Kmetijska oddaja

VEČ ...|14. 9. 2025
Barbara Beci, dr. vet. med. o izkušnjah z boleznijo modrikastega jezika v Belgiji

Naša gostja v osrednjem delu oddaje je bila Barbara Beci, dr. vet. med., evropska specialistka za zdravje goveda, ki dela na veterinarski fakulteti Univerze v Gentu v Belgiji, med drugim tudi kot terenska veterinarka. Spregovorila je o izkušnjah po lanski epidemiji bolezni modrikastega jezika v Belgiji, ki lahko pridejo zelo prav slovenskim rejcem pri spopadanju z boleznijo. 

Barbara Beci, dr. vet. med. o izkušnjah z boleznijo modrikastega jezika v Belgiji

Naša gostja v osrednjem delu oddaje je bila Barbara Beci, dr. vet. med., evropska specialistka za zdravje goveda, ki dela na veterinarski fakulteti Univerze v Gentu v Belgiji, med drugim tudi kot terenska veterinarka. Spregovorila je o izkušnjah po lanski epidemiji bolezni modrikastega jezika v Belgiji, ki lahko pridejo zelo prav slovenskim rejcem pri spopadanju z boleznijo. 

kmetijstvoBelgijaBarbara Becimodrikasti jezik

Kmetijska oddaja

Barbara Beci, dr. vet. med. o izkušnjah z boleznijo modrikastega jezika v Belgiji

Naša gostja v osrednjem delu oddaje je bila Barbara Beci, dr. vet. med., evropska specialistka za zdravje goveda, ki dela na veterinarski fakulteti Univerze v Gentu v Belgiji, med drugim tudi kot terenska veterinarka. Spregovorila je o izkušnjah po lanski epidemiji bolezni modrikastega jezika v Belgiji, ki lahko pridejo zelo prav slovenskim rejcem pri spopadanju z boleznijo. 

VEČ ...|14. 9. 2025
Barbara Beci, dr. vet. med. o izkušnjah z boleznijo modrikastega jezika v Belgiji

Naša gostja v osrednjem delu oddaje je bila Barbara Beci, dr. vet. med., evropska specialistka za zdravje goveda, ki dela na veterinarski fakulteti Univerze v Gentu v Belgiji, med drugim tudi kot terenska veterinarka. Spregovorila je o izkušnjah po lanski epidemiji bolezni modrikastega jezika v Belgiji, ki lahko pridejo zelo prav slovenskim rejcem pri spopadanju z boleznijo. 

Robert Božič

kmetijstvoBelgijaBarbara Becimodrikasti jezik

Informativni prispevki

VEČ ...|30. 9. 2024
Dr. Zvone Štrubelj o papeževem obisku v Belgiji

Pogovarjali smo se z duhovnim voditeljem Slovencev v Beneluksu, dr. Zvonetom Štrubljem. Komentiral je papežev obisk v Belgiji. Povedal je podrobnosti, ki niso bile del uradnega programa.  Izrazil je veselje, da se je nedeljske svete maše v Bruslju udeležilo tudi veliko članov tamkajšnje slovenske skupnosti, nekaj jih je sodelovalo tudi v pripravi na papežev obisk. 

Dr. Zvone Štrubelj o papeževem obisku v Belgiji

Pogovarjali smo se z duhovnim voditeljem Slovencev v Beneluksu, dr. Zvonetom Štrubljem. Komentiral je papežev obisk v Belgiji. Povedal je podrobnosti, ki niso bile del uradnega programa.  Izrazil je veselje, da se je nedeljske svete maše v Bruslju udeležilo tudi veliko članov tamkajšnje slovenske skupnosti, nekaj jih je sodelovalo tudi v pripravi na papežev obisk. 

infopapežBruseljBelgija

Informativni prispevki

Dr. Zvone Štrubelj o papeževem obisku v Belgiji

Pogovarjali smo se z duhovnim voditeljem Slovencev v Beneluksu, dr. Zvonetom Štrubljem. Komentiral je papežev obisk v Belgiji. Povedal je podrobnosti, ki niso bile del uradnega programa.  Izrazil je veselje, da se je nedeljske svete maše v Bruslju udeležilo tudi veliko članov tamkajšnje slovenske skupnosti, nekaj jih je sodelovalo tudi v pripravi na papežev obisk. 

