Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|2. 9. 2025
Podpis sporazuma organizatorjev Europeade 2028

V Trstu so danes podpisali statut organizacijskega združenja za Europeado 2028 - evropsko nogometno prvenstvo jezikovnih manjšin. Za slovensko narodnostno skupnost v Italiji so ga podpisali: Svet slovenskih organizacij, Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Združenje slovenskih športnih društev v Italiji. Dogodek je potekal ob navzočnosti deželnega svetnika za lokalno samoupravo Pierpaola Robertija. S tem je bil ustanovljen formalni subjekt, ki bo zadolžen za pripravo in izvedbo Europeade 2028, velike športne prireditve, ki jo organizira FUEN - Federalistična unija evropskih narodnih skupnosti. Tekmovanje bo med koncem junija in začetkom julija 2028 potekalo v Furlaniji-Julijski krajini, sodelovale pa bodo moške in ženske nogometne ekipe različnih evropskih jezikovnih in narodnih manjšin. Organizatorji naglašajo, da je Europeada mnogo več kot športno tekmovanje - je praznik raznolikosti, jezika in kulture evropskih manjšin ter pomembna platforma za krepitev sodelovanja, medsebojnega spoštovanja in povezovanja med skupnostmi.

Podpis sporazuma organizatorjev Europeade 2028

V Trstu so danes podpisali statut organizacijskega združenja za Europeado 2028 - evropsko nogometno prvenstvo jezikovnih manjšin. Za slovensko narodnostno skupnost v Italiji so ga podpisali: Svet slovenskih organizacij, Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Združenje slovenskih športnih društev v Italiji. Dogodek je potekal ob navzočnosti deželnega svetnika za lokalno samoupravo Pierpaola Robertija. S tem je bil ustanovljen formalni subjekt, ki bo zadolžen za pripravo in izvedbo Europeade 2028, velike športne prireditve, ki jo organizira FUEN - Federalistična unija evropskih narodnih skupnosti. Tekmovanje bo med koncem junija in začetkom julija 2028 potekalo v Furlaniji-Julijski krajini, sodelovale pa bodo moške in ženske nogometne ekipe različnih evropskih jezikovnih in narodnih manjšin. Organizatorji naglašajo, da je Europeada mnogo več kot športno tekmovanje - je praznik raznolikosti, jezika in kulture evropskih manjšin ter pomembna platforma za krepitev sodelovanja, medsebojnega spoštovanja in povezovanja med skupnostmi.

družbarojakišport

Slovencem po svetu in domovini

Podpis sporazuma organizatorjev Europeade 2028

V Trstu so danes podpisali statut organizacijskega združenja za Europeado 2028 - evropsko nogometno prvenstvo jezikovnih manjšin. Za slovensko narodnostno skupnost v Italiji so ga podpisali: Svet slovenskih organizacij, Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Združenje slovenskih športnih društev v Italiji. Dogodek je potekal ob navzočnosti deželnega svetnika za lokalno samoupravo Pierpaola Robertija. S tem je bil ustanovljen formalni subjekt, ki bo zadolžen za pripravo in izvedbo Europeade 2028, velike športne prireditve, ki jo organizira FUEN - Federalistična unija evropskih narodnih skupnosti. Tekmovanje bo med koncem junija in začetkom julija 2028 potekalo v Furlaniji-Julijski krajini, sodelovale pa bodo moške in ženske nogometne ekipe različnih evropskih jezikovnih in narodnih manjšin. Organizatorji naglašajo, da je Europeada mnogo več kot športno tekmovanje - je praznik raznolikosti, jezika in kulture evropskih manjšin ter pomembna platforma za krepitev sodelovanja, medsebojnega spoštovanja in povezovanja med skupnostmi.

VEČ ...|2. 9. 2025
Podpis sporazuma organizatorjev Europeade 2028

V Trstu so danes podpisali statut organizacijskega združenja za Europeado 2028 - evropsko nogometno prvenstvo jezikovnih manjšin. Za slovensko narodnostno skupnost v Italiji so ga podpisali: Svet slovenskih organizacij, Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Združenje slovenskih športnih društev v Italiji. Dogodek je potekal ob navzočnosti deželnega svetnika za lokalno samoupravo Pierpaola Robertija. S tem je bil ustanovljen formalni subjekt, ki bo zadolžen za pripravo in izvedbo Europeade 2028, velike športne prireditve, ki jo organizira FUEN - Federalistična unija evropskih narodnih skupnosti. Tekmovanje bo med koncem junija in začetkom julija 2028 potekalo v Furlaniji-Julijski krajini, sodelovale pa bodo moške in ženske nogometne ekipe različnih evropskih jezikovnih in narodnih manjšin. Organizatorji naglašajo, da je Europeada mnogo več kot športno tekmovanje - je praznik raznolikosti, jezika in kulture evropskih manjšin ter pomembna platforma za krepitev sodelovanja, medsebojnega spoštovanja in povezovanja med skupnostmi.

