Petkov večer
Pred tedni se je poslovil ustanovni član in vodja ansambla Štirje kovači Franc Šegovc. V glasbenem svetu je pustil neizbrisne sledi, v prepoznavnem zvenu pa združeval preproste koroške melodije z igrivim humorjem in privlačnimi ananžmaji. Ni bil le harmonikar in pevec, temveč tudi avtor več sto melodij in besedil. Spomnili smo se ga z njegovo glasbo, deli posnetkov pogovora z njim in z besedo tistih, ki so ga poznali.
Petkov večer
Pred tedni se je poslovil ustanovni član in vodja ansambla Štirje kovači Franc Šegovc. V glasbenem svetu je pustil neizbrisne sledi, v prepoznavnem zvenu pa združeval preproste koroške melodije z igrivim humorjem in privlačnimi ananžmaji. Ni bil le harmonikar in pevec, temveč tudi avtor več sto melodij in besedil. Spomnili smo se ga z njegovo glasbo, deli posnetkov pogovora z njim in z besedo tistih, ki so ga poznali.
Slovencem po svetu in domovini
V Slovenskem domu San Martin v Buenos Airesu so obeležili dvajset let kulturnega večera Ob taktu barv. Idejni oče in dve desetletji gonilna sila prireditve Viktor Leber je letos zasnoval dva dogodka, ki sta potekala dve zaporedni avgustovski soboti. Najprej so odprli razstavo umetnin slikarja, scenografa, rezbarja, ilustratorja, igralca, pevca, po poklicu pa metalurga, globoko predanega svoji družini, veri in slovenskim koreninam Andreja Makeka, ki je umrl pred desetimi leti. Teden dni kasneje pa je bil koncert zasedbe Four Bellows Four Tales, to je kvartet harmonikarjev iz Trsta. Koncert »Od Gardela do Piazzolle« je občinstvo popeljal v svet tanga, prepletenega s strastjo, zgodovino in umetnostjo. Z gosti iz Trsta se je ta večer predstavil še Rodolfo Mederos, prava legenda argentinskega tanga. Pred nastopom so občinstvo z nasmehom in toplino pozdravile pevke vokalne skupine Mučačas pod vodstvom profesorice Ariane Žigart. To je bilo edinstveno kulturno doživetje, je po poročanju Svobodne Slovenije iz Argentine izjavil predsednik Slovenskega doma San Martin Marjan Boltežar.
Slovencem po svetu in domovini
V Slovenskem domu San Martin v Buenos Airesu so obeležili dvajset let kulturnega večera Ob taktu barv. Idejni oče in dve desetletji gonilna sila prireditve Viktor Leber je letos zasnoval dva dogodka, ki sta potekala dve zaporedni avgustovski soboti. Najprej so odprli razstavo umetnin slikarja, scenografa, rezbarja, ilustratorja, igralca, pevca, po poklicu pa metalurga, globoko predanega svoji družini, veri in slovenskim koreninam Andreja Makeka, ki je umrl pred desetimi leti. Teden dni kasneje pa je bil koncert zasedbe Four Bellows Four Tales, to je kvartet harmonikarjev iz Trsta. Koncert »Od Gardela do Piazzolle« je občinstvo popeljal v svet tanga, prepletenega s strastjo, zgodovino in umetnostjo. Z gosti iz Trsta se je ta večer predstavil še Rodolfo Mederos, prava legenda argentinskega tanga. Pred nastopom so občinstvo z nasmehom in toplino pozdravile pevke vokalne skupine Mučačas pod vodstvom profesorice Ariane Žigart. To je bilo edinstveno kulturno doživetje, je po poročanju Svobodne Slovenije iz Argentine izjavil predsednik Slovenskega doma San Martin Marjan Boltežar.
Luč v temi
Šaleški fantje, Franc Žerdoner s prijatelji, oktet Luis Braille, to je le nekaj zasedb, s katerimi je na svoji bogati glasbeni poti sodeloval harmonikar, pevec in skladatelj Franc Žerdoner. Franc pa ni le dober glasbenik, ampak tudi zanimiv sogovornik.