VEČ ...|30. 9. 2024
Dr. Zvone Štrubelj o papeževem obisku v Belgiji

Pogovarjali smo se z duhovnim voditeljem Slovencev v Beneluksu, dr. Zvonetom Štrubljem. Komentiral je papežev obisk v Belgiji. Povedal je podrobnosti, ki niso bile del uradnega programa.  Izrazil je veselje, da se je nedeljske svete maše v Bruslju udeležilo tudi veliko članov tamkajšnje slovenske skupnosti, nekaj jih je sodelovalo tudi v pripravi na papežev obisk. 

Radio Ognjišče

infopapežBruseljBelgija

Informativne oddaje

VEČ ...|16. 1. 2024
Utrip dneva dne 16. 1.

  • Ustavno sodišče ni zadržalo izvrševanja novele zakona o zaščiti živali.
  • Slovensko zdravniško društvo vlado pozvalo k izpolnitvi podpisanih dogovorov z zdravništvom.
  • Stranke se pripravljajo na evropske volitve, hkrati se pojavlja dvom o njihovi organizaciji.
  • Šefic: Pogodbe za nove objekte bi lahko bile podpisane konec maja ali v juniju.
  • V Državnem svetu nadaljnje popisovanje cen ocenili kot nesmiselno.
  • Kljub uspešnim množičnim protestom nemški kmetje s pogajanj odšli praznih rok.
  • Pred poslanci jutri predlog novele zakona o varstvu okolja.
  • Z novim letom predsedovanje Svetu EU prevzela Belgija.
  • ŠPORT: Slovenski rokometaši po zmagi nad Norvežani v glavni del evropskega prvenstva s stoodstotnim izkupičkom.
  • Vreme: Jutri bo oblačno, deževno in vetrovno.

Utrip dneva dne 16. 1.

  • Ustavno sodišče ni zadržalo izvrševanja novele zakona o zaščiti živali.
  • Slovensko zdravniško društvo vlado pozvalo k izpolnitvi podpisanih dogovorov z zdravništvom.
  • Stranke se pripravljajo na evropske volitve, hkrati se pojavlja dvom o njihovi organizaciji.
  • Šefic: Pogodbe za nove objekte bi lahko bile podpisane konec maja ali v juniju.
  • V Državnem svetu nadaljnje popisovanje cen ocenili kot nesmiselno.
  • Kljub uspešnim množičnim protestom nemški kmetje s pogajanj odšli praznih rok.
  • Pred poslanci jutri predlog novele zakona o varstvu okolja.
  • Z novim letom predsedovanje Svetu EU prevzela Belgija.
  • ŠPORT: Slovenski rokometaši po zmagi nad Norvežani v glavni del evropskega prvenstva s stoodstotnim izkupičkom.
  • Vreme: Jutri bo oblačno, deževno in vetrovno.

infonovice

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 16. 1.
  • Ustavno sodišče ni zadržalo izvrševanja novele zakona o zaščiti živali.
  • Slovensko zdravniško društvo vlado pozvalo k izpolnitvi podpisanih dogovorov z zdravništvom.
  • Stranke se pripravljajo na evropske volitve, hkrati se pojavlja dvom o njihovi organizaciji.
  • Šefic: Pogodbe za nove objekte bi lahko bile podpisane konec maja ali v juniju.
  • V Državnem svetu nadaljnje popisovanje cen ocenili kot nesmiselno.
  • Kljub uspešnim množičnim protestom nemški kmetje s pogajanj odšli praznih rok.
  • Pred poslanci jutri predlog novele zakona o varstvu okolja.
  • Z novim letom predsedovanje Svetu EU prevzela Belgija.
  • ŠPORT: Slovenski rokometaši po zmagi nad Norvežani v glavni del evropskega prvenstva s stoodstotnim izkupičkom.
  • Vreme: Jutri bo oblačno, deževno in vetrovno.
VEČ ...|16. 1. 2024
Utrip dneva dne 16. 1.
  • Ustavno sodišče ni zadržalo izvrševanja novele zakona o zaščiti živali.
  • Slovensko zdravniško društvo vlado pozvalo k izpolnitvi podpisanih dogovorov z zdravništvom.
  • Stranke se pripravljajo na evropske volitve, hkrati se pojavlja dvom o njihovi organizaciji.
  • Šefic: Pogodbe za nove objekte bi lahko bile podpisane konec maja ali v juniju.
  • V Državnem svetu nadaljnje popisovanje cen ocenili kot nesmiselno.
  • Kljub uspešnim množičnim protestom nemški kmetje s pogajanj odšli praznih rok.
  • Pred poslanci jutri predlog novele zakona o varstvu okolja.
  • Z novim letom predsedovanje Svetu EU prevzela Belgija.
  • ŠPORT: Slovenski rokometaši po zmagi nad Norvežani v glavni del evropskega prvenstva s stoodstotnim izkupičkom.
  • Vreme: Jutri bo oblačno, deževno in vetrovno.

