Sobotna iskrica
Tokrat sta Melita in Jure ponosno zrla v zastavo in, med drugim, spregovorila o domovini. Slišali smo tudi pogovor z očetom in hčerko, citrarjem in sopranistko Tomažem in Ano Plahutnik, ki sta v Arboretumu, po prenosu svete maše, oblikovala koncert namenjen domovini ob prazniku. No, pa tudi vsem prijateljem Radia Ognjišče, ki so bili zbrani na t.i. srečanju PRO.
Sobotna iskrica
Tokrat sta Melita in Jure ponosno zrla v zastavo in, med drugim, spregovorila o domovini. Slišali smo tudi pogovor z očetom in hčerko, citrarjem in sopranistko Tomažem in Ano Plahutnik, ki sta v Arboretumu, po prenosu svete maše, oblikovala koncert namenjen domovini ob prazniku. No, pa tudi vsem prijateljem Radia Ognjišče, ki so bili zbrani na t.i. srečanju PRO.
Komentar Časnik.si
Avtor razmišlja, kako se bo slab mesec pred naslednjimi volitvami spet pojavil pravi odrešenik, ki bo povzročil, da bo več kot milijon volivcev padlo dol od realnega vzhičenja, veselega pričakovanja … To gibanje ali stranka bo vsebovalo že v samem imenu svobodo, a ob tem še blaginjo, ki je Golobova svoboda ni prinesla niti je ni obljubljala
Komentar Časnik.si
Avtor razmišlja, kako se bo slab mesec pred naslednjimi volitvami spet pojavil pravi odrešenik, ki bo povzročil, da bo več kot milijon volivcev padlo dol od realnega vzhičenja, veselega pričakovanja … To gibanje ali stranka bo vsebovalo že v samem imenu svobodo, a ob tem še blaginjo, ki je Golobova svoboda ni prinesla niti je ni obljubljala
Naš pogled
Čeprav dolgo nismo imeli svoje države, smo imeli svoj dom. Kraj kjer smo se rodili, kamor smo se vračali. In če smo odšli daleč od doma, če smo ostali brez njega, smo si ga zgradili v svojih srcih. Tudi domovino smo imeli daleč pred lastno državo. Zato ob dnevu državnosti vedno pomislim na domovino …
Tako je svoje razmišljanje ob skorajšnjem dnevu državnosti začel Tone Gorjup.
Naš pogled
Čeprav dolgo nismo imeli svoje države, smo imeli svoj dom. Kraj kjer smo se rodili, kamor smo se vračali. In če smo odšli daleč od doma, če smo ostali brez njega, smo si ga zgradili v svojih srcih. Tudi domovino smo imeli daleč pred lastno državo. Zato ob dnevu državnosti vedno pomislim na domovino …
Tako je svoje razmišljanje ob skorajšnjem dnevu državnosti začel Tone Gorjup.
Kulturni utrinki
Kulturni utrinki
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Življenje išče pot
Zaživela je prva platforma za iskanje dela za upokojence. Slovenija je tako bogatejša za prvo stičišče starejših, ki želijo še naprej delati, in podjetij ter fizičnih oseb, ki potrebujejo zanesljive in izkušene delavce. Kaj to pravzprav pomeni v praksi, nam bo pojasnil ustanovitelj portala Seniordela Mitja Pajek.
Življenje išče pot
Zaživela je prva platforma za iskanje dela za upokojence. Slovenija je tako bogatejša za prvo stičišče starejših, ki želijo še naprej delati, in podjetij ter fizičnih oseb, ki potrebujejo zanesljive in izkušene delavce. Kaj to pravzprav pomeni v praksi, nam bo pojasnil ustanovitelj portala Seniordela Mitja Pajek.
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Naš pogled
V nedeljo zvečer me je pretresel ogled dokumentarnega filma Bitka za Kijev, vojnega dopisnika RTV Slovenija Valentina Areha. Na njemu lasten način je skupaj s snemalci gledalcu približal trpljenje preprostih, nič krivih ukrajinskih ljudi, na katere se je v onemoglosti svoje zavedenosti spravil vsa gnev ruske vojne pošasti, katere osnovni gradnik so spet navadni ljudje, mladi fantje, na silo in zavedeni potisnjeni v morijo.
Naš pogled
V nedeljo zvečer me je pretresel ogled dokumentarnega filma Bitka za Kijev, vojnega dopisnika RTV Slovenija Valentina Areha. Na njemu lasten način je skupaj s snemalci gledalcu približal trpljenje preprostih, nič krivih ukrajinskih ljudi, na katere se je v onemoglosti svoje zavedenosti spravil vsa gnev ruske vojne pošasti, katere osnovni gradnik so spet navadni ljudje, mladi fantje, na silo in zavedeni potisnjeni v morijo.
Pogovor o
V Pogovoru o smo tokrat spregovorili o prihodnosti Evropske unije. Na Dan Evropske se je sklenila konferenca o prihodnosti Evrope. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in francoski predsednik Emmanuel Macron sta se zavzela za spremembo pogodb, 13 držav članic, tudi Slovenija, pa je do tega zadržanih. Zanimalo nas je, kaj je konferenca prinesla, kaj za EU pomeni vojna v Ukrajini, kako se spopasti z zelenim prehodom, pa tudi vprašanji migracij in vladavine prava ostajata visoko na lestvici aktualnih tem. O tem smo se pogovarjali z vodjo predstavništva Evropske komisije v Sloveniji dr. Jernejo Jug Jerše, profesorjem za pravo človekovih pravic, državno pravo in upravno pravo na Evropski pravni fakulteti Nove univerze dr. Jernejem Letnarjem Černičem in evropsko poslanko Ljudmilo Novak.
Pogovor o
V Pogovoru o smo tokrat spregovorili o prihodnosti Evropske unije. Na Dan Evropske se je sklenila konferenca o prihodnosti Evrope. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in francoski predsednik Emmanuel Macron sta se zavzela za spremembo pogodb, 13 držav članic, tudi Slovenija, pa je do tega zadržanih. Zanimalo nas je, kaj je konferenca prinesla, kaj za EU pomeni vojna v Ukrajini, kako se spopasti z zelenim prehodom, pa tudi vprašanji migracij in vladavine prava ostajata visoko na lestvici aktualnih tem. O tem smo se pogovarjali z vodjo predstavništva Evropske komisije v Sloveniji dr. Jernejo Jug Jerše, profesorjem za pravo človekovih pravic, državno pravo in upravno pravo na Evropski pravni fakulteti Nove univerze dr. Jernejem Letnarjem Černičem in evropsko poslanko Ljudmilo Novak.
