O novi predsednici Evropske komisije, migracijah in brexitu

Evropski parlament je pred dopusti izvolil novo predsednico Evropske komisije. Kaj Evropska unija dobiva z Ursulo von der Leyen? Kakšen temelj za nadaljnje delo bo zapuščina njenega predhodnika Jean-Clauda Junckerja? Bo končno prišlo do rešitve migracijskega vprašanja? Kako bo začetek mandata nove ekipe v Bruslju zaznamoval brexit? To so vprašanja, na katera je v tokratni oddaji odgovarjal politični analitik in publicist dr. Aleš Maver.

Aleš Maver: Izbira slovenskih EU poslancev ima zlasti notranjepolitično razsežnost

Naključje ali niti ne naključje je hotelo, da se mora tokratno besedilo začeti tam, kjer se je prejšnje končalo. Glasni padec enega najuspešnejših in najbolj trdoživih evropskih populistov Heinza-Christiana Stracheja je po eni strani potrdil tam zapisano, da na stari celini njegovemu podobna gibanja ne morejo prinesti rešitve za težave, kot jih Venezuelcem niso prinesli njihovi (levi) populisti. Po drugi strani je vsaj navidezno prinesel potrditev tistim, ki menijo, da je razlog za vzpon populizma zgolj neznani leteči predmet z rusko posadko, ki je pristal ob neugotovljivem času na neugotovljivem kraju in da ta vzpon nima nič opraviti s krizo prevladujočih strank, predvsem tistih konservativne in krščanskodemokratske provenience. Na evropske volitve se bodo torej odpravili v zavesti, da ni z golim ohranjanjem statusa quo nič narobe. Čeprav sem zadnji, ki bi podcenjeval željo Putinovega režima po tem, da bi mu nasproti stala čim šibkejša in čim bolj razdeljena Evropska unija, zaradi česar se mu ne smilijo sredstva za podporo desnim in levim populistom, se mi zdi taka razlaga tudi po primeru Strache še vedno nezadostna in celo škodljiva.Na otokuA če so takšni razmisleki ključnega pomena za bližnje volilno odločanje na ravni celotne povezave, imajo na Slovenskem le omejen pomen. Slovenija je namreč, kot je že marsikdo zapisal, v njej nekakšen otok. Taka ni le zaradi majhnega števila poslank in poslancev, ki jih bo poslala v Evropski parlament. Predvsem je takšna, ker se mora otepati z neravnotežji kot dediščino preteklosti in je prav Evropska unija ščit, da ta neravnotežja še bolj ne kažejo svojih zob. Zato se hitro znajdemo pred vsaj navideznim paradoksom, da je ravno za tiste politične skupine, ki jim v Sloveniji po konvenciji pravimo desne, evroskepticizem tako rekoč prepovedan sad. Tudi idej o »okrepljeni suverenosti posameznih držav« iz soseščine se pod Alpe ne da prenašati v razmerju ena proti ena. Večja prepuščenost slovenske države sami sebi namreč neizogibno pomeni še več monopola vladajoče politične opcije.V takšnih razmerah imajo kajpak evropske volitve v Sloveniji tudi splošnejši pomen. Slovenske stranke lahko do neke mere sooblikujejo dogajanje v političnih strankah na ravni Evropske unije, zlasti v Evropski ljudski stranki. Kot sem zapisal že zadnjič, bo po mojem mnenju prav nadaljnji razvoj znotraj njenih vrst v prihodnjem mandatu vredno natančno opazovati. A ne glede na to ima izbira evropskih poslancev spričo slovenskih posebnosti zlasti notranjepolitično razsežnost.Evropske volitve za domačo raboOpozicija, ki je doslej bolj ali manj prepričljivo dobila še vsa ta tovrstna glasovanja, brani težko branljivo, če že ne neubranljivo prednost petih od osmih sedežev. Ker jo je dosegla v pogojih fragmentiranosti levice, se lahko letos zgodi, da bo šel en sedež po zlu celo ob enakem ali višjem odstotku prejetih glasov kot leta 2014. Vendar se mi še vedno zdi, da bo za kondicijo vlade in opozicije velikega pomena tudi sama po sebi zgolj simbolična tekma za (relativno) prvo mesto. Če bi slednje pripadlo največji vladni stranki ali nemara socialnim demokratom, bi vsaj kratkoročno poletela tudi Šarčeva vlada, medtem ko je težko verjeti, da bi lahko slovenski člani Evropske ljudske stranke v tem primeru vknjižili več kot tri poslance. Če bo relativna zmaga tudi po petnajstih letih ostala na desni sredini, se