Radio Ognjišče

infonovice

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|16. 12. 2021
Spet grozi ptičja gripa

Od oktobra letos se v nekaterih evropskih državah spet pojavlja visoko patogena aviarna influenca ali po naše ptičja gripa. Ugotovljena je predvsem pri prostoživečih vodnih pticah, marsikje pa se je iz divjih okužba preselila tudi na rejne živali. V domačih rejah perutnine so bolezen potrdile Italija, Danska, Belgija, Francija, Švedska, Hrvaška, Poljska, Češka, Litva, Romuniji in Nemčija. V Sloveniji v letošnji sezoni še nismo zabeležili te bolezni, skrbi pa izbruh ptičje gripe tako na Hrvaškem kot tudi v sosednji Italiji, v obeh državah beležijo tudi prenos bolezni v domače reje.

Spet grozi ptičja gripa

Od oktobra letos se v nekaterih evropskih državah spet pojavlja visoko patogena aviarna influenca ali po naše ptičja gripa. Ugotovljena je predvsem pri prostoživečih vodnih pticah, marsikje pa se je iz divjih okužba preselila tudi na rejne živali. V domačih rejah perutnine so bolezen potrdile Italija, Danska, Belgija, Francija, Švedska, Hrvaška, Poljska, Češka, Litva, Romuniji in Nemčija. V Sloveniji v letošnji sezoni še nismo zabeležili te bolezni, skrbi pa izbruh ptičje gripe tako na Hrvaškem kot tudi v sosednji Italiji, v obeh državah beležijo tudi prenos bolezni v domače reje.

naravakmetijstvoptičja gripa

Minute za kmetijstvo in podeželje

Spet grozi ptičja gripa

Od oktobra letos se v nekaterih evropskih državah spet pojavlja visoko patogena aviarna influenca ali po naše ptičja gripa. Ugotovljena je predvsem pri prostoživečih vodnih pticah, marsikje pa se je iz divjih okužba preselila tudi na rejne živali. V domačih rejah perutnine so bolezen potrdile Italija, Danska, Belgija, Francija, Švedska, Hrvaška, Poljska, Češka, Litva, Romuniji in Nemčija. V Sloveniji v letošnji sezoni še nismo zabeležili te bolezni, skrbi pa izbruh ptičje gripe tako na Hrvaškem kot tudi v sosednji Italiji, v obeh državah beležijo tudi prenos bolezni v domače reje.

VEČ ...|16. 12. 2021
Spet grozi ptičja gripa

Od oktobra letos se v nekaterih evropskih državah spet pojavlja visoko patogena aviarna influenca ali po naše ptičja gripa. Ugotovljena je predvsem pri prostoživečih vodnih pticah, marsikje pa se je iz divjih okužba preselila tudi na rejne živali. V domačih rejah perutnine so bolezen potrdile Italija, Danska, Belgija, Francija, Švedska, Hrvaška, Poljska, Češka, Litva, Romuniji in Nemčija. V Sloveniji v letošnji sezoni še nismo zabeležili te bolezni, skrbi pa izbruh ptičje gripe tako na Hrvaškem kot tudi v sosednji Italiji, v obeh državah beležijo tudi prenos bolezni v domače reje.

Robert Božič

naravakmetijstvoptičja gripa

Informativne oddaje

VEČ ...|25. 4. 2021
Utrip dneva dne 25. 4.