Komentar Časnik.si
Komentator meni, da bo Slovenija potrebovala najmanj 50-letno obdobje za preobrazbo v normalno evropsko državo. Ugotavlja, da živimo v še večjem socializmu, kot smo nekoč, kjer je intelektualno delo zelo malo vredno. Šolstvo, zdravstvo, sodstvo, policija in državna uprava pa niso dosegli nobenih bistvenih sprememb. Piše, da je glavni razlog za to šolski sistem, kjer so skorajda vsi učitelji otroci socializma in imajo socializem in levičarstvo v genih ter ga prenašajo naprej na svoje učence, dijake, študente. Prepričan je, da šele, ko se bo začel reinženiring v šolskem sistemu (s kurikulom in ustreznim socialnim inženiringom med učitelji), se lahko nadejamo sprememb. A meni, da se to še ne bo kmalu zgodilo.
Komentar Časnik.si
Komentator meni, da bo Slovenija potrebovala najmanj 50-letno obdobje za preobrazbo v normalno evropsko državo. Ugotavlja, da živimo v še večjem socializmu, kot smo nekoč, kjer je intelektualno delo zelo malo vredno. Šolstvo, zdravstvo, sodstvo, policija in državna uprava pa niso dosegli nobenih bistvenih sprememb. Piše, da je glavni razlog za to šolski sistem, kjer so skorajda vsi učitelji otroci socializma in imajo socializem in levičarstvo v genih ter ga prenašajo naprej na svoje učence, dijake, študente. Prepričan je, da šele, ko se bo začel reinženiring v šolskem sistemu (s kurikulom in ustreznim socialnim inženiringom med učitelji), se lahko nadejamo sprememb. A meni, da se to še ne bo kmalu zgodilo.
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Zakladi naše dediščine
V sodelovanju Urada Vlade Republike Slovenije za komuniciranje in založbe Družina je izšla monografija o osamosvojitveni zgodbi naše države Slovenije. Kateri so bili ključni akterji, ki so nas popeljali na pot osamosvojitve? Kdo je iskal rešitve in sklepal kompromise? Kakšni so bili pogledi na samostojno Slovenijo? Kako so se Slovenci spopadali z izzivi, ki so bili pred njimi? Kateri so bili pomembni dogodki, dokumenti, odločitve, ki so zaznamovali prihodnost naše države? To so le nekatera izmed vprašanj, na katera odgovarjajo avtorji prispevkov, ki se spominjajo posameznih dni osamosvojitvenega leta. Strokovni pregled člankov je opravljala zgodovinarka dr. Andreja Valič Zver. Ob nnjej smo v rubriki za krajša razmiščlljanja prosili še dr. Aleša Mavra in Toneta Rodeta.
Zakladi naše dediščine
V sodelovanju Urada Vlade Republike Slovenije za komuniciranje in založbe Družina je izšla monografija o osamosvojitveni zgodbi naše države Slovenije. Kateri so bili ključni akterji, ki so nas popeljali na pot osamosvojitve? Kdo je iskal rešitve in sklepal kompromise? Kakšni so bili pogledi na samostojno Slovenijo? Kako so se Slovenci spopadali z izzivi, ki so bili pred njimi? Kateri so bili pomembni dogodki, dokumenti, odločitve, ki so zaznamovali prihodnost naše države? To so le nekatera izmed vprašanj, na katera odgovarjajo avtorji prispevkov, ki se spominjajo posameznih dni osamosvojitvenega leta. Strokovni pregled člankov je opravljala zgodovinarka dr. Andreja Valič Zver. Ob nnjej smo v rubriki za krajša razmiščlljanja prosili še dr. Aleša Mavra in Toneta Rodeta.
Utrip Cerkve v Sloveniji
Utrip Cerkve v Sloveniji
Svetovalnica
V tokratni Svetovalnici je bil gost v našem studiu predsednik vlade in predsednik stranke SDS Janez Janša. Tik pred volilno nedeljo je odgovarjal zlasti na vprašanja poslušalk in poslušalcev. Ta so se nanašala na vojno v Ukrajini in podporo Evropske unije tej države, na demografske izzive v prihodnosti, na delo organov pregona, na pokojninski sistem, nismo pa mogli niti mimo soočenja na RTV Slovenija.
Svetovalnica
V tokratni Svetovalnici je bil gost v našem studiu predsednik vlade in predsednik stranke SDS Janez Janša. Tik pred volilno nedeljo je odgovarjal zlasti na vprašanja poslušalk in poslušalcev. Ta so se nanašala na vojno v Ukrajini in podporo Evropske unije tej države, na demografske izzive v prihodnosti, na delo organov pregona, na pokojninski sistem, nismo pa mogli niti mimo soočenja na RTV Slovenija.
Komentar tedna
Pri nas je zaradi politike veliko ljudi razočaranih. Vse tiste bi rad povabil k razmisleku z vprašanjem zakaj so razočarani?! Po logiki razočarani volivci ne volijo več istih kandidatov oziroma strank. Liberalni demokrati, Zares, Pozitivna Slovenija, Stranka Mira Cerarja. Nekoč mogočne stranke novih obrazov, ki jih danes ni nikjer več. Mar ne prav zaradi razočaranja nad njimi?
Komentar tedna
Pri nas je zaradi politike veliko ljudi razočaranih. Vse tiste bi rad povabil k razmisleku z vprašanjem zakaj so razočarani?! Po logiki razočarani volivci ne volijo več istih kandidatov oziroma strank. Liberalni demokrati, Zares, Pozitivna Slovenija, Stranka Mira Cerarja. Nekoč mogočne stranke novih obrazov, ki jih danes ni nikjer več. Mar ne prav zaradi razočaranja nad njimi?
