Iz naših krajev
Poročali smo o načrtih za gradnjo stadiona v Naklem, stanju zraka v Kranju, odprtju razstave ob 150-letnici kasaških dirk na Slovenskem, novih projektih, ki povezujejo Prekmurje in Porabje ter neuspelem razpisu za oživitev prenovljene vipavske Podskale.
Iz naših krajev
Poročali smo o načrtih za gradnjo stadiona v Naklem, stanju zraka v Kranju, odprtju razstave ob 150-letnici kasaških dirk na Slovenskem, novih projektih, ki povezujejo Prekmurje in Porabje ter neuspelem razpisu za oživitev prenovljene vipavske Podskale.
Naš gost
V prazničnem popoldnevu smo gostili prekmurskega ustvarjalca: pisatelja, pesnika, scenarista in dramatika Ferija Lainščka. Feri Lainšček se je rodil v Dolencih na Goričkem, zdaj pa živi in ustvarja v Murski Soboti. Napisal je več kot sto književnih del, ki jih zaznamujejo prekmurska pokrajina in njeni ljudje. Za svoje delo je prejel številne nagrade: za roman Ki jo je megla prinesla je prejel nagrado Prešernovega sklada, Kresnika za romana Namesto koga roža cveti in Muriša, Desetnico za knjigo Pesmi o Mišku in Belamiški, Večernico za knjigo pravljic Mislice, ...; leta 2021 je za svoje življenjsko delo prejel tudi Prešernovo nagrado. Feri Lainšček je tudi slovenski pisatelj, čigar literarna dela so doživela največ filmskih adaptacij (Petelinji zajtrk, Halgato, Hit poletja, Šanghaj, ...). Uveljavil se je tudi na področju mladinske književnosti, kratke proze, radijskih in lutkovnih iger, filmskih scenarijev ter kot pisec popevk in šansonov. Letos zaključuje tudi trilogijo Kurji pastir, s katero popisuje na prav poseben način svoje otroštvo - prav temu je bil tudi posvečen dobršen del pogovora, ki vas morda nagovori do te mere, da boste zapisano tudi prebrali.
Naš gost
V prazničnem popoldnevu smo gostili prekmurskega ustvarjalca: pisatelja, pesnika, scenarista in dramatika Ferija Lainščka. Feri Lainšček se je rodil v Dolencih na Goričkem, zdaj pa živi in ustvarja v Murski Soboti. Napisal je več kot sto književnih del, ki jih zaznamujejo prekmurska pokrajina in njeni ljudje. Za svoje delo je prejel številne nagrade: za roman Ki jo je megla prinesla je prejel nagrado Prešernovega sklada, Kresnika za romana Namesto koga roža cveti in Muriša, Desetnico za knjigo Pesmi o Mišku in Belamiški, Večernico za knjigo pravljic Mislice, ...; leta 2021 je za svoje življenjsko delo prejel tudi Prešernovo nagrado. Feri Lainšček je tudi slovenski pisatelj, čigar literarna dela so doživela največ filmskih adaptacij (Petelinji zajtrk, Halgato, Hit poletja, Šanghaj, ...). Uveljavil se je tudi na področju mladinske književnosti, kratke proze, radijskih in lutkovnih iger, filmskih scenarijev ter kot pisec popevk in šansonov. Letos zaključuje tudi trilogijo Kurji pastir, s katero popisuje na prav poseben način svoje otroštvo - prav temu je bil tudi posvečen dobršen del pogovora, ki vas morda nagovori do te mere, da boste zapisano tudi prebrali.
Iz naših krajev
V tokratni oddaji »Iz naših krajev« ste izvedeli, da so v Velenju odprli podnebno-energetsko pisarno ter v Novi Gorici stanovanjsko skupnost za starejše in nove prostore dnevnega centra za starejše ter, da mariborsko fakulteto za zdravstvene vede čaka širitev. Preselili smo se tudi v oddaji v Prekmurje, kjer bodo zrasli največji steklenjaki za pridelavo zelenjave v državi ter sklenili oddajo s počitniškim utripom. Podjetje MIK Celje je namreč na počitnice zopet odpeljalo sto otrok iz socialno ogroženih družin.
Iz naših krajev
V tokratni oddaji »Iz naših krajev« ste izvedeli, da so v Velenju odprli podnebno-energetsko pisarno ter v Novi Gorici stanovanjsko skupnost za starejše in nove prostore dnevnega centra za starejše ter, da mariborsko fakulteto za zdravstvene vede čaka širitev. Preselili smo se tudi v oddaji v Prekmurje, kjer bodo zrasli največji steklenjaki za pridelavo zelenjave v državi ter sklenili oddajo s počitniškim utripom. Podjetje MIK Celje je namreč na počitnice zopet odpeljalo sto otrok iz socialno ogroženih družin.