Luč v temi
Šaleški fantje, Franc Žerdoner s prijatelji, oktet Luis Braille, to je le nekaj zasedb, s katerimi je na svoji bogati glasbeni poti sodeloval harmonikar, pevec in skladatelj Franc Žerdoner. Franc pa ni le dober glasbenik, ampak tudi zanimiv sogovornik.
Petkov večer
Virtuoz na harmoniki Marko Hátlak, ki raziskuje zven tega inštrumenta v mnogih glasbenih zvrsteh, še posebno v klasiki in strastnem argentinskem tangu, je med drugim povedal, kako čuti glasbo, kako v njej odseva življenje in kaj ga je pretreslo na poletnih dobrodelnih koncertih z Marcosom Finkom in Bernardo Fink v Etiopiji.
Petkov večer
Virtuoz na harmoniki Marko Hátlak, ki raziskuje zven tega inštrumenta v mnogih glasbenih zvrsteh, še posebno v klasiki in strastnem argentinskem tangu, je med drugim povedal, kako čuti glasbo, kako v njej odseva življenje in kaj ga je pretreslo na poletnih dobrodelnih koncertih z Marcosom Finkom in Bernardo Fink v Etiopiji.
Slovencem po svetu in domovini
V slovenski župniji svetega Rafaela v Merrylandsu v Sydneyju v Avstraliji so imeli včeraj slovesnost svete birme. Generalni vikar Peter Williams iz Parramatte je zakrament Svetega Duha podelil sedmim rojakom, to so: Kaiah in Seth Hogan, Callan Jake in Joshua Anton Kociper, Ariana Maria in Rihanna Lee ter Milana Bianca Pirc, slednje so bile prejšnjo nedeljo pri prvem svetem obhajilu. Popoldne so imeli v klubu Triglav Mounties koncert harmonikarja Denisa Novata in kitarista Johna Ferfolje. V sredo so rojaki romali v Penrose park. Po sveti maši je bila procesija k lurški votlini in molitev pri slovenski kapelici Marije Pomagaj. Ta bo kmalu stara 30 let in že kliče po obnovi. Pred dnevi se je začela tudi obnova jaslic, ki so več kot pol stoletja v uporabi v slovenski cerkvi sv. Rafaela. V podružnici v Wollongonu so imeli preteklo nedeljo žegnanje. Pri sv. maši se je zbranim predstavil rojak iz Unanderre Alan Škofic, ki kot diakon deluje v župniji sv. Marije od Križa Upper Blue Mountains.
Slovencem po svetu in domovini
V slovenski župniji svetega Rafaela v Merrylandsu v Sydneyju v Avstraliji so imeli včeraj slovesnost svete birme. Generalni vikar Peter Williams iz Parramatte je zakrament Svetega Duha podelil sedmim rojakom, to so: Kaiah in Seth Hogan, Callan Jake in Joshua Anton Kociper, Ariana Maria in Rihanna Lee ter Milana Bianca Pirc, slednje so bile prejšnjo nedeljo pri prvem svetem obhajilu. Popoldne so imeli v klubu Triglav Mounties koncert harmonikarja Denisa Novata in kitarista Johna Ferfolje. V sredo so rojaki romali v Penrose park. Po sveti maši je bila procesija k lurški votlini in molitev pri slovenski kapelici Marije Pomagaj. Ta bo kmalu stara 30 let in že kliče po obnovi. Pred dnevi se je začela tudi obnova jaslic, ki so več kot pol stoletja v uporabi v slovenski cerkvi sv. Rafaela. V podružnici v Wollongonu so imeli preteklo nedeljo žegnanje. Pri sv. maši se je zbranim predstavil rojak iz Unanderre Alan Škofic, ki kot diakon deluje v župniji sv. Marije od Križa Upper Blue Mountains.