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Komentar Časnik.si
Komentator ugotavlja, da bodo volitve odločili tiste, ki še niso odločeni, pri tem imajo levičarji tri ključne prednosti: šolski sistem, ki ubija vsako kritično razmišljanje, premoč v medijskem prostoru in nevladne organizacije, ki delajo reklamo za levo opcijo. Opozarja, da ne smemo pozabiti, da ko levičarji govorijo o demokraciji, mislijo na totalitarizem, ko so bili na oblasti in so morali vsi misliti, kar so jim narekovali ter pozabijo povedati, da je šlo za mir, ki ga je prinašal strah, ker so ljudje dobro vedeli, da te sicer vzame noč. Kljub temu meni, da ima levi volivec več težav kot desni: desni se ozre na oblast in njeno delo; če mu ni všeč, se mu ponuja POS, ki je dobra izbira. In če bi upoštevali zlato pravilo pri presojanju: »Po njih sadovih jih boste spoznali,« je odločitev na tokratnih volitvah preprosta.
Komentar Časnik.si
Komentator ugotavlja, da bodo volitve odločili tiste, ki še niso odločeni, pri tem imajo levičarji tri ključne prednosti: šolski sistem, ki ubija vsako kritično razmišljanje, premoč v medijskem prostoru in nevladne organizacije, ki delajo reklamo za levo opcijo. Opozarja, da ne smemo pozabiti, da ko levičarji govorijo o demokraciji, mislijo na totalitarizem, ko so bili na oblasti in so morali vsi misliti, kar so jim narekovali ter pozabijo povedati, da je šlo za mir, ki ga je prinašal strah, ker so ljudje dobro vedeli, da te sicer vzame noč. Kljub temu meni, da ima levi volivec več težav kot desni: desni se ozre na oblast in njeno delo; če mu ni všeč, se mu ponuja POS, ki je dobra izbira. In če bi upoštevali zlato pravilo pri presojanju: »Po njih sadovih jih boste spoznali,« je odločitev na tokratnih volitvah preprosta.
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Pogovor o
Na Radiu Ognjišče ste lahko prisluhnili prvemu predvolilnemu soočenju. Pripravili smo ga skupaj s portalom Domovina.je, kjer si lahko ogledate soočenje tudi v video obliki. V uro in pol trajajoči razpravi smo odprli vprašanja, ki se jih drugi mediji večinoma ne lotijo. Predstavniki povabljenih strank so odgovarjali na vprašanja s področij demografije, oskrbe starejših, migracij, varnosti, obrambe in vojne v Ukrajini. Skušali smo kar najbolj verodostojno prenesti stališča strank volivcem, da se boste lahko odločili za tiste, ki bodo najbolje zastopali vaše vrednote.
Na soočenju so sodelovali Jože Tanko (Slovenska demokratska stranka), Tereza Novak (Gibanje Svoboda), Monika Gregorčič (Povežimo Slovenijo), Jožef Horvat (Nova Slovenija – krščanski demokrati), Samo Bevk (Socialni demokrati), Jerca Korče (Lista Marjana Šarca) in Dejan Podgoršek (Naša Dežela).
Pogovor o
Na Radiu Ognjišče ste lahko prisluhnili prvemu predvolilnemu soočenju. Pripravili smo ga skupaj s portalom Domovina.je, kjer si lahko ogledate soočenje tudi v video obliki. V uro in pol trajajoči razpravi smo odprli vprašanja, ki se jih drugi mediji večinoma ne lotijo. Predstavniki povabljenih strank so odgovarjali na vprašanja s področij demografije, oskrbe starejših, migracij, varnosti, obrambe in vojne v Ukrajini. Skušali smo kar najbolj verodostojno prenesti stališča strank volivcem, da se boste lahko odločili za tiste, ki bodo najbolje zastopali vaše vrednote.
Na soočenju so sodelovali Jože Tanko (Slovenska demokratska stranka), Tereza Novak (Gibanje Svoboda), Monika Gregorčič (Povežimo Slovenijo), Jožef Horvat (Nova Slovenija – krščanski demokrati), Samo Bevk (Socialni demokrati), Jerca Korče (Lista Marjana Šarca) in Dejan Podgoršek (Naša Dežela).
Iz naših krajev
Poročali smo o rekordni donaciji v Občini Ajdovščina za investicijo v zdravstveni dom in pripadajočo infrastrukturo, začetku gradnje obvoznice v Žireh, novem domu Krajanov na Vélikih Málencah in o povezovanju štajerskih vinarjev.
Iz naših krajev
Poročali smo o rekordni donaciji v Občini Ajdovščina za investicijo v zdravstveni dom in pripadajočo infrastrukturo, začetku gradnje obvoznice v Žireh, novem domu Krajanov na Vélikih Málencah in o povezovanju štajerskih vinarjev.
Minute za kmetijstvo in podeželje
Na pobudo Sindikata kmetov Slovenije in Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij je včeraj na Ministrstvu za kmetijstvo prišlo do pogajanj o izboljšanju razmer v mlečnem sektorju. Pridelovalci mleka so namreč v izjemno težkem položaju, saj se je Slovenija ponovno znašla na predzadnjem mestu na lestvici evropskih odkupnih cen mleka.
Minute za kmetijstvo in podeželje
Na pobudo Sindikata kmetov Slovenije in Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij je včeraj na Ministrstvu za kmetijstvo prišlo do pogajanj o izboljšanju razmer v mlečnem sektorju. Pridelovalci mleka so namreč v izjemno težkem položaju, saj se je Slovenija ponovno znašla na predzadnjem mestu na lestvici evropskih odkupnih cen mleka.
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Sobotna iskrica
Ob devetih je v Sobotno iskrico na Gregorjevo vstopila pomlad in prisvetila luč. Z njo smo osvetlili tudi baletni oder, saj smo v drugi polovici oddaje gostili balerino Ano Klašnja, ki jo mnogi poznate tudi kot eno izmed žirantk šova Slovenija ima talent.
Sobotna iskrica
Ob devetih je v Sobotno iskrico na Gregorjevo vstopila pomlad in prisvetila luč. Z njo smo osvetlili tudi baletni oder, saj smo v drugi polovici oddaje gostili balerino Ano Klašnja, ki jo mnogi poznate tudi kot eno izmed žirantk šova Slovenija ima talent.
Pogovor o
V Sloveniji je že približno 3000 beguncev iz Ukrajine. Ti so po večini nastanjeni pri prijateljih in sorodnikih, nam je povedla predsednik NSi in minister za obrambo Matej Tonin. Skupaj z županom Kočevnja in s profesorjem s Fakultete za družbene vede in obramboslovcem Vladimirjem Prebiličem jev Pogovoru o spregovoril o ruski invaziji na Ukrajino in odporu, ki ga Vladimir Putin ni pričakoval. Tako po vojaški strani kot tudi glede sanacij Zahoda.