Matjaž Merljak

družbarojakišport

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|2. 9. 2025
Piškoti za diabetike

Poslušalka je prosila za recept za piškote, ki bi bili primerni za diabetike. Sestra Nikolina je predlagala, da naredi strojne kekse, namesto sladkorja pa naj uporabi sladilo. Zelo dobro se obnesejo tudi orehovi rogljički, kjer je v osnovnem receptu samo 6 dag sladkorja. Nekaj sladila pa mora biti v testu, da se lepo zapečejo. Oglasila se je tudi poslušalka, ki ima doma diabetika in piškote zato peče iz polnozrnate moke, saj ima bela moka celo višji glikemični indeks kot sladkor. Pri vseh slaščicah jo uporablja, in sicer tako iz domačega mlina. Količino sladkorja iz recepta pa vedno zmanjša.  

Piškoti za diabetike

Poslušalka je prosila za recept za piškote, ki bi bili primerni za diabetike. Sestra Nikolina je predlagala, da naredi strojne kekse, namesto sladkorja pa naj uporabi sladilo. Zelo dobro se obnesejo tudi orehovi rogljički, kjer je v osnovnem receptu samo 6 dag sladkorja. Nekaj sladila pa mora biti v testu, da se lepo zapečejo. Oglasila se je tudi poslušalka, ki ima doma diabetika in piškote zato peče iz polnozrnate moke, saj ima bela moka celo višji glikemični indeks kot sladkor. Pri vseh slaščicah jo uporablja, in sicer tako iz domačega mlina. Količino sladkorja iz recepta pa vedno zmanjša.  

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Piškoti za diabetike

Poslušalka je prosila za recept za piškote, ki bi bili primerni za diabetike. Sestra Nikolina je predlagala, da naredi strojne kekse, namesto sladkorja pa naj uporabi sladilo. Zelo dobro se obnesejo tudi orehovi rogljički, kjer je v osnovnem receptu samo 6 dag sladkorja. Nekaj sladila pa mora biti v testu, da se lepo zapečejo. Oglasila se je tudi poslušalka, ki ima doma diabetika in piškote zato peče iz polnozrnate moke, saj ima bela moka celo višji glikemični indeks kot sladkor. Pri vseh slaščicah jo uporablja, in sicer tako iz domačega mlina. Količino sladkorja iz recepta pa vedno zmanjša.  

VEČ ...|2. 9. 2025
Piškoti za diabetike

Poslušalka je prosila za recept za piškote, ki bi bili primerni za diabetike. Sestra Nikolina je predlagala, da naredi strojne kekse, namesto sladkorja pa naj uporabi sladilo. Zelo dobro se obnesejo tudi orehovi rogljički, kjer je v osnovnem receptu samo 6 dag sladkorja. Nekaj sladila pa mora biti v testu, da se lepo zapečejo. Oglasila se je tudi poslušalka, ki ima doma diabetika in piškote zato peče iz polnozrnate moke, saj ima bela moka celo višji glikemični indeks kot sladkor. Pri vseh slaščicah jo uporablja, in sicer tako iz domačega mlina. Količino sladkorja iz recepta pa vedno zmanjša.  

Matjaž Merljak

kuhajmo

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|1. 9. 2025
Prihajajo 60. Študijski dnevi Draga

V Ljubljani so danes predstavili 60. Študijske dneve Draga, ki bodo v parku Finžgarjevega doma na Opčinah pri Trstu potekali od 12. do 14. septembra pod naslovom Med vojno in mirom. Prvi dan bodo o izzivih sobivanja razmišljali Daša Ličen, Peter Spazzapan in Peter Hribar, na okrogli mizi z naslovom Večer Zahoda bodo gostje Bernarda Fink, Karin Planinšek in Ivan Štuhec. Janez Dolinar in Lenart Škof bosta razmišljala o etičnih dilemah ob koncu življenja, zadnji dan pa okrogla miza ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne. Gostje bodo Valentin Areh, Božo Cerar in Jože Plut. V okviru Drage bodo odprli razstavo o Jošku Tischlerju, pripravili proslavo ob jubileju in predstavili jubilejni zbornik – ob tem bo zbrane nagovoril predsednik Slovenske škofovske konference novomeški škof Andrej Saje. Zadnji dan bo sveto mašo daroval novi škofov vikar za Slovence na Tržaškem Tomaž Kunaver. Na Dragi bodo podelili tudi 14. Peterlinovo nagrado, ki jo letos prejme pesnik, pisatelj, dramatik, publicist in esejist ter Prešernov nagrajenec Zorko Simčič. Uvod v študijske dneve bo Draga mladih v petek dopoldan, častna gostja 60. Drage bo predsednica Slovenije Nataša Pirc Musar, ki bo zadnji dan udeležence tudi nagovorila.