  • Sveti oče na svetovni dan molitve za duhovne poklice posvetil devet novih duhovnikov.
  • Po opoldanski molitvi papež izrazil žalost zaradi 130 utopljenih migrantov.
  • Na Hrvaškem in v Italiji sproščajo ukrepe, Belgija za pomoč pri zdravljenju covidnih bolnikov prosila Nemčijo.
  • Vreme: Danes še sončno in toplo, jutri ohladitev z dežjem.
  • Slovenski izobraženci v Trstu: Nerazčiščen odnos do preteklosti nas hromi na številnih področjih življenja.
  • Kako do pravičnega in energetsko učinkovitega prehoda v tako imenovano razogljičenje?
  • Slovenska cerkev sv. Štefana v ameriški Minnesoti praznuje 150-letnico.

Utrip dneva dne 25. 4.

  • Sveti oče na svetovni dan molitve za duhovne poklice posvetil devet novih duhovnikov.
  • Po opoldanski molitvi papež izrazil žalost zaradi 130 utopljenih migrantov.
  • Na Hrvaškem in v Italiji sproščajo ukrepe, Belgija za pomoč pri zdravljenju covidnih bolnikov prosila Nemčijo.
  • Vreme: Danes še sončno in toplo, jutri ohladitev z dežjem.
  • Slovenski izobraženci v Trstu: Nerazčiščen odnos do preteklosti nas hromi na številnih področjih življenja.
  • Kako do pravičnega in energetsko učinkovitega prehoda v tako imenovano razogljičenje?
  • Slovenska cerkev sv. Štefana v ameriški Minnesoti praznuje 150-letnico.

infonovice

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 25. 4.
  • Sveti oče na svetovni dan molitve za duhovne poklice posvetil devet novih duhovnikov.
  • Po opoldanski molitvi papež izrazil žalost zaradi 130 utopljenih migrantov.
  • Na Hrvaškem in v Italiji sproščajo ukrepe, Belgija za pomoč pri zdravljenju covidnih bolnikov prosila Nemčijo.
  • Vreme: Danes še sončno in toplo, jutri ohladitev z dežjem.
  • Slovenski izobraženci v Trstu: Nerazčiščen odnos do preteklosti nas hromi na številnih področjih življenja.
  • Kako do pravičnega in energetsko učinkovitega prehoda v tako imenovano razogljičenje?
  • Slovenska cerkev sv. Štefana v ameriški Minnesoti praznuje 150-letnico.
VEČ ...|25. 4. 2021
Utrip dneva dne 25. 4.
  • Sveti oče na svetovni dan molitve za duhovne poklice posvetil devet novih duhovnikov.
  • Po opoldanski molitvi papež izrazil žalost zaradi 130 utopljenih migrantov.
  • Na Hrvaškem in v Italiji sproščajo ukrepe, Belgija za pomoč pri zdravljenju covidnih bolnikov prosila Nemčijo.
  • Vreme: Danes še sončno in toplo, jutri ohladitev z dežjem.
  • Slovenski izobraženci v Trstu: Nerazčiščen odnos do preteklosti nas hromi na številnih področjih življenja.
  • Kako do pravičnega in energetsko učinkovitega prehoda v tako imenovano razogljičenje?
  • Slovenska cerkev sv. Štefana v ameriški Minnesoti praznuje 150-letnico.

Radio Ognjišče

infonovice

Komentar Časnik.si

VEČ ...|28. 10. 2020
Aleš Maver: Edinost, sreča, sprava, pa kaj še …

V zadnjih tednih se nam spet zastavlja vprašanje pregovorne slovenske neenotnosti. Vsaj na prvi pogled se zdi, da je z izjemo Združenih držav Amerike malo držav, kjer bi celo ob hudi krizi zaradi koronavirusa družbene in politične razlike praviloma dobivale prednost pred učinkovitim skupnim prizadevanjem za omejitev pandemije.

Seveda odgovora na to, zakaj je pri nas (pa tudi kje drugje) drugi val po vsem videzu precej bolj “pasji” od prvega, ne kaže iskati zgolj v tradicionalni prepirljivosti. Kaže se, da so v podobnih težavah še nekatere druge srednjeevropske države, ki so jo v prvo odnesle razmeroma dobro, recimo Češka, tudi Slovaška in Hrvaška. Pri njih ni videti, da bi bile domače zamere tako zelo v ospredju kot na sončni strani Alp. Belgija, Francija in Luksemburg so po drugi strani z visokimi številkami “izstopali” že v prvo. Enako velja za Španijo, kjer so tradicionalne zamere podobno globoke kot v Sloveniji, le da so se v upiranju protikoronskim ukrepom bolj odlikovali desni, ker je vlada trenutno pač leva. Francija ima tudi dolgo zgodovino razdeljenosti, ki se vleče vsaj v leto 1789, ampak je težko reči, kolikšno vlogo igra ob spopadanju s pandemijo.