Pogovor o
V Sloveniji je že približno 3000 beguncev iz Ukrajine. Ti so po večini nastanjeni pri prijateljih in sorodnikih, nam je povedla predsednik NSi in minister za obrambo Matej Tonin. Skupaj z županom Kočevnja in s profesorjem s Fakultete za družbene vede in obramboslovcem Vladimirjem Prebiličem jev Pogovoru o spregovoril o ruski invaziji na Ukrajino in odporu, ki ga Vladimir Putin ni pričakoval. Tako po vojaški strani kot tudi glede sanacij Zahoda.
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Komentar Domovina.je
Dan po kulturnem prazniku je predsednik republike, Borut Pahor, podpisal odlok o razpisu državnozborskih volitev. Kot je obljubil, bodo te na prvi mogoč datum, 24. april.
Ob podpisu je podal nekaj ne nepomembnih sporočil. Ob pozivih k verodostojni programski in vsebinski razpravi ter izogibanju izključevalne retorike najbolj izstopa predsednikovo stališče, da bo mandat za sestavo vlade podelil tistemu, ki mu bo prinesel vsaj 46 poslanskih podpisov. Šele če teh ne bo, bo za mandatarja predlagal relativnega zmagovalca. K čemur je dodal pomenljivo opazko, da bo »nujno odgovoriti tudi na vprašanje, ali naj koalicije strank, ki bodo na volitvah nastopile samostojno, pri odločitvi glede podelitve mandata za sestavo vlade razume kot seštevek poslanskih mandatov vseh strank, ki jo sestavljajo, ali ne.«
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
Komentar Domovina.je
Dan po kulturnem prazniku je predsednik republike, Borut Pahor, podpisal odlok o razpisu državnozborskih volitev. Kot je obljubil, bodo te na prvi mogoč datum, 24. april.
Ob podpisu je podal nekaj ne nepomembnih sporočil. Ob pozivih k verodostojni programski in vsebinski razpravi ter izogibanju izključevalne retorike najbolj izstopa predsednikovo stališče, da bo mandat za sestavo vlade podelil tistemu, ki mu bo prinesel vsaj 46 poslanskih podpisov. Šele če teh ne bo, bo za mandatarja predlagal relativnega zmagovalca. K čemur je dodal pomenljivo opazko, da bo »nujno odgovoriti tudi na vprašanje, ali naj koalicije strank, ki bodo na volitvah nastopile samostojno, pri odločitvi glede podelitve mandata za sestavo vlade razume kot seštevek poslanskih mandatov vseh strank, ki jo sestavljajo, ali ne.«
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
Informativni prispevki
Razmere v Ukrajini zelo skrbijo tudi slovenske politike. Že jutri se na delovni obisk v to državo odpravlja predsednik vlade Janez Janša. Srečal se bo s premierjem Denisom Šmigalom in predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Namen obiska je izkazati podporo Slovenije evropski in evroatlantski perspektivi Ukrajine ter potrditi zavezanost naše države politiki ozemeljske celovitosti in suverenosti Ukrajine v sklopu njenih mednarodno priznanih meja. Slovenija bo ob robu obiska dostavila tudi materialno pomoč Ukrajini. O tem, kaj lahko obisk doprinese in tudi, kako na dogajanje gledajo v državnem zboru se je Alen Salihović pogovarjal z obrambnim ministrom in predsednikom NSi Matejem Toninom ter predsednico državnozborskega odbora za zunanjo politiko in poslanko stranke Konkretno Moniko Gregorčič.
Informativni prispevki
Razmere v Ukrajini zelo skrbijo tudi slovenske politike. Že jutri se na delovni obisk v to državo odpravlja predsednik vlade Janez Janša. Srečal se bo s premierjem Denisom Šmigalom in predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Namen obiska je izkazati podporo Slovenije evropski in evroatlantski perspektivi Ukrajine ter potrditi zavezanost naše države politiki ozemeljske celovitosti in suverenosti Ukrajine v sklopu njenih mednarodno priznanih meja. Slovenija bo ob robu obiska dostavila tudi materialno pomoč Ukrajini. O tem, kaj lahko obisk doprinese in tudi, kako na dogajanje gledajo v državnem zboru se je Alen Salihović pogovarjal z obrambnim ministrom in predsednikom NSi Matejem Toninom ter predsednico državnozborskega odbora za zunanjo politiko in poslanko stranke Konkretno Moniko Gregorčič.
Zakladi naše dediščine
Ob tradicionalnem Festivalu zvončkov v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani smo z dr. Jožetom Bavconom opisali ta botanični zaklad naše domovine, saj Slovenija slovi po različicah te vrste med najbogatejša rastišča na svetu.
Zakladi naše dediščine
Ob tradicionalnem Festivalu zvončkov v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani smo z dr. Jožetom Bavconom opisali ta botanični zaklad naše domovine, saj Slovenija slovi po različicah te vrste med najbogatejša rastišča na svetu.
Dogodki
Stranka Nova Slovenija – Krščanski demokrati je v okviru 4. spletnega dogodka v ciklu Pogovorov za boljšo Slovenijo govorila o zelenem prehodu in trajnostni mobilnosti. Temelj zelenega prehoda je t. i. evropski zeleni dogovor, nova evropska strategija za rast, ki bo Evropsko unijo preoblikovala v sodobno, z viri gospodarno in konkurenčno gospodarstvo. Cilj je doseči podnebno nevtralnost Evrope do leta 2050, spodbuditi gospodarstvo z zeleno tehnologijo, ustvariti trajnostno industrijo in promet ter zmanjšati onesnaževanje. V tokratni razpravi so sodelovali: minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec, doc. dr. Tomaž Žagar iz podjetja Gen energija, mag. Uroš Salobir iz Elesa, izvršna direktorica Centra energetsko učinkovitih rešitev Ana Struna Bregar in Miha Valentinčič iz podjetja AvantCar.