Doživetja narave
Tokrat smo najprej odšli neposredno pod najvišjo goro sveta in izvedeli, kdaj in zakaj se Simon Bučar vnovič podaja pod Everest - s harmoniko. V drugem delu oddaje pa sta nas obiskala zakonca Karolina in Boris Korenčan ter odpeljala v obmorske kraje. Maja letos je po letih skupnega pešačenja in hribolazenja izšel vodnik 55 izletov po Jadranu.
Doživetja narave
Tokrat smo najprej odšli neposredno pod najvišjo goro sveta in izvedeli, kdaj in zakaj se Simon Bučar vnovič podaja pod Everest - s harmoniko. V drugem delu oddaje pa sta nas obiskala zakonca Karolina in Boris Korenčan ter odpeljala v obmorske kraje. Maja letos je po letih skupnega pešačenja in hribolazenja izšel vodnik 55 izletov po Jadranu.
Slovencem po svetu in domovini
V Beneški Sloveniji bo ta konec tedna potekal 35. Senjam beneške piesmi, ki ga kulturno društvo Rečan organizira neprekinjeno že od leta 1971. Potekal bo pod velikim šotorom, ki ga bodo postavili pri telovadnici na Liesah. Predstavili bodo 16 novih pesmi, ki bodo izšle tudi na zgoščenki. Letošnja posebnost bo, da bodo jutri nastopili otroci dvojezične šole v Špietru, in sicer s pesmimi iz preteklih izvedb. V nedeljo, na zaključni večer, pa bo nastopila glasbena skupina »Skedinj«. Med žanri prevladuje rock glasba, ne bo manjkala tudi harmonika. Kot na vsaki izvedbi bo občinstvo izbralo pesmi, ki se bodo uvrstile na prvo, drugo in tretje mesto; posebna žirija bo izbrala najboljše besedilo, druga pa najboljšo skladbo. Podelili bodo tudi nagrado »Aldo Klodič« in nagrado za mlade. Na predlog mladih bo letos potekal Fantasenjam, in sicer bo nastopajočim odšteli ali dodali točke na podlagi vnaprej pripravljenega pravilnika.
Slovencem po svetu in domovini
V Beneški Sloveniji bo ta konec tedna potekal 35. Senjam beneške piesmi, ki ga kulturno društvo Rečan organizira neprekinjeno že od leta 1971. Potekal bo pod velikim šotorom, ki ga bodo postavili pri telovadnici na Liesah. Predstavili bodo 16 novih pesmi, ki bodo izšle tudi na zgoščenki. Letošnja posebnost bo, da bodo jutri nastopili otroci dvojezične šole v Špietru, in sicer s pesmimi iz preteklih izvedb. V nedeljo, na zaključni večer, pa bo nastopila glasbena skupina »Skedinj«. Med žanri prevladuje rock glasba, ne bo manjkala tudi harmonika. Kot na vsaki izvedbi bo občinstvo izbralo pesmi, ki se bodo uvrstile na prvo, drugo in tretje mesto; posebna žirija bo izbrala najboljše besedilo, druga pa najboljšo skladbo. Podelili bodo tudi nagrado »Aldo Klodič« in nagrado za mlade. Na predlog mladih bo letos potekal Fantasenjam, in sicer bo nastopajočim odšteli ali dodali točke na podlagi vnaprej pripravljenega pravilnika.
Slovencem po svetu in domovini
Založba Mladika je sinoči v Peterlinovi dvorani v Trstu razglasila in podelila nagrade 52. literarnega natečaja. Za prozo je prvo nagrado prejela zgodba Trg svobode avtorja Žige Šmidovnika iz Ljubljane, za poezijo pa pesmi iz ciklusa Besede avtorja Franja Frančiča iz Sečovelj. Drugi nagradi sta prejela Tadeja Krečič Scholten za zgodbo Umetnik in Milan Novak za ciklus pesmi, ki je prispel pod geslom Zorenje. Tretji nagradi sta šli v roke Mojce Petaros za zgodbo Podoknica in Dragana Mitića za ciklus pesmi Poetu. Na včerajšnji prireditvi v Trstu je bil slavnostni govornik pesnik in pisatelj, Prešernov nagrajenec Miroslav Košuta, brali so igralci Radijskega odra, glasbeni utrinek je pripravil harmonikar Andrej Vrabec, gojenec Glasbene matice iz razreda prof. Fulvija Juričiča. Na natečaju Mladike vsako leto sodeluje več kot sto avtorjev iz Slovenije, zamejstva in zdomstva. Razdeljen je na dve kategoriji, in sicer prozo in poezijo. Komisijo so sestavljali pisateljica Evelina Umek, pisateljica in literarna zgodovinarka Vilma Purič, urednica knjižnega programa Mladike Nadia Roncelli in glavni urednik Marij Maver. Obravnavala je 51 prispevkov v prozi in 45 ciklusov pesmi.