Celoten komentar najdete na spletnem portalu Časnik.

Aleš Maver: Edinost, sreča, sprava, pa kaj še …

V zadnjih tednih se nam spet zastavlja vprašanje pregovorne slovenske neenotnosti. Vsaj na prvi pogled se zdi, da je z izjemo Združenih držav Amerike malo držav, kjer bi celo ob hudi krizi zaradi koronavirusa družbene in politične razlike praviloma dobivale prednost pred učinkovitim skupnim prizadevanjem za omejitev pandemije.

Seveda odgovora na to, zakaj je pri nas (pa tudi kje drugje) drugi val po vsem videzu precej bolj “pasji” od prvega, ne kaže iskati zgolj v tradicionalni prepirljivosti. Kaže se, da so v podobnih težavah še nekatere druge srednjeevropske države, ki so jo v prvo odnesle razmeroma dobro, recimo Češka, tudi Slovaška in Hrvaška. Pri njih ni videti, da bi bile domače zamere tako zelo v ospredju kot na sončni strani Alp. Belgija, Francija in Luksemburg so po drugi strani z visokimi številkami “izstopali” že v prvo. Enako velja za Španijo, kjer so tradicionalne zamere podobno globoke kot v Sloveniji, le da so se v upiranju protikoronskim ukrepom bolj odlikovali desni, ker je vlada trenutno pač leva. Francija ima tudi dolgo zgodovino razdeljenosti, ki se vleče vsaj v leto 1789, ampak je težko reči, kolikšno vlogo igra ob spopadanju s pandemijo.

Celoten komentar najdete na spletnem portalu Časnik.

politikadružbakomentarkoronavirus

Komentar Časnik.si

Aleš Maver: Edinost, sreča, sprava, pa kaj še …

V zadnjih tednih se nam spet zastavlja vprašanje pregovorne slovenske neenotnosti. Vsaj na prvi pogled se zdi, da je z izjemo Združenih držav Amerike malo držav, kjer bi celo ob hudi krizi zaradi koronavirusa družbene in politične razlike praviloma dobivale prednost pred učinkovitim skupnim prizadevanjem za omejitev pandemije.

Seveda odgovora na to, zakaj je pri nas (pa tudi kje drugje) drugi val po vsem videzu precej bolj “pasji” od prvega, ne kaže iskati zgolj v tradicionalni prepirljivosti. Kaže se, da so v podobnih težavah še nekatere druge srednjeevropske države, ki so jo v prvo odnesle razmeroma dobro, recimo Češka, tudi Slovaška in Hrvaška. Pri njih ni videti, da bi bile domače zamere tako zelo v ospredju kot na sončni strani Alp. Belgija, Francija in Luksemburg so po drugi strani z visokimi številkami “izstopali” že v prvo. Enako velja za Španijo, kjer so tradicionalne zamere podobno globoke kot v Sloveniji, le da so se v upiranju protikoronskim ukrepom bolj odlikovali desni, ker je vlada trenutno pač leva. Francija ima tudi dolgo zgodovino razdeljenosti, ki se vleče vsaj v leto 1789, ampak je težko reči, kolikšno vlogo igra ob spopadanju s pandemijo.

Celoten komentar najdete na spletnem portalu Časnik.

VEČ ...|28. 10. 2020
Aleš Maver: Edinost, sreča, sprava, pa kaj še …

V zadnjih tednih se nam spet zastavlja vprašanje pregovorne slovenske neenotnosti. Vsaj na prvi pogled se zdi, da je z izjemo Združenih držav Amerike malo držav, kjer bi celo ob hudi krizi zaradi koronavirusa družbene in politične razlike praviloma dobivale prednost pred učinkovitim skupnim prizadevanjem za omejitev pandemije.