bo zanjo končalo obdobje nekakšne stagnacije, v katero jo je potisnila premierjeva medijska ofenziva od začetka leta sem.Spričo precejšnjega psihološkega učinka, ki ga lahko imajo evropske volitve na razmerja doma, je presenetljiva sorazmerno majhna ambicioznost list ravno pri obeh glavnih igralkah zadnjih parlamentarnih volitev. SDS očitno nekoliko »varčuje z močmi« kot na zadnjih predsedniških volitvah, v veliki meri pa računa na to, da ji ob nizki pričakovani volilni udeležbi relativno najvišji delež glasov ne more uiti. Ta je pomemben že zato, ker lahko zaradi zakonitosti D’Hondtove metode ob majhnem številu voljenih poslancev že majhne razlike pomenijo sedež več ali manj, kdor pa je prvi, ima vsekakor boljše karte. Težko je oceniti, koliko lahko Janševim v prizadevanjih za to ponagaja Domovinska liga, čeprav nekaj znakov kaže, da bi se lahko razvila v doslej najuspešnejši projekt desno od SDS vsaj po letu 2004. Kar sicer ne pomeni, da bi bila tokrat v igri za evropski sedež. Seveda pa so demokrati potegnili dobro potezo s sklenitvijo predvolilne povezave s SLS, končno tudi s tem, da niso kot leta 2000 ob sestavljanju Bajukove vlade vztrajali pri zamenjavi partnerjeve posadke. Če nič drugega, gre za naložbo v prihodnost, saj veliko anket kaže, da zna biti prav vrnitev Podobnikovih v Državni zbor ključ do možnosti za spremembo oblasti v prihodnje.Potrebno je morda dodati še, da so dosedanja glasovanja v Sloveniji pokazala, da volilna udeležba do nekje 40 odstotkov prinese prednost desni sredini, če je višja, je omenjeno praviloma voda na mlin vladajoči opciji. Po tej logiki bi morala biti 26. maja v boljšem položaju opozicija. Seveda pa ni mogoče povedati, kaj bi se zgodilo ob udeležbi, ki bi bila, denimo, višja od 65 ali 70 odstotkov, saj slednje nismo doživeli že dve desetletji. V zvezi z evropskimi volitvami se o njej sploh ni smiselno pogovarjati. Dejansko volilno udeležbo je hkrati najteže napovedati, ker ljudje o svojih dejanskih namerah v anketah pogosto – milo rečeno – ne povedo resnice.Nova Slovenija z jokerjemNova Slovenija in tudi socialni demokrati se volivcem predstavljajo z ambicioznejšima listama od obeh največjih strank. To že samo po sebi ni nenavadno, saj so »vmesne volitve« po naravi stvari dobra priložnost za stranke, ki bi rade izboljšale izhodiščni položaj za odločanje o sedežih v domačem parlamentu. Predvsem Nova Slovenija nastopa s kandidati, ki dejansko pokrivajo celotno paleto pogledov v stranki. Žiga Turk pa je v vlogi jokerja, ki bi – spet ob pričakovani nižji volilni udeležbi – lahko dejansko prispeval pomembne glasove na vladajoči ali sploh na noben blok nenavezanih liberalno usmerjenih volivcev, takšnih, ki so leta 2011 glasovali za Virantovo listo. Zanj neugodna okoliščina je vsaj deloma kandidatura Angelike Mlinar, ki se kaže kot liberalka evropskega kova in s tem redka ptica na slovenskem političnem nebu. Seveda Mlinarjeva drugače kot Turk verjetno nima možnosti za izvolitev, ker je na seznamu stranke, ki v satelitskem sistemu vladajoče opcije ob hudi konkurenci Šarčevih, Židanovih in deloma Levice trenutno kotira nizko. Dejstvo, da sedanja Neosova poslanka sploh kandidira za eno »satelitskih strank«, po drugi strani dela iz nje precej milejšo in veliko manj groteskno različico kandidature pokojnega Ljuba Sirca za LDS na predsedniških volitvah leta 1992. A ker je zaresni liberalni bazen v Sloveniji notorično majhen, bi lahko prav koroška Slovenka pobrala Novi Sloveniji del izplena, ki bi ga sicer zagotovil Žiga Turk. Sploh pa je upati, da krščanski demokrati v Sloveniji razumejo, da volitve, in tako niti evropske, pri nas v vsaj približno demokratičnih okoliščinah že vse od volilne reforme leta 1907 niso več tekma za to, kdo bo pridobil najlepše, najpametnejše in najbolj uglajene volivce, marveč za to, kdo jih bo pridobil največ. In tu se kaže tudi meja »radikalne sredinskosti«, skušnjavi katere v Novi Sloveniji vsaj občasno podležejo.