Slovencem po svetu in domovini
Založba Mladika je sinoči v Peterlinovi dvorani v Trstu razglasila in podelila nagrade 52. literarnega natečaja. Za prozo je prvo nagrado prejela zgodba Trg svobode avtorja Žige Šmidovnika iz Ljubljane, za poezijo pa pesmi iz ciklusa Besede avtorja Franja Frančiča iz Sečovelj. Drugi nagradi sta prejela Tadeja Krečič Scholten za zgodbo Umetnik in Milan Novak za ciklus pesmi, ki je prispel pod geslom Zorenje. Tretji nagradi sta šli v roke Mojce Petaros za zgodbo Podoknica in Dragana Mitića za ciklus pesmi Poetu. Na včerajšnji prireditvi v Trstu je bil slavnostni govornik pesnik in pisatelj, Prešernov nagrajenec Miroslav Košuta, brali so igralci Radijskega odra, glasbeni utrinek je pripravil harmonikar Andrej Vrabec, gojenec Glasbene matice iz razreda prof. Fulvija Juričiča. Na natečaju Mladike vsako leto sodeluje več kot sto avtorjev iz Slovenije, zamejstva in zdomstva. Razdeljen je na dve kategoriji, in sicer prozo in poezijo. Komisijo so sestavljali pisateljica Evelina Umek, pisateljica in literarna zgodovinarka Vilma Purič, urednica knjižnega programa Mladike Nadia Roncelli in glavni urednik Marij Maver. Obravnavala je 51 prispevkov v prozi in 45 ciklusov pesmi.
Svetovalnica
V dneh okrog praznika Vse svetih, ko več razmišljamo o naši minljivosti, smrti in povezanosti med nami, je bila naša gostja v Svetovalnici predstojnica Inštituta za zgodovino medicine in medicinsko humanistiko na Medicinski fakulteti v Ljubljani dr. Zvonka Zupanič Slavec. Spregovorili smo o pomenu odnosov v zadnjem obdobju življenja, o človekovi vrednosti, o tem, česa si ljudje v času umiranja želijo, pa tudi o zakonu, ki bi uvedel asistirani samomor. Je slednji povezan tudi z evgeniko, ki je ljudi delila na tiste, katerih življenje je več vredno, in na tiste, katerih življenje ne šteje veliko? Prisluhnite zanimivemu pogovoru na prazničen dan.
Sol in luč
Vsakdo se na svoj način odzove na smrt bližnje osebe, vsakega na svojevrsten način pretrese. Naša pretresenost vključuje širok nabor čustev, fizičnih odzivov in vedenjskih sprememb. Prepletajo se čustva, kot so žalost, jeza, strah, krivda, sram, upanje, obup, tesnoba in osamljenost. Pomembno je, da si jih upamo priznati, jih sprejeti, izraziti ter deliti z drugimi. To je odlomek iz knjige, ki smo jo predstavili v tokratni oddaji. Avtor, p. Ivan Platovnjak, iz izkušenj nagovori temo žalovanja, ki pa je še vedno tabu. Knjiga Preobrazba bolečine je izšla pri založbi Dravlje.
Duhovna misel
Ivan je bil običajen človek. Imel je majhno premoženje, a je bil zelo srečen. Bil je zadovoljen s svojim življenjem. Ko je nekega dne ...
Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Naš pogled
Komentar ob tragičnemu dogodku v Novem mestu opozarja na dolgotrajno nereševanje težav v romskih naseljih, kjer trenutne politične in varnostne rešitve ne delujejo. Poudarja pomen skupnosti, ki mora biti slišana, ter izpostavlja besede diakona, terapevta in romarja upanja Matica Vidica o nujnosti učinkovitega pravnega sistema, pravične socialne politike in večjih pooblastil policije. Gre za pokroviteljski odnos politike do ljudi, ki živijo v strahu. Tu se primerjava z drugo aktualno tematiko - z upravljanjem z divjimi zvermi, kjer odločitve sprejemajo tisti, ki posledic ne občutijo, poraja sama po sebi.
Pogovor o
V oddaji Pogovor o smo predstavili pokojninsko reformo. Predlog je septembra sprejel državni zbor, podporo mu je odrekel le en poslanec, nekaj se jih je vzdržalo. Nasprotniki, zbrani okoli takoimenovane Delavske koalicije, zbirajo referendumske podpise. Zakon nam je predstavil eden najboljših poznavalcev področja, ki je doslej sodeloval v mnogih pogajanjih, direktor pokojninske blagajne Marijan Papež.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba lahko že drugič prisluhnete vosovskemu likvidatorju Francu Stadlerju Pepetu, ki se je spominjal delovanja varnostno-obveščevalne službe OF med drugo svetovno vojno V Ljubljani. Njegovo pričevanje je komentiral znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič. Stadler oživlja spomine na začetke organiziranja VOSa, na atentate ter pomembne operacije, kot so reševanje aktivista Toneta Tomšiča iz italijanskega zapora, sledenje in umor industrialca Avgusta Praprotnika, ter reševanje načelnice VOS Zdenke Kidrič Marjete iz bolnišnice.
Citat iz oddaje o umoru Avgusta Praprotnika:
Grupa se je odločila, da izvede justifikacijo v Tavčarjevem hramu v bifeju. Avto je bil v Tavčarjevi ulici s šoferem varnostnikom. Streljal je Štefan (Brajnik). Umik je branil Štefan Babnik. Vsi trije so se začeli umikati v avto, ki ga je vozil Pangrc Ludvik. Praprotnik je imel spremljevalca zaščitnika, ki je bil naš agent, ki je potem, ko je avto že krenil streljal, v smeri umika avta in opozoril Italijane, ki so bili blizu sodnije. Videli so, da avto drvi proti Titovi in s puško ustrelili v karoserijo avtomobila. Naboj se je odbil in ranil Štefana Babnika tako, da mu je raztrgal črevesje. Tako je bil prepeljan v Neubergerjevo ambulanto na Vilharjevo cesto. Po akciji sem se sestal s Štefanom Babnikom, da prevzamem pištolo, ki jo je imel Babnik Štefan na akciji. Pri Neubergerju sem našel Štefana ležati na ozki operacijski mizi. Ležal je na hrbtu s skrčenimi koleni v krčih in mukah. Vprašal me je, če je akcija uspela, ali je ta izdajalec padel.
Odgovoril sem mu, brez skrbi, da je, sigurno. Dal mi je pištolo, ki je bila na mizi ob njem, da jo odnesem na varno. Bila je to španska pištola. Vprašal sem profesorja Lavriča, (takrat nisem vedel, kdo je. To sem zvedel šele po vojni, ko sem se z njim seznanil. Vedel pa sem, da je naš, ker je bil to naš punkt), naj mi pove, kako je Štefan. Povedal je, da noči ne bo preživel.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Nedeljski klepet
V tokratni oddaji smo govorili o odpuščanju. Z nami je bila psihologinja Janja Frelih Gorjanc, ki nas je spodbudila, da ne vztrajamo v zamerah, da poskušamo sproti razčiščevati naše odnose in da smo navsezadnje sočutni tudi do sebe.
Pojdite in učite
Slišali smo, da je misijonar pričevalec, ne pa prodajalec prijetnih in čudovitih idej.