Dogodki
Stranka Nova Slovenija – Krščanski demokrati je v okviru 4. spletnega dogodka v ciklu Pogovorov za boljšo Slovenijo govorila o zelenem prehodu in trajnostni mobilnosti. Temelj zelenega prehoda je t. i. evropski zeleni dogovor, nova evropska strategija za rast, ki bo Evropsko unijo preoblikovala v sodobno, z viri gospodarno in konkurenčno gospodarstvo. Cilj je doseči podnebno nevtralnost Evrope do leta 2050, spodbuditi gospodarstvo z zeleno tehnologijo, ustvariti trajnostno industrijo in promet ter zmanjšati onesnaževanje. V tokratni razpravi so sodelovali: minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec, doc. dr. Tomaž Žagar iz podjetja Gen energija, mag. Uroš Salobir iz Elesa, izvršna direktorica Centra energetsko učinkovitih rešitev Ana Struna Bregar in Miha Valentinčič iz podjetja AvantCar.
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Komentar Družina
Čeprav majhna na zemljevidu pa se vsaj v športu Slovenija lahko enakovredno kosa s svetovnimi velesilami. Vsaka osvojena medalja pomeni priznanje državi, katere športniki so jo dosegli. Lahko to primerjamo tudi s politiko?
Komentar Družina
Čeprav majhna na zemljevidu pa se vsaj v športu Slovenija lahko enakovredno kosa s svetovnimi velesilami. Vsaka osvojena medalja pomeni priznanje državi, katere športniki so jo dosegli. Lahko to primerjamo tudi s politiko?
Z ljudmi na poti
Pred mikrofon smo povabili učitelja kitare Daniela Eyerja, ki je tudi ravnatelj Glasbene šole v Zavodu svetega Stanislava. Rodil se je v Švici ter tam odraščal in se šolal. Leta nazaj je na kitarskem festivalu v Beogradu v Srbiji spoznal Slovenko, ki je nato postala njegova žena, gnezdece sta si uredila v Ljubljani. Naše države prej ni poznal. Selitev je potekala tako, da je napolnil avto z oblekami, knjigami, kitarami in se pripeljal sem. Jezik je bil kar zahteven izziv, še vedno kdaj zameša besedi vzhod in zahod ter orodje in orožje, predvsem zaradi slednjega si včasih prisluži kakšen prestrašen pogled. V Slovencih vidi odlično kombinacijo družinske topline in delavnosti, tudi sama pokrajina ga navdušuje, čeprav prosti čas ob družini in glasbi zelo rad namenja različnim ročnim spretnostim.
Z ljudmi na poti
Pred mikrofon smo povabili učitelja kitare Daniela Eyerja, ki je tudi ravnatelj Glasbene šole v Zavodu svetega Stanislava. Rodil se je v Švici ter tam odraščal in se šolal. Leta nazaj je na kitarskem festivalu v Beogradu v Srbiji spoznal Slovenko, ki je nato postala njegova žena, gnezdece sta si uredila v Ljubljani. Naše države prej ni poznal. Selitev je potekala tako, da je napolnil avto z oblekami, knjigami, kitarami in se pripeljal sem. Jezik je bil kar zahteven izziv, še vedno kdaj zameša besedi vzhod in zahod ter orodje in orožje, predvsem zaradi slednjega si včasih prisluži kakšen prestrašen pogled. V Slovencih vidi odlično kombinacijo družinske topline in delavnosti, tudi sama pokrajina ga navdušuje, čeprav prosti čas ob družini in glasbi zelo rad namenja različnim ročnim spretnostim.
Iz življenja vesoljne Cerkve
Katoličani smo obhajali svetovni dan bolnikov, kraljica Elizabeta II. predstavlja pomemben steber krščanstva, obletnica vzpostavitve diplomatskih odnosov Svetega sedeža in Slovenije in pogovor z Karlom Bolčino.
Iz življenja vesoljne Cerkve
Katoličani smo obhajali svetovni dan bolnikov, kraljica Elizabeta II. predstavlja pomemben steber krščanstva, obletnica vzpostavitve diplomatskih odnosov Svetega sedeža in Slovenije in pogovor z Karlom Bolčino.
Informativni prispevki
Slovenija pozorno spremlja razmere v Ukrajini. Tam se trenutno nahaja od 60 do 70 naših rojakov, za zdaj ni podatkov, da bi bil kdo v težavah, nam je povedal vodja konzularnega sektorja na zunanjem ministrstvu Andrej Šter. Ob stopnjevanju napetosti, ki smo mu priča, se to lahko hitro spremeni.
Informativni prispevki
Slovenija pozorno spremlja razmere v Ukrajini. Tam se trenutno nahaja od 60 do 70 naših rojakov, za zdaj ni podatkov, da bi bil kdo v težavah, nam je povedal vodja konzularnega sektorja na zunanjem ministrstvu Andrej Šter. Ob stopnjevanju napetosti, ki smo mu priča, se to lahko hitro spremeni.
Komentar Časnik.si
Komentator se kritično opredeljuje do nastopa Milana Kučana v Dražgošah in poudarja, da Slovenija in slovenstvo nikoli nista bili Kučanovi intimni opciji. Paradoksno nam ob bližajočih volitvah socialno pravično državo ponujata najbogatejša Slovenca. Dr. Granda piše tudi o Centru urbane kulture v Šiški in ugotavlja, da je ta postal glavni izničevalec slovenske mentalitete, čeprav je njegov simbol urbana glasba, ki je sinteza glasbe angloameriških predmestij garnirana z okusom balkanskih mahal. Glede na Kučanovo razmišljanje se po komentatorjevem mnenju na bližajočih volitvah tako ne bomo odločali o Janši, ampak o smislu in pomenu praznovanja slovenskega kulturnega praznika.
Komentar Časnik.si
Komentator se kritično opredeljuje do nastopa Milana Kučana v Dražgošah in poudarja, da Slovenija in slovenstvo nikoli nista bili Kučanovi intimni opciji. Paradoksno nam ob bližajočih volitvah socialno pravično državo ponujata najbogatejša Slovenca. Dr. Granda piše tudi o Centru urbane kulture v Šiški in ugotavlja, da je ta postal glavni izničevalec slovenske mentalitete, čeprav je njegov simbol urbana glasba, ki je sinteza glasbe angloameriških predmestij garnirana z okusom balkanskih mahal. Glede na Kučanovo razmišljanje se po komentatorjevem mnenju na bližajočih volitvah tako ne bomo odločali o Janši, ampak o smislu in pomenu praznovanja slovenskega kulturnega praznika.