Ni meje za dobre ideje
V času Mini radijskih počitnic v Prekmurje smo spoznali Blaža Sobočana iz čebelarstva B&I, iz Velike Polane v Prekmurju. Blaž je vsestranski strojni inženir in učitelj, ki se s čebelarstvom ukvarja že več kot dvanajst let. Ljubezen do čebelarstva mu je bila privzgojena s strani dedka in očeta, ki mu na svoji čebelarski poti še vedno pomagata. Skupno imajo za sabo že več kot 67 let izkušenj iz čebelarstva.
Ni meje za dobre ideje
V času Mini radijskih počitnic v Prekmurje smo spoznali Blaža Sobočana iz čebelarstva B&I, iz Velike Polane v Prekmurju. Blaž je vsestranski strojni inženir in učitelj, ki se s čebelarstvom ukvarja že več kot dvanajst let. Ljubezen do čebelarstva mu je bila privzgojena s strani dedka in očeta, ki mu na svoji čebelarski poti še vedno pomagata. Skupno imajo za sabo že več kot 67 let izkušenj iz čebelarstva.
Iz naših krajev
Utrip v začetku mini počitnic naših poslušalcev v Prekmurju, postavitev vetrnic na Pohorju, v Ivančni Gorici so odprli nov športni park in Arboretum tudi letos vabi na večerni sprehod med lučkami. Vabljeni k poslušanju.
Iz naših krajev
Utrip v začetku mini počitnic naših poslušalcev v Prekmurju, postavitev vetrnic na Pohorju, v Ivančni Gorici so odprli nov športni park in Arboretum tudi letos vabi na večerni sprehod med lučkami. Vabljeni k poslušanju.
Informativni prispevki
Prekmurci danes obeležujejo dan združitve z matičnim narodom. Osrednja regijska slovesnost bo letos v Hotizi v občini Lendava. Dan združitve prekmurskih Slovencev kot državni praznik, ki ni dela prost dan, v Sloveniji obeležujemo od leta 2006. Pred drevišnjo slovesnostjo smo poklicali župana Lendave Janeza Magyarja.
Informativni prispevki
Prekmurci danes obeležujejo dan združitve z matičnim narodom. Osrednja regijska slovesnost bo letos v Hotizi v občini Lendava. Dan združitve prekmurskih Slovencev kot državni praznik, ki ni dela prost dan, v Sloveniji obeležujemo od leta 2006. Pred drevišnjo slovesnostjo smo poklicali župana Lendave Janeza Magyarja.
Slovencem po svetu in domovini
Na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu ta večer gostijo rojaka iz Porabja, to je novinar, prevajalec in literarni ustvarjalec Dušan Mukič, ki je za knjigo „Ljubljana skoz’ moja očala = Ljubljana skaus aukole moje“ letos prejel zamejsko literarno nagrado Vstajenje, 60. po vrsti. Ob podelitvi je povedal. S Prekmurjem so še bolj povezani od leta 2007, ko je Slovenija stopila v šengenski informacijski sistem, druži jih tudi isto narečje. Povezani so tudi z drugimi slovenskimi zamejci. Kaj je Dušan Mukič še povedal o Porabju, tamkajšnji narodni skupnosti in povezanosti s Slovenijo po letu 1991, lahko znova poslušate v podcastu Slovencem po svetu in domovini in v avdio arhivu na spletni strani Radia Ognjišče.
Slovencem po svetu in domovini
Na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu ta večer gostijo rojaka iz Porabja, to je novinar, prevajalec in literarni ustvarjalec Dušan Mukič, ki je za knjigo „Ljubljana skoz’ moja očala = Ljubljana skaus aukole moje“ letos prejel zamejsko literarno nagrado Vstajenje, 60. po vrsti. Ob podelitvi je povedal. S Prekmurjem so še bolj povezani od leta 2007, ko je Slovenija stopila v šengenski informacijski sistem, druži jih tudi isto narečje. Povezani so tudi z drugimi slovenskimi zamejci. Kaj je Dušan Mukič še povedal o Porabju, tamkajšnji narodni skupnosti in povezanosti s Slovenijo po letu 1991, lahko znova poslušate v podcastu Slovencem po svetu in domovini in v avdio arhivu na spletni strani Radia Ognjišče.
Z ljudmi na poti
Pred več kot 15imi leti se je Ian Samuel z družino iz okolice Londona preselil v Prekmurje. V oddaji je spregovoril o tem, kako vidi novo domovino, kakšne spremembe v monarhiji pričakuje po smrti kraljice Elizabete II., v ospredju pa je bil tudi nogomet, saj se je v Murski Soboti njegovo nogometno srce ogrelo za Muro.