Seveda odgovora na to, zakaj je pri nas (pa tudi kje drugje) drugi val po vsem videzu precej bolj “pasji” od prvega, ne kaže iskati zgolj v tradicionalni prepirljivosti. Kaže se, da so v podobnih težavah še nekatere druge srednjeevropske države, ki so jo v prvo odnesle razmeroma dobro, recimo Češka, tudi Slovaška in Hrvaška. Pri njih ni videti, da bi bile domače zamere tako zelo v ospredju kot na sončni strani Alp. Belgija, Francija in Luksemburg so po drugi strani z visokimi številkami “izstopali” že v prvo. Enako velja za Španijo, kjer so tradicionalne zamere podobno globoke kot v Sloveniji, le da so se v upiranju protikoronskim ukrepom bolj odlikovali desni, ker je vlada trenutno pač leva. Francija ima tudi dolgo zgodovino razdeljenosti, ki se vleče vsaj v leto 1789, ampak je težko reči, kolikšno vlogo igra ob spopadanju s pandemijo.

Celoten komentar najdete na spletnem portalu Časnik.

Aleš Maver

politikadružbakomentarkoronavirus

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|27. 10. 2019
Spremembe v evropskih župnijah, trojno praznovanje v Belgiji

V slovenskih župnijah v Londonu, Mannheimu in Essnu je to jesen prišlo do sprememb - več nam je povedal koordinator pastorale Slovencev po svetu msgr. Janez Pucelj. V Belgiji so imeli prejšnji konec tedna trojno praznovanje, obiskal jih je tudi minister Česnik - več nam je povedal izseljenski duhovnik dr. Zvone Štrubelj.

Spremembe v evropskih župnijah, trojno praznovanje v Belgiji

V slovenskih župnijah v Londonu, Mannheimu in Essnu je to jesen prišlo do sprememb - več nam je povedal koordinator pastorale Slovencev po svetu msgr. Janez Pucelj. V Belgiji so imeli prejšnji konec tedna trojno praznovanje, obiskal jih je tudi minister Česnik - več nam je povedal izseljenski duhovnik dr. Zvone Štrubelj.

inforojakievropabelgija

Slovencem po svetu in domovini

Spremembe v evropskih župnijah, trojno praznovanje v Belgiji
V slovenskih župnijah v Londonu, Mannheimu in Essnu je to jesen prišlo do sprememb - več nam je povedal koordinator pastorale Slovencev po svetu msgr. Janez Pucelj. V Belgiji so imeli prejšnji konec tedna trojno praznovanje, obiskal jih je tudi minister Česnik - več nam je povedal izseljenski duhovnik dr. Zvone Štrubelj.
VEČ ...|27. 10. 2019
Spremembe v evropskih župnijah, trojno praznovanje v Belgiji
V slovenskih župnijah v Londonu, Mannheimu in Essnu je to jesen prišlo do sprememb - več nam je povedal koordinator pastorale Slovencev po svetu msgr. Janez Pucelj. V Belgiji so imeli prejšnji konec tedna trojno praznovanje, obiskal jih je tudi minister Česnik - več nam je povedal izseljenski duhovnik dr. Zvone Štrubelj.

Matjaž Merljak

inforojakievropabelgija

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|28. 10. 2018
50 letnici v Melbournu in na Švedskem, Belgija, Hamilton, zamjestvo

O zlatem jubileju - praznovanju 50-letnice – slovenske cerkve sv. Cirila in Metoda v Melbournu v Avstraliji in slovenskega društva Orfeum v Landskroni na Švedskem. Povezani smo bili tudi z Belgijo, Hamiltonom v Kanadi, zamejstvom in slišali, kaj so o stanju manjšine ta teden govorili v državnem zboru.

50 letnici v Melbournu in na Švedskem, Belgija, Hamilton, zamjestvo

O zlatem jubileju - praznovanju 50-letnice – slovenske cerkve sv. Cirila in Metoda v Melbournu v Avstraliji in slovenskega društva Orfeum v Landskroni na Švedskem. Povezani smo bili tudi z Belgijo, Hamiltonom v Kanadi, zamejstvom in slišali, kaj so o stanju manjšine ta teden govorili v državnem zboru.

inforojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

50 letnici v Melbournu in na Švedskem, Belgija, Hamilton, zamjestvo
O zlatem jubileju - praznovanju 50-letnice – slovenske cerkve sv. Cirila in Metoda v Melbournu v Avstraliji in slovenskega društva Orfeum v Landskroni na Švedskem. Povezani smo bili tudi z Belgijo, Hamiltonom v Kanadi, zamejstvom in slišali, kaj so o stanju manjšine ta teden govorili v državnem zboru.
VEČ ...|28. 10. 2018
50 letnici v Melbournu in na Švedskem, Belgija, Hamilton, zamjestvo
O zlatem jubileju - praznovanju 50-letnice – slovenske cerkve sv. Cirila in Metoda v Melbournu v Avstraliji in slovenskega društva Orfeum v Landskroni na Švedskem. Povezani smo bili tudi z Belgijo, Hamiltonom v Kanadi, zamejstvom in slišali, kaj so o stanju manjšine ta teden govorili v državnem zboru.