Zakladi naše dediščine
Na kulturni praznik smo v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani lahko spoznali knjižna dela o bogatem svetu hortikulture pri nas. Rastlinsko bogastvo Slovenije je neizmerno in v primerjavi z bistveno večjimi državami jih Slovenija močno prekaša ali pa ima vsaj enako število rastlin. Prav to Slovenijo dviguje na raven biodiverzitetno izredno bogatih držav Evrope - kar med vroče točke Evrope. O tem se lahko seznanimo tudi preko številnih knjižnih del, na primer v knjigi o varovanju rastlinskih vrst v vrtu, z naslovom Botanični vrt Univerze v Ljubljani, 210 let varuh biodiverzitete, avtorjev dr. Jožeta Bavcona, dr. Nade Praprotnik in dr. Blanke Ravnjak. Slednja je v pogovoru predstavila še nekaj ostalih knjižnih del.
Zakladi naše dediščine
Na kulturni praznik smo v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani lahko spoznali knjižna dela o bogatem svetu hortikulture pri nas. Rastlinsko bogastvo Slovenije je neizmerno in v primerjavi z bistveno večjimi državami jih Slovenija močno prekaša ali pa ima vsaj enako število rastlin. Prav to Slovenijo dviguje na raven biodiverzitetno izredno bogatih držav Evrope - kar med vroče točke Evrope. O tem se lahko seznanimo tudi preko številnih knjižnih del, na primer v knjigi o varovanju rastlinskih vrst v vrtu, z naslovom Botanični vrt Univerze v Ljubljani, 210 let varuh biodiverzitete, avtorjev dr. Jožeta Bavcona, dr. Nade Praprotnik in dr. Blanke Ravnjak. Slednja je v pogovoru predstavila še nekaj ostalih knjižnih del.
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Z ljudmi na poti
Gostili smo raziskovalko na področju biomedicine Polono Šafarič Tepeš, ki živi v New Yorku, kjer se ukvarja z raziskovanjem redkih rakavih obolenj, ki se pojavljajo zlasti pri otrocih. V oddaji je spregovorila o raziskovalnem in študijskem delu v ZDA, razmišljala pa je tudi o dobrih stvareh, ki jih ponuja Slovenija.
Z ljudmi na poti
Gostili smo raziskovalko na področju biomedicine Polono Šafarič Tepeš, ki živi v New Yorku, kjer se ukvarja z raziskovanjem redkih rakavih obolenj, ki se pojavljajo zlasti pri otrocih. V oddaji je spregovorila o raziskovalnem in študijskem delu v ZDA, razmišljala pa je tudi o dobrih stvareh, ki jih ponuja Slovenija.
Utrip Cerkve v Sloveniji
Kaj so najpogostejše zmote o sinodi, ki trenutno poteka na ravni krajevnih Cerkva, kako so se sinodalnih pogovorov in sodelovanja lotili v župniji Polzela, nam je povedal župnik Urban Lesjak. V proces je aktivneje vpet tudi kot sodelavec Tajništva za sinodo pri Škofiji Celje. Pravi, da je sinodalno vprašanje le eno, in to je: »Kako kot kristjani živimo to, kar je želel Jezus Kristus.« On je namreč, hodil med in skupaj z učenci, bil je eden izmed njih, hkrati pa njihov voditelj in k voditeljstvu je spodbujal tudi njih.
Utrip Cerkve v Sloveniji
Kaj so najpogostejše zmote o sinodi, ki trenutno poteka na ravni krajevnih Cerkva, kako so se sinodalnih pogovorov in sodelovanja lotili v župniji Polzela, nam je povedal župnik Urban Lesjak. V proces je aktivneje vpet tudi kot sodelavec Tajništva za sinodo pri Škofiji Celje. Pravi, da je sinodalno vprašanje le eno, in to je: »Kako kot kristjani živimo to, kar je želel Jezus Kristus.« On je namreč, hodil med in skupaj z učenci, bil je eden izmed njih, hkrati pa njihov voditelj in k voditeljstvu je spodbujal tudi njih.
Naš pogled
Predstava po romanu Draga Jančarja To noč sem jo videl, je prišla v Ljubljano po lanski septembrski premieri v Mariboru, zatem so jo predstavili tudi Beogradu. Prišla je ravno v času po proslavi v Dražgošah, ki ji je sledilo medijsko izjemno odmevno poročilo novinarja in zgodovinarja dr. Jožeta Možine v Utripu RTV Slovenija …
Naš pogled
Predstava po romanu Draga Jančarja To noč sem jo videl, je prišla v Ljubljano po lanski septembrski premieri v Mariboru, zatem so jo predstavili tudi Beogradu. Prišla je ravno v času po proslavi v Dražgošah, ki ji je sledilo medijsko izjemno odmevno poročilo novinarja in zgodovinarja dr. Jožeta Možine v Utripu RTV Slovenija …
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Via positiva
Matic Volk, generalni komisar Republike Slovenije za mednarodno razstavo Expo v Dubaju je opisal dogajanje, vsebino, poslovne rezultate in utrip v Slovenskem paviljonu, ki ga je do sedaj obiskalo približno 400.000 obiskovalcev. Slovenija se v Dubaju predstavlja z geslom Slovenia. Green and Smart Experience, s čimer je poudarjena trajnostno, sodobnost in ustvarjalnost našega značaja. Svetovno javnost nagovarjamo z zgodbami, ki govorijo o edinstvenem prepletu neokrnjene narave, znanja, inovacij in prebojnega gospodarstva.
Via positiva
Matic Volk, generalni komisar Republike Slovenije za mednarodno razstavo Expo v Dubaju je opisal dogajanje, vsebino, poslovne rezultate in utrip v Slovenskem paviljonu, ki ga je do sedaj obiskalo približno 400.000 obiskovalcev. Slovenija se v Dubaju predstavlja z geslom Slovenia. Green and Smart Experience, s čimer je poudarjena trajnostno, sodobnost in ustvarjalnost našega značaja. Svetovno javnost nagovarjamo z zgodbami, ki govorijo o edinstvenem prepletu neokrnjene narave, znanja, inovacij in prebojnega gospodarstva.
