšni so stranski učinki, kaj se svetuje kroničnim bolnikom? Gostja Svetovalnice je bila specialistka družinske medicine dr. Nena Kopčavar Guček, ki je odgovarjala na številna vprašanja naših poslušalk. 

VEČ ...|11. 1. 2021
Začetek cepljenja - bo varno?

Ob začetku cepljenja proti novemu koronavirusu se vrstijo zdravstvena vprašanja: zakaj je pomembno, da se cepimo, kakšni so stranski učinki, kaj se svetuje kroničnim bolnikom? Gostja Svetovalnice je bila specialistka družinske medicine dr. Nena Kopčavar Guček, ki je odgovarjala na številna vprašanja naših poslušalk. 

Blaž Lesnik

zdravjekoronaviruszdravstvoizobraževanjesvetovanjecepljenje

Priporočamo
|
Aktualno

Moja zgodba

VEČ ...|6. 6. 2021
Akademik Janko Kos ob 30 letnici samostojnosti

V oddaji Moja zgodba je bil z nami akademik Janko Kos, ki je spregovoril o svojem prispevku v zborniku ob 30 letnici samostojnosti. Ta nosi naslov Slovenska osamosvojitvena ideja in temeljni politični problemi poosamosvojitvene Slovenije. Gost je pred kratkim dopolnil 90 let, a kljub letom še vedno sveže razmišlja o slovenstvu in državi. 

Akademik Janko Kos ob 30 letnici samostojnosti

V oddaji Moja zgodba je bil z nami akademik Janko Kos, ki je spregovoril o svojem prispevku v zborniku ob 30 letnici samostojnosti. Ta nosi naslov Slovenska osamosvojitvena ideja in temeljni politični problemi poosamosvojitvene Slovenije. Gost je pred kratkim dopolnil 90 let, a kljub letom še vedno sveže razmišlja o slovenstvu in državi. 

Jože Bartolj

spominpolitikaJanko Kos

Za življenje

VEČ ...|12. 6. 2021
Biti iskreno v sebi in kakovostno v odnosih z drugimi

Pogovorne oddaje z Alenko Rebula Tuta ustvarjamo ob vsebinski podpori knjige Obljubljena dežela, katere avtorici sta go. Alenka in Josipa Prebeg. Narava je kraljestvo različnosti, tako je tudi s človekom. Vsak od nas je poseben. Prav naša drugačnost je največje bogastvo naše družine. Zato pazimo drug na drugega, kot na vrednoto. Sprejmimo, da dedek drugače razmišlja, babica še bolj. Kako se učimo sprejemanja in pogovora, ki rodi sadove in ne razdvaja? S sposobnostjo povezovalnega izražanja se ne rodimo, tega se učimo, pravi Alenka Rebula. 

Biti iskreno v sebi in kakovostno v odnosih z drugimi

Pogovorne oddaje z Alenko Rebula Tuta ustvarjamo ob vsebinski podpori knjige Obljubljena dežela, katere avtorici sta go. Alenka in Josipa Prebeg. Narava je kraljestvo različnosti, tako je tudi s človekom. Vsak od nas je poseben. Prav naša drugačnost je največje bogastvo naše družine. Zato pazimo drug na drugega, kot na vrednoto. Sprejmimo, da dedek drugače razmišlja, babica še bolj. Kako se učimo sprejemanja in pogovora, ki rodi sadove in ne razdvaja? S sposobnostjo povezovalnega izražanja se ne rodimo, tega se učimo, pravi Alenka Rebula. 

Nataša Ličen

vzgojapogovorodnosimladiizobraževanjepsihologija

Doživetja narave

VEČ ...|11. 6. 2021
30 vrhov za 30 let Slovenije, DOS

V oddaji smo predstavili akcijo 30 vrhov za 30 let Slovenije. Zanimanje za knjižice z izborom vrhov je bilo že doslej tako veliko, da so pošle. Z nami pa je bil tudi organizator druge izvedbe dobrodelnega kolesarjanja okrog Slovenije. Oddaja je bila torej v znamenju radijskega podviga, ki ga pripravljamo ob prazniku naše domovine.

30 vrhov za 30 let Slovenije, DOS

V oddaji smo predstavili akcijo 30 vrhov za 30 let Slovenije. Zanimanje za knjižice z izborom vrhov je bilo že doslej tako veliko, da so pošle. Z nami pa je bil tudi organizator druge izvedbe dobrodelnega kolesarjanja okrog Slovenije. Oddaja je bila torej v znamenju radijskega podviga, ki ga pripravljamo ob prazniku naše domovine.