Z ljudmi na poti
Pred več kot 15imi leti se je Ian Samuel z družino iz okolice Londona preselil v Prekmurje. V oddaji je spregovoril o tem, kako vidi novo domovino, kakšne spremembe v monarhiji pričakuje po smrti kraljice Elizabete II., v ospredju pa je bil tudi nogomet, saj se je v Murski Soboti njegovo nogometno srce ogrelo za Muro.
Svetovalnica
Tudi poletje je lahko čas, ko se naučimo česa novega, zato smo nadaljevali z malo šolo osebnih financ oziroma osnovami finančne pismenosti za vsakdanjo rabo. Kaj je temelj dobre naložbe naših sredstev? Zakaj sploh razmišljati o naložbah in kdaj? Z nami je bil voditelj delavnic z izkušnjami iz poslovnega sveta Simon Meglič.
Pogovor o
V Pogovor o smo povabili vodjo poslanske skupine NSi Janeza Ciglerja Kralja. Z njim smo se pogovarjali o pestrem dogajanju v stranki, državnem zboru in tudi o povezovanju med strankami.
Slovencem po svetu in domovini
Pred nami je izseljenska nedelja. Več kot pol milijona Slovencev živi zunaj meja domovine, ob tem opozarjajo pri Rafaelovi družbi. Ravnatelj Lenart Rihar nas spodbuja, naj ob tem spomnimo na dvoje: dosežke naših rojakov in kako trdoživo ohranjanje vrednote. Pomislimo tudi na vse občutke, ki obdajajo tistega, ki mora na silo oditi iz svojega doma. Letos mineva 35 let od vnovične ustanovitve Rafaelove družbe v Sloveniji, njeni začetki segajo v začetek 20. stoletja. Več boste slišali v nedeljski oddaji Slovencem po svetu in domovini.
Kmetijska oddaja
O izzivih namakanja smo se pogovarjali s Petrom Pribožičem, vodjo kmetijske svetovalne službe na Ptuju, o nemodrih potezah spreminjanja kmetijske zakonodaje pa z dr. Vido Čadonič Špelič, predsednico odbora DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Za življenje
Z nami je bil diakon in logoterapevt Matic Vidic, govoril je o tem, kako najbolje izkoristiti počitniški čas.
Via positiva
Tereza Poljanič je že od rane mladosti prepoznaven medijski obraz. Med prvimi je z inovativnimi recepti in pripravo jedi pred kamero vstopila v odgovornejši način prehranjevanja, tudi z rabo lokalnega, sezonskega in čim bolj naravnega. Prve televizijske oddaje je začela pripravljati na Novi Zelandiji. Po dveh uspešnih sezonah pa tretjo ustvarila v domačem slovenskem okolju. Je blogerka, televizijska voditeljica, organizatorka počitnic in avtorica kuharskih knjig, nas pa je v pogovoru zanimalo njeno širše razumevanje življenja in ohranjanje zdravja.
Slovencem po svetu in domovini
Pred nami je izseljenska nedelja. Več kot pol milijona Slovencev živi zunaj meja domovine, ob tem opozarjajo pri Rafaelovi družbi. Ravnatelj Lenart Rihar nas spodbuja, naj ob tem spomnimo na dvoje: dosežke naših rojakov in kako trdoživo ohranjanje vrednote. Pomislimo tudi na vse občutke, ki obdajajo tistega, ki mora na silo oditi iz svojega doma. Letos mineva 35 let od vnovične ustanovitve Rafaelove družbe v Sloveniji, njeni začetki segajo v začetek 20. stoletja. Več boste slišali v nedeljski oddaji Slovencem po svetu in domovini.
Kulturni utrinki
V Galeriji Družina je v poletnem času na ogled razstava liturgičnih oblačil z naslovom »Barve cerkvenega leta«. Na njej je predstavljen premišljen izbor liturgičnih oblačil, mašnih plaščev v petih bogoslužnih barvah, plašči v baročnem in gotskem kroju, dalmatike in tudi posebej izpostavljena liturgična oblačila s prepoznavno slovensko narodnostno noto, ki so si jih zamislili nekateri slovenski umetniki in umetnice.
Komentar Družina
V času zadnjih nekaj let intenzivno reflektiramo o stanju duhovništva in številu novih duhovnih poklicev. Te statistike v nas povzročajo zaskrbljenost in nemir, kar manjšanje števila župnij ter vernikov samo še poslabšuje. Vedno pogostejša so vprašanja, kaj je narobe, kaj lahko spremenimo, da bo Cerkev obilnejše živela v družbi med ljudmi ... svoje razmišljanje začenja avtor. V sklepu pa zapiše, da edino Kristus odgovarja na vsako še tako sodobno vprašanje in da so zgolj štiri reči, s katerimi ga lahko duhovniki sejejo med ljudstvo in nanje odgovarjajo. Prisluhnite posnetku!