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Komentar Časnik.si
V prvem delu komentarja komentator razmišlja o politični stvarnosti v Sloveniji, o levičarjih, ki nikakor ne zmorejo sprejeti dejstva, da niso na oblasti. Obenem komentatar ugotavlja, da je veliko rdečih direktorjev na vodilnih položajih v medijih, pravosodju, šolstvu, kulturi, državni upravi ... V drugem delu pa ugotavlja, da Slovenija danes doživlja popolno razkristjanevanje. Poudarja, da biti proticepilec in biti v Cerkvi ni mogoče, ker je Cerkev jasno povedala, da je cepljenje priporočeno.
Komentar Časnik.si
V prvem delu komentarja komentator razmišlja o politični stvarnosti v Sloveniji, o levičarjih, ki nikakor ne zmorejo sprejeti dejstva, da niso na oblasti. Obenem komentatar ugotavlja, da je veliko rdečih direktorjev na vodilnih položajih v medijih, pravosodju, šolstvu, kulturi, državni upravi ... V drugem delu pa ugotavlja, da Slovenija danes doživlja popolno razkristjanevanje. Poudarja, da biti proticepilec in biti v Cerkvi ni mogoče, ker je Cerkev jasno povedala, da je cepljenje priporočeno.
Komentar Družina
Brez dvoma lahko trdimo, da minulo polletno predsedovanje sodi med vrhunce naše mlade države.
Slogan polletnega predsedovanja (»Skupaj. Odporna. Evro-
pa«) je dobro napovedal glavne cilje krepitve odpornosti
ter željo po normalizaciji razmer po pandemiji, ki je zadala
močan udarec zdravstvenim sistemom, ekonomiji. Kljub
temu da je Slovenija polletno predsedovanje prevzela v negoto-
vih razmerah, smo uspeli vsa glavna zasedanja izvesti v fizični
obliki. Tukaj so bile še negotove razmere v Afganistanu, v Belo-
rusiji, krepitev ruskih sil na meji z Ukrajino, migrantska kriza idr.
Ob vsem naštetem pa smo bili priča še poskusom izvažanja
notranjepolitičnih bojev v Evropo oz. bolje rečeno sramotenja
Slovenije, ki pa niso mogli izzveneti zelo prepričljivo. Ob koncu
zato mirno rečemo, da dosežki tokratnega predsedovanja govori-
jo sami zase in so bile zaključne pohvale Charlesa Michela, Ursule
von der Leyen, Emmanuela Macrona več kot zaslužene.
Komentar Družina
Brez dvoma lahko trdimo, da minulo polletno predsedovanje sodi med vrhunce naše mlade države.
Slogan polletnega predsedovanja (»Skupaj. Odporna. Evro-
pa«) je dobro napovedal glavne cilje krepitve odpornosti
ter željo po normalizaciji razmer po pandemiji, ki je zadala
močan udarec zdravstvenim sistemom, ekonomiji. Kljub
temu da je Slovenija polletno predsedovanje prevzela v negoto-
vih razmerah, smo uspeli vsa glavna zasedanja izvesti v fizični
obliki. Tukaj so bile še negotove razmere v Afganistanu, v Belo-
rusiji, krepitev ruskih sil na meji z Ukrajino, migrantska kriza idr.
Ob vsem naštetem pa smo bili priča še poskusom izvažanja
notranjepolitičnih bojev v Evropo oz. bolje rečeno sramotenja
Slovenije, ki pa niso mogli izzveneti zelo prepričljivo. Ob koncu
zato mirno rečemo, da dosežki tokratnega predsedovanja govori-
jo sami zase in so bile zaključne pohvale Charlesa Michela, Ursule
von der Leyen, Emmanuela Macrona več kot zaslužene.
Komentar tedna
V prvem nadstropju slovenskega paviljona na EXPU so pripravili zelo zanimiv film o gospodarskih dosežkih Slovenije ter uspešnih posameznikih, ki so zaznamovali ne samo našo, ampak tudi svetovno zgodovino. Na predstavitvi se prepletajo osebe različnih znanj, od inovatorjev, športnikov, glasbenikov, arhitektov in duhovnikov. In ko sediš v sredini tistega prostora, si ponosen, da lahko rečeš, Slovenec sem. A doma je situacija povsem drugačna, namesto, da bi bili ponosni na vse tehnološke dosežke, na uspešne športnike, se delimo na cepljene in necepljene, leve in desne, in še mnogo tega bi našli.
Komentar tedna
V prvem nadstropju slovenskega paviljona na EXPU so pripravili zelo zanimiv film o gospodarskih dosežkih Slovenije ter uspešnih posameznikih, ki so zaznamovali ne samo našo, ampak tudi svetovno zgodovino. Na predstavitvi se prepletajo osebe različnih znanj, od inovatorjev, športnikov, glasbenikov, arhitektov in duhovnikov. In ko sediš v sredini tistega prostora, si ponosen, da lahko rečeš, Slovenec sem. A doma je situacija povsem drugačna, namesto, da bi bili ponosni na vse tehnološke dosežke, na uspešne športnike, se delimo na cepljene in necepljene, leve in desne, in še mnogo tega bi našli.
Informativni prispevki
Slovenija se je v letu, ko je praznovala 30. rojstni dan, še naprej spopadala z zdravstveno krizo. Poenotenja strank za čim hitrejši izhod iz nje ni bilo. Morda ga bomo doživeli spomladi, ko bomo izbirali nove predstavnike v hramu demokracije. Tam v zadnjih dvanajstih mesecih ni šlo brez ostrih polemik. Mnenja so se kresala tudi o delu vlade, ki je sicer uspešno izpeljala projekt predsedovanja naše države Svetu Evropske unije. Napočil je čas za inventuro, za pomoč pri tem smo prosili izrednega profesorja na ljubljanski Fakulteti za strojništvo dr. Petra Gregorčiča, ki aktivno spremlja domače družbenopolitično dogajanje.
Informativni prispevki
Slovenija se je v letu, ko je praznovala 30. rojstni dan, še naprej spopadala z zdravstveno krizo. Poenotenja strank za čim hitrejši izhod iz nje ni bilo. Morda ga bomo doživeli spomladi, ko bomo izbirali nove predstavnike v hramu demokracije. Tam v zadnjih dvanajstih mesecih ni šlo brez ostrih polemik. Mnenja so se kresala tudi o delu vlade, ki je sicer uspešno izpeljala projekt predsedovanja naše države Svetu Evropske unije. Napočil je čas za inventuro, za pomoč pri tem smo prosili izrednega profesorja na ljubljanski Fakulteti za strojništvo dr. Petra Gregorčiča, ki aktivno spremlja domače družbenopolitično dogajanje.