Violeta Bulc in volitve v Evropski parlament

Na predvečer Dneva Evrope je bila gostja oddaje Pogovor o evropska komisarka Violeta Bulc. Predstavila nam je svoje delo v Bruslju v zadnjih petih letih in komentirala tudi aktualno dogajanje, povezano z prihajajočimi volitvami v Evropski parlament. Vabljeni k poslušanju!

Vanja Kočevar: Manjšina v lastni državi

Daljni Bruselj je kraj, kjer se sprejema vse več odločitev o naših življenjih. Med drugim Evropska unija z odločanjem o vizumih za Schengensko območje pomembno sooblikuje tudi našo migracijsko politiko. V zadnjem sklicu evropskega parlamenta je prav to vprašanje dodobra razburkalo evropsko javnost in politčno sceno.

Kontrolni sistem za medicinske pospeševalnike za zdravljenje raka s protonsko terapijo

Andreja Smole iz podjetja Cosylab je predstavila njihov glavni projekt, razvijajo napredni kontrolni sistem za medicinske pospeševalnike za zdravljenje raka s protonsko terapijo - APTACS. Cosylab je hitro rastoče slovensko tehnološko podjetje, ki je osredotočeno na razvoj naprednih tehnologij za svetovni trg. Izdelujejo inovativne produkte in storitve, ki so namenjeni tehnološko zahtevnim kupcem in trgom. Podjetje je bilo zasnovano pod okriljem največjega slovenskega raziskovalnega Inštituta Jožef Štefan. Omenjeni projekt sofinancirata Republika Slovenija ter Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Program APTACS in zdravljenje raka

Andreja Smole s podjetja Cosylab je predstavila Napredni kontrolni sistem za medicinske pospeševalnike za zdravljenje raka s protonsko terapijo - APTACS. Cosylab je hitro rastoče slovensko tehnološko podjetje, ki je osredotočeno na razvoj naprednih tehnologij za svetovni trg. Izdelujejo inovativne produkte in storitve, ki so namenjene tehnološko zahtevnim kupcem in trgom. Podjetje je bilo zasnovano pod okriljem največjega slovenskega raziskovalnega Inštituta Jožef Štefan. Program APTACS sofinancirata Republika Slovenija ter Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Evropske volitve bodo v Sloveniji privedle do spopada znanih obrazov

Kako dvigniti udeležbo na prihajajočih volitvah v Evropski parlament? To je vprašanje, s katerim se intenzivno ukvarjajo ustanove Evropske unije in tudi njene članice. Državljane želijo prepričati, da Bruselj ni daleč, da vpliva na naša življenja in da oddaja glasu proti koncu letošnjega ni nepomembna. Poklicali smo sodelavca Inštituta za politični menedžment Alema Maksutija.

Mejniki na stari celini v preteklem letu

V rubriki smo pregledali pomembnejše mejnike na stari celini v tem letu. O brexitu, migracijskem vprašanju ter tudi razburkanih odnosih na razdalji Bruselj in Washington ter Bruselj in Moskva smo govorili s poznavalcem politik Evropske unije Draganom Barbutovskim.

Evropska unija v letu 2018: Brexit, migracije in razburkani odnosi z ZDA in Rusijo

Leto 2018 so v Evropski uniji zaznamovali brexit, migracije in napeti odnosi z ZDA in Rusijo. Vse to je za naš radio komentiral poznavalec politik Evropske unije Dragan Barbutovski. Del pogovora z njim smo objavili v rubriki Evropska unija v živo, a na voljo je tudi celoten posnetek.