Blaž Lesnik

svetovanjenaravaDOS30 vrhov za 30 let

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|6. 6. 2021
Šolstvo je pomembno za ohranjanje slovenstva

Trst, Celovec, Gospo Sveto, Buenos Aires in Beograd bomo povezali v tokratni oddaji ter podčrtali, kako je šolstvo pomembno za ohranjanje slovenstva v zamejstvu in po svetu. Ministrica Jaklitsch je obiskala Trst in Beograd. V Trstu je z županom med drugim govorila o podpori slovenskim vrtecm in šolam, saj je veliko zanimanje zanje. Na obisu v Beogradu pa je med drugim Slovencu, nadškofu Stanislavu Hočevaju izročila priznanje Urada ob 20-letnici vodenja nadškofije. V Slomškovi hiši v Celovcu od torka, 1. junija 2021, deluje druga skupina dvojezičnih jasli. Več nam je povedal direktor Mohorjeve Karl Hren. Slišali ste še o Slovenskih šmarnicah pri Gospe Sveti in o začetku šolskega leta v Argentini. 

Šolstvo je pomembno za ohranjanje slovenstva

Trst, Celovec, Gospo Sveto, Buenos Aires in Beograd bomo povezali v tokratni oddaji ter podčrtali, kako je šolstvo pomembno za ohranjanje slovenstva v zamejstvu in po svetu. Ministrica Jaklitsch je obiskala Trst in Beograd. V Trstu je z županom med drugim govorila o podpori slovenskim vrtecm in šolam, saj je veliko zanimanje zanje. Na obisu v Beogradu pa je med drugim Slovencu, nadškofu Stanislavu Hočevaju izročila priznanje Urada ob 20-letnici vodenja nadškofije. V Slomškovi hiši v Celovcu od torka, 1. junija 2021, deluje druga skupina dvojezičnih jasli. Več nam je povedal direktor Mohorjeve Karl Hren. Slišali ste še o Slovenskih šmarnicah pri Gospe Sveti in o začetku šolskega leta v Argentini. 

Matjaž Merljak

družbarojaki

Naš pogled

VEČ ...|8. 6. 2021
Levica in podržavljanje podjetij

Levici se kolca po takšnih časih finančne fantazije. Zato poskakuje vsakokrat, ko izgubi univerzalni ključ za odpiranje bankomatov, in manipulira z vsemi - še več, grozi celo s smrtjo, samo da bi ga dobila nazaj. V igri je marsikaj, od bankomata z nekaj tisoč evri, ki se ga odpre za na primer domače razpise, do evropskega bankomata z milijardami. Petkovi protesti, ki smo jim priča že vse od nastopa vlade Janeza Janše, so zgolj shodi za to, da levi politični pol dobi nazaj ključ do teh bankomatov, iz katerih si plačuje tudi svojo podporo in svoje lagodno življenje.  

 

Levica in podržavljanje podjetij

Levici se kolca po takšnih časih finančne fantazije. Zato poskakuje vsakokrat, ko izgubi univerzalni ključ za odpiranje bankomatov, in manipulira z vsemi - še več, grozi celo s smrtjo, samo da bi ga dobila nazaj. V igri je marsikaj, od bankomata z nekaj tisoč evri, ki se ga odpre za na primer domače razpise, do evropskega bankomata z milijardami. Petkovi protesti, ki smo jim priča že vse od nastopa vlade Janeza Janše, so zgolj shodi za to, da levi politični pol dobi nazaj ključ do teh bankomatov, iz katerih si plačuje tudi svojo podporo in svoje lagodno življenje.  

 

Marta Jerebič

komentardružba

Zgodbe za otroke

VEČ ...|12. 6. 2021
Več nas je, bolj veselo je

Pravljica, ki prihaja iz Združenih držav Amerike, spominja na slovensko ljudsko, ki s podobnimi junaki in skoraj enakim zapletom glavnega junaka pripelje do bogastva. Prav zanimivo je, kako se pravljični motivi ponavljajo na različnih koncih sveta.