Komentar Domovina.je
S koncem letošnjega leta se končuje tudi 6-mesečno slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije (EU) in z njim pomembno in zelo aktivno obdobje slovenske diplomacije. Drugo slovensko predsedovanje Svetu EU se bo zapisalo v sodobno evropsko zgodovino predvsem zaradi dobrega upravljanja nepričakovanih kriz. Iz domače perspektive bodo naši zgodovinarji drugo predsedovanje dodali na že tako ali tako dolg seznam tem, ki delijo slovensko javnost. V naslednjih letih bo desni pol slovenske družbe hvalil predsedovanje kot enega od najpomembnejših dosežkov samostojne Slovenije, medtem ko bo levi pol verjetno nadaljeval z označevanjem tega obdobja kot manj pomembne epizode sodobne slovenske države …
Tako je svoj komentar začel Peter Jerman. Celoten komentar si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.
Komentar Domovina.je
S koncem letošnjega leta se končuje tudi 6-mesečno slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije (EU) in z njim pomembno in zelo aktivno obdobje slovenske diplomacije. Drugo slovensko predsedovanje Svetu EU se bo zapisalo v sodobno evropsko zgodovino predvsem zaradi dobrega upravljanja nepričakovanih kriz. Iz domače perspektive bodo naši zgodovinarji drugo predsedovanje dodali na že tako ali tako dolg seznam tem, ki delijo slovensko javnost. V naslednjih letih bo desni pol slovenske družbe hvalil predsedovanje kot enega od najpomembnejših dosežkov samostojne Slovenije, medtem ko bo levi pol verjetno nadaljeval z označevanjem tega obdobja kot manj pomembne epizode sodobne slovenske države …
Tako je svoj komentar začel Peter Jerman. Celoten komentar si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.
Vstani in hodi
V oddaji smo gostili Janeza Medveška, pravega ambasadorja slovenskih lepot, ki je pri svojih izletniških namigih pozoren tudi na gibalno ovirane obiskovalce. Med drugim Janez Medvešek pripravlja tudi koledar, ki je pravzaprav slovenski popotniški vodič.
Vstani in hodi
V oddaji smo gostili Janeza Medveška, pravega ambasadorja slovenskih lepot, ki je pri svojih izletniških namigih pozoren tudi na gibalno ovirane obiskovalce. Med drugim Janez Medvešek pripravlja tudi koledar, ki je pravzaprav slovenski popotniški vodič.
Informativni prispevki
Zavod Antona Martina Slomška v Mariboru je bil ladja ledolomilka v zamrznjeni deželi postsocialističnega državnega šolstva. V zahvalo za čudežno rešitev tega projekta, ki so ga skoraj potopili Zvonovi, je šel dolgoletni direktor dr. Ivan Štuhec na romanje po domovini. V slabih štirih tednih je prehodil velik del Slovenije, obudil spomine na svojo osebno prehojeno pot, na razvoj Zavoda, lucidno osvetlil dogajanje v državi in zbral zgodbe bolj ali manj znanih slovenskih krajev, njihovih legend, zgodovine in ljudi.
Informativni prispevki
Zavod Antona Martina Slomška v Mariboru je bil ladja ledolomilka v zamrznjeni deželi postsocialističnega državnega šolstva. V zahvalo za čudežno rešitev tega projekta, ki so ga skoraj potopili Zvonovi, je šel dolgoletni direktor dr. Ivan Štuhec na romanje po domovini. V slabih štirih tednih je prehodil velik del Slovenije, obudil spomine na svojo osebno prehojeno pot, na razvoj Zavoda, lucidno osvetlil dogajanje v državi in zbral zgodbe bolj ali manj znanih slovenskih krajev, njihovih legend, zgodovine in ljudi.
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Globine
Človek je duša in telo. Ali se duhovnost in šport dopolnjujeta ali izključujeta, kakšen je bil nekoč pogled Cerkve na telo in kako krščanstvo danes povezuje krepitev telesa in duha? To je nekaj osnovnih vprašanj, ob katerih smo se ustavili v oddaji Globine. Z nami sta bila jezuit p. Damjan Ristić in Matej Šoklič, ki je na to temo diplomiral na fakulteti za šport.
Dogodki
“Ljudje so prve tedne vojne preživeli v šoku. Zdaj pa se sprašujejo, kako graditi prihodnost države. Na primer, jaz si zjutraj naredim načrt dneva, potem pa pridejo na vrata ljudje, ki so ostali brez vsega, pobegnili so le v pižamah. Sprašujem se, kako naj jim pomagam graditi prihodnost, če pa zanje prihodnost ne obstaja več,” je za naš radio povedal Duhovnik Myhaylo Melnyk, ki je pred nekaj leti v Kijevu ustanovil prvo Socialno akademijo.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 25. junij 2022 ob 05-ih
Za življenje
Pod drobnogled smo vzeli eno od zasvojenosti, ki na dolgi rok zelo osiromašijo vso družino in celo več generacij.
Kdaj je za zdravljenje zasvojenosti pravi čas?
Duhovna misel
Nikoli ne boš srečen, če se ne moreš veseliti toplega sonca, cvetočih rož, otroka, ki se ti smeji …
Bodi srečen danes! Sedaj!
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Sobotna iskrica
Tokrat sta Melita in Jure ponosno zrla v zastavo in, med drugim, spregovorila o domovini. Slišali smo tudi pogovor z očetom in hčerko, citrarjem in sopranistko Tomažem in Ano Plahutnik, ki sta v Arboretumu, po prenosu svete maše, oblikovala koncert namenjen domovini ob prazniku. No, pa tudi vsem prijateljem Radia Ognjišče, ki so bili zbrani na t.i. srečanju PRO.
Iz naših krajev
Poročali smo o odprtju Računalniškega muzeja v Ljubljani, krepitvi turistične ponudbe na območju posestva gradu Klevevž, tradicionalnem Jurjevanju in folklornem festivalu v Črnomlju ter pridelavi avtohtonih rastlin v Istri, ki jih predelujejo v visoko kakovostne izdelke.
Duhovna misel
Nikoli ne boš srečen, če se ne moreš veseliti toplega sonca, cvetočih rož, otroka, ki se ti smeji …
Bodi srečen danes! Sedaj!