Odnosi med Brusljem in Washingtonom

V minulem tednu smo obiskali okroglo mizo o odnosih med Brusljem in Washigtonom pod aktualnim vodstvom v Beli hiši. Pripravilo jo je Slovensko panevropsko gibanje in je bila del projekta Združene moči državljanov - skupna evropska prihodnost, ki ga financira program Evropa za državljane. Z gostom, direktorjem programa evropskih študij na Dickinsonovem kolidžu v ZDA, smo posneli zanimiv pogovor.

Generalni direktor Direktorata za prevajanje v Evropskem parlamentu Valter Mavrič

V rubriki Evropska unija v živo je bil naš gost Valter Mavrič, ki je na čelu ene največjih prevajalskih služb na svetu. S sodelavci skrbi, da so dokumenti Evropskega parlamenta na voljo v vseh 24 uradnih jezikih povezave. Predstavil nam je svoje delo in izzive, s katerimi se sooča pri njem.

Škofje Evropske unije vabijo k spremljanju politike pred evropskimi volitvami

V tokratno rubriko Evropska unija v živo smo povabili ljubljanskega pomožnega škofa Franca Šuštarja, ki se je pred kratkim mudil na jesenskem plenarnem zasedanju Komisije škofovskih konferenc Evropske unije v Belgiji. Velik del srečanja so namenili prihajajočim volitvam v Evropski parlament in temu, kaj lahko prav vsak od nas naredi za prihodnost stare celine.

Že pol leta tudi v slovenščini poskusno oddaja radio Evropskega parlamenta

Evropski parlament ima med drugim svoj radio, katerega namen je pisano besedo na bolj razumljiv način prenesti v avdio obliko. Trenutno je še v pilotni obliki. Da bi bilo čim prej drugače, se trudi najvišji slovenski uradnik v ustanovah Evropske unije. Valter Mavrič je na čelu največje prevajalske službe na svetu in skrbi, da so dokumenti Evropskega parlamenta na voljo v vseh 24 uradnih jezikih Evropske unije. Kot navdušen jezikoslovec je poskrbel, da je Evropski parlament dobil tudi svoj radio, med šestimi jeziki, v katerih oddaja od letošnjega Dneva Evrope, je tudi slovenščina. Mavrič je o vsem tem spregovoril novinarjem, ki so se nedavno mudili v Bruslju na povabilo Pisarne Evropskega parlamenta v Sloveniji. Prisluhniti mu je mogoče tudi v tokratni rubriki Evropska unija v živo.

Evropska unija v živo

O nagovoru predsednika Evropske komisije

Več evropskih poslancev iz Slovenije je komentiralo nagovor predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja v Strasbourgu, sprožitev postopka proti Madžarski zaradi kršitve temeljnih pravic povezave in sprejetje direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu. Vse to je namreč odmevalo na septembrskem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu. Vabljeni k poslušanju.

Po grški krizi

V rubriki Evropska unija v živo je bil naš gost ekonomist dr. Matej Lahovnik. Zanimalo nas je, kaj so se članice evrske skupine naučile iz grške krize, ki je po osmih letih končana, pri čemer ne gre zanemariti več opozoril za prihodnje.

Poljska in Madžarska grešni kozlici Evrope?

Velik del rubrike Evropska unija v živo smo tokrat namenili takšnim in drugačnim ukrepom Bruslja proti Poljski in Madžarski. Naš gost, pravni strokovnjak dr. Jernej Letnar Černič, meni, da bi bilo treba pod drobnogled vzeti še kakšno državo.

Odnosi med Evropsko unijo in ZDA

V zadnjem času so se precej zaostrili odnosi med staro in novo celino. Ozadje nam je pojasnil raziskovalec na Univerzi George Washington v ZDA Igor Kovač.

Naziv Državljan Evrope naši čebelarski zvezi in odprtje sobe z imenom Jožeta Pučnika

Izpostavili smo slovesnosti, ki sta precej zaznamovali konec preteklega meseca. Ena je bila v Ljubljani, druga v Bruslju. Informacijska pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji je podelila nagrado Državljan Evrope naši čebelarski zvezi, v belgijski prestolnici pa so v edini neposredno voljeni ustanovi Evropske unije odprli sobo, ki nosi ime po enem od očetov slovenske države Jožetu Pučniku.