Matjaž Merljak

inforojakikultura

Priporočamo
|
Aktualno

Duhovna misel

VEČ ...|23. 10. 2025
Zgodba iz življenja

V Jezusovem trpljenju in vstajenju se nam Bog predstavlja kot čakajoči Bog. To je drugi vidik čakanja, ki zadeva naše celotno duhovno življenje. Zato bi rad ...

Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Zgodba iz življenja

V Jezusovem trpljenju in vstajenju se nam Bog predstavlja kot čakajoči Bog. To je drugi vidik čakanja, ki zadeva naše celotno duhovno življenje. Zato bi rad ...

Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Svetovalnica

VEČ ...|23. 10. 2025
Trajnostna moda

V želji, da bi bili del zgodbe, ki gradi boljši svet, smo k pogovoru povabili izr. prof. dr. Marijo Gorjanc, strokovnjakinjo za tekstilno kemijo in trajnostne inovacije. Kako kupovati oblačila, ki so do okolja odgovornejša, oblačila, ki so tudi za nas in naše zdravje ter počutje boljša izbira? Kaj pomenijo oznake in certifikati na tekstilu, kaj pomeni trajnostna moda in kolikšno odgovornost - ki se je morda ne zavedamo dovolj, prevzamemo s pogostimi nakupi oblačil, s tako imenovano hitro modo? 

Trajnostna moda

V želji, da bi bili del zgodbe, ki gradi boljši svet, smo k pogovoru povabili izr. prof. dr. Marijo Gorjanc, strokovnjakinjo za tekstilno kemijo in trajnostne inovacije. Kako kupovati oblačila, ki so do okolja odgovornejša, oblačila, ki so tudi za nas in naše zdravje ter počutje boljša izbira? Kaj pomenijo oznake in certifikati na tekstilu, kaj pomeni trajnostna moda in kolikšno odgovornost - ki se je morda ne zavedamo dovolj, prevzamemo s pogostimi nakupi oblačil, s tako imenovano hitro modo? 

Nataša Ličen

svetovanjezdravjedružbaokoljenarava

Program zadnjega tedna

VEČ ...|23. 10. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 23. oktober 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 23. oktober 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Globine

VEČ ...|14. 10. 2025
Dialog z ateizmom #9 - Vera, Bog in prihodnost

Ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić sta razmišljala, kako vera oziroma nevera oblikuje človekov odnos do prihodnosti. Ali je prihodnost prostor upanja, razvoja in presežkov? Ali pa negotovosti, krize smisla in tehnološke neobvladljivosti? Pogovor lahko spremljate tudi na YouTube kanalu Radia Ognjišče.

Dialog z ateizmom #9 - Vera, Bog in prihodnost

Ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić sta razmišljala, kako vera oziroma nevera oblikuje človekov odnos do prihodnosti. Ali je prihodnost prostor upanja, razvoja in presežkov? Ali pa negotovosti, krize smisla in tehnološke neobvladljivosti? Pogovor lahko spremljate tudi na YouTube kanalu Radia Ognjišče.

Blaž Lesnik

veraduhovnostateizemBogupanjeumetna inteligenca

Doživetja narave

VEČ ...|17. 10. 2025
Živeti in pripovedovati gore - 50 let Makaluja

V prvi polovici oktobra je minilo pol stoletja od pristopa na prvi slovenski osemtisočak. Zgodbe Makaluja in številnih drugih gora bo obudil drugi festival Živeti gore, ki se bo prihodnji teden odvil v Ljubljani. Naš gost je bil zgodovinar dr. Peter Mikša.

Živeti in pripovedovati gore - 50 let Makaluja

V prvi polovici oktobra je minilo pol stoletja od pristopa na prvi slovenski osemtisočak. Zgodbe Makaluja in številnih drugih gora bo obudil drugi festival Živeti gore, ki se bo prihodnji teden odvil v Ljubljani. Naš gost je bil zgodovinar dr. Peter Mikša.