Več nas je, bolj veselo je

Pravljica, ki prihaja iz Združenih držav Amerike, spominja na slovensko ljudsko, ki s podobnimi junaki in skoraj enakim zapletom glavnega junaka pripelje do bogastva. Prav zanimivo je, kako se pravljični motivi ponavljajo na različnih koncih sveta.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljice

Naš gost

VEČ ...|12. 6. 2021
Naš gost: Prof. dr. Emil Erjavec

Širina znanja in razgledanost, družbena angažiranost, ki jo je zavestno gojil že v študentskih letih, ko se je čutil dolžan prispevati svoj delež k slovenski pomladi in ki še danes ne pojenja, zaznamujejo iskrivega sogovornika, ki smo ga povabili v tokratno oddajo Naš gost. V pogovoru s prof. dr. Emilom Erjavcem smo odstrli nekaj utrinkov z njegove dosedanje življenjske poti, se ustavili ob njegovih pogledih na »slovensko pomlad« in pomen družbene angažiranosti vsakega med nami, na njegov odnos do narave in kmetijstva. Spregovoril bo o svoji ljubezni do delitve znanja in vzgoje novih rodov strokovnjakov, o pomenu raziskav in tudi pogledu na razvoj slovenskega kmetijstva.

Naš gost: Prof. dr. Emil Erjavec

Širina znanja in razgledanost, družbena angažiranost, ki jo je zavestno gojil že v študentskih letih, ko se je čutil dolžan prispevati svoj delež k slovenski pomladi in ki še danes ne pojenja, zaznamujejo iskrivega sogovornika, ki smo ga povabili v tokratno oddajo Naš gost. V pogovoru s prof. dr. Emilom Erjavcem smo odstrli nekaj utrinkov z njegove dosedanje življenjske poti, se ustavili ob njegovih pogledih na »slovensko pomlad« in pomen družbene angažiranosti vsakega med nami, na njegov odnos do narave in kmetijstva. Spregovoril bo o svoji ljubezni do delitve znanja in vzgoje novih rodov strokovnjakov, o pomenu raziskav in tudi pogledu na razvoj slovenskega kmetijstva.

Radio Ognjišče

spominživljenjenaš gostemil erjavec

Za življenje

VEČ ...|12. 6. 2021
Biti iskreno v sebi in kakovostno v odnosih z drugimi

Pogovorne oddaje z Alenko Rebula Tuta ustvarjamo ob vsebinski podpori knjige Obljubljena dežela, katere avtorici sta go. Alenka in Josipa Prebeg. Narava je kraljestvo različnosti, tako je tudi s človekom. Vsak od nas je poseben. Prav naša drugačnost je največje bogastvo naše družine. Zato pazimo drug na drugega, kot na vrednoto. Sprejmimo, da dedek drugače razmišlja, babica še bolj. Kako se učimo sprejemanja in pogovora, ki rodi sadove in ne razdvaja? S sposobnostjo povezovalnega izražanja se ne rodimo, tega se učimo, pravi Alenka Rebula. 

Biti iskreno v sebi in kakovostno v odnosih z drugimi

Pogovorne oddaje z Alenko Rebula Tuta ustvarjamo ob vsebinski podpori knjige Obljubljena dežela, katere avtorici sta go. Alenka in Josipa Prebeg. Narava je kraljestvo različnosti, tako je tudi s človekom. Vsak od nas je poseben. Prav naša drugačnost je največje bogastvo naše družine. Zato pazimo drug na drugega, kot na vrednoto. Sprejmimo, da dedek drugače razmišlja, babica še bolj. Kako se učimo sprejemanja in pogovora, ki rodi sadove in ne razdvaja? S sposobnostjo povezovalnega izražanja se ne rodimo, tega se učimo, pravi Alenka Rebula. 

Nataša Ličen

vzgojapogovorodnosimladiizobraževanjepsihologija

Spominjamo se

VEČ ...|12. 6. 2021
Spominjamo se dne 12. 6.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 12. 6.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Sobotna iskrica

VEČ ...|12. 6. 2021
Mavrica in praznični junij

Bliža se konec šolskega leta, pred nami je praznovanje tridesetletnice samostojnosti Slovenije, za nami je lep cerkveni praznik, pred nami god Antona Padovanskega ... To je le nekaj zanimivih tem, ki jih tokrat prinaša Sobotna iskrica. 

Mavrica in praznični junij

Bliža se konec šolskega leta, pred nami je praznovanje tridesetletnice samostojnosti Slovenije, za nami je lep cerkveni praznik, pred nami god Antona Padovanskega ... To je le nekaj zanimivih tem, ki jih tokrat prinaša Sobotna iskrica. 

Jure Sešek

otrocimladiglasbaduhovnostMavricaMelita Košir