Blaž Lesnik

svetovanjenarava

Kulturni utrinki

VEČ ...|23. 10. 2025
Pogovor z dirigentko Heleno Fojkar Zupančič ob zmagi na tekmovanju Gallus

Pred dnevi smo govorili o mednarodnem zborovskem tekmovanju Gallus v Mariboru, kjer je med skupno osmimi azijskimi in evropskimi zbori slavil slovenski Zbor sv. Nikolaja Litija pod vodstvom Helene Fojkar Zupančič. Zbor je s tem postal eden od finalistov tekmovanja za veliko zborovsko nagrado Evrope 2026, ki bo 18. aprila 2026 v Mariboru. V studio smo povabili dirigentko, ki nam je predstavila ozadje tekmovanja, svoje vtise in tudi načrte za naprej.

Pogovor z dirigentko Heleno Fojkar Zupančič ob zmagi na tekmovanju Gallus

Pred dnevi smo govorili o mednarodnem zborovskem tekmovanju Gallus v Mariboru, kjer je med skupno osmimi azijskimi in evropskimi zbori slavil slovenski Zbor sv. Nikolaja Litija pod vodstvom Helene Fojkar Zupančič. Zbor je s tem postal eden od finalistov tekmovanja za veliko zborovsko nagrado Evrope 2026, ki bo 18. aprila 2026 v Mariboru. V studio smo povabili dirigentko, ki nam je predstavila ozadje tekmovanja, svoje vtise in tudi načrte za naprej.

Jože Bartolj

kulturaglasbaHelena Fojkar ZupančičZbor sv. Nikolaja LitijaTekmovanje Gallus

Spominjamo se

VEČ ...|23. 10. 2025
Spominjamo se dne 23. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 23. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|23. 10. 2025
Ohraniti človečnost v času digitalne preobrazbe

V sklopu enaintridesetega festivala znanosti je bil med govorniki tudi dr. Dan Podjed. Govoril je kako v času umetne inteligence in digitalne preobrazbe ohraniti človečnost. Šola ima poleg ohranjanja znanja namen tudi ohraniti človečnost. Za slednje pa je nujno druženje iz oči v oči. 

Ohraniti človečnost v času digitalne preobrazbe

V sklopu enaintridesetega festivala znanosti je bil med govorniki tudi dr. Dan Podjed. Govoril je kako v času umetne inteligence in digitalne preobrazbe ohraniti človečnost. Šola ima poleg ohranjanja znanja namen tudi ohraniti človečnost. Za slednje pa je nujno druženje iz oči v oči. 

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|23. 10. 2025
O zahtevah za vzdrževanje jarkov na Ljubljanskem barju

V četrtek, 23. oktobra 2025, ob 18. uri vabljeni v Dom kulture Ig na predstavitev pogojev za vzdrževanje odvodnikov na območju Ljubljanskega barja. Tonček Cezar, vodja Sektorja območja srednje Save na Direkciji Republike Slovenije za vode, bo predstavil:

  • Kdo lahko izvaja vzdrževanje odvodnikov na Ljubljanskem barju
  • Kakšne so omejitve pri teh posegih
  • Katera soglasja je pred izvedbo potrebno pridobiti
  • Kdaj se lahko vzdrževalna dela izvajajo
  • Financiranje izvedbe vzdrževanja odvodnikov na Ljubljanskem barju.

O zahtevah za vzdrževanje jarkov na Ljubljanskem barju

V četrtek, 23. oktobra 2025, ob 18. uri vabljeni v Dom kulture Ig na predstavitev pogojev za vzdrževanje odvodnikov na območju Ljubljanskega barja. Tonček Cezar, vodja Sektorja območja srednje Save na Direkciji Republike Slovenije za vode, bo predstavil:

  • Kdo lahko izvaja vzdrževanje odvodnikov na Ljubljanskem barju
  • Kakšne so omejitve pri teh posegih
  • Katera soglasja je pred izvedbo potrebno pridobiti
  • Kdaj se lahko vzdrževalna dela izvajajo
  • Financiranje izvedbe vzdrževanja odvodnikov na Ljubljanskem barju.

Robert Božič

naravakmetijstvoBarjevodejarki