Prihajajo 60. Študijski dnevi Draga

V Ljubljani so danes predstavili 60. Študijske dneve Draga, ki bodo v parku Finžgarjevega doma na Opčinah pri Trstu potekali od 12. do 14. septembra pod naslovom Med vojno in mirom. Prvi dan bodo o izzivih sobivanja razmišljali Daša Ličen, Peter Spazzapan in Peter Hribar, na okrogli mizi z naslovom Večer Zahoda bodo gostje Bernarda Fink, Karin Planinšek in Ivan Štuhec. Janez Dolinar in Lenart Škof bosta razmišljala o etičnih dilemah ob koncu življenja, zadnji dan pa okrogla miza ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne. Gostje bodo Valentin Areh, Božo Cerar in Jože Plut. V okviru Drage bodo odprli razstavo o Jošku Tischlerju, pripravili proslavo ob jubileju in predstavili jubilejni zbornik – ob tem bo zbrane nagovoril predsednik Slovenske škofovske konference novomeški škof Andrej Saje. Zadnji dan bo sveto mašo daroval novi škofov vikar za Slovence na Tržaškem Tomaž Kunaver. Na Dragi bodo podelili tudi 14. Peterlinovo nagrado, ki jo letos prejme pesnik, pisatelj, dramatik, publicist in esejist ter Prešernov nagrajenec Zorko Simčič. Uvod v študijske dneve bo Draga mladih v petek dopoldan, častna gostja 60. Drage bo predsednica Slovenije Nataša Pirc Musar, ki bo zadnji dan udeležence tudi nagovorila.

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Prihajajo 60. Študijski dnevi Draga

V Ljubljani so danes predstavili 60. Študijske dneve Draga, ki bodo v parku Finžgarjevega doma na Opčinah pri Trstu potekali od 12. do 14. septembra pod naslovom Med vojno in mirom. Prvi dan bodo o izzivih sobivanja razmišljali Daša Ličen, Peter Spazzapan in Peter Hribar, na okrogli mizi z naslovom Večer Zahoda bodo gostje Bernarda Fink, Karin Planinšek in Ivan Štuhec. Janez Dolinar in Lenart Škof bosta razmišljala o etičnih dilemah ob koncu življenja, zadnji dan pa okrogla miza ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne. Gostje bodo Valentin Areh, Božo Cerar in Jože Plut. V okviru Drage bodo odprli razstavo o Jošku Tischlerju, pripravili proslavo ob jubileju in predstavili jubilejni zbornik – ob tem bo zbrane nagovoril predsednik Slovenske škofovske konference novomeški škof Andrej Saje. Zadnji dan bo sveto mašo daroval novi škofov vikar za Slovence na Tržaškem Tomaž Kunaver. Na Dragi bodo podelili tudi 14. Peterlinovo nagrado, ki jo letos prejme pesnik, pisatelj, dramatik, publicist in esejist ter Prešernov nagrajenec Zorko Simčič. Uvod v študijske dneve bo Draga mladih v petek dopoldan, častna gostja 60. Drage bo predsednica Slovenije Nataša Pirc Musar, ki bo zadnji dan udeležence tudi nagovorila.

VEČ ...|1. 9. 2025
Prihajajo 60. Študijski dnevi Draga

V Ljubljani so danes predstavili 60. Študijske dneve Draga, ki bodo v parku Finžgarjevega doma na Opčinah pri Trstu potekali od 12. do 14. septembra pod naslovom Med vojno in mirom. Prvi dan bodo o izzivih sobivanja razmišljali Daša Ličen, Peter Spazzapan in Peter Hribar, na okrogli mizi z naslovom Večer Zahoda bodo gostje Bernarda Fink, Karin Planinšek in Ivan Štuhec. Janez Dolinar in Lenart Škof bosta razmišljala o etičnih dilemah ob koncu življenja, zadnji dan pa okrogla miza ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne. Gostje bodo Valentin Areh, Božo Cerar in Jože Plut. V okviru Drage bodo odprli razstavo o Jošku Tischlerju, pripravili proslavo ob jubileju in predstavili jubilejni zbornik – ob tem bo zbrane nagovoril predsednik Slovenske škofovske konference novomeški škof Andrej Saje. Zadnji dan bo sveto mašo daroval novi škofov vikar za Slovence na Tržaškem Tomaž Kunaver. Na Dragi bodo podelili tudi 14. Peterlinovo nagrado, ki jo letos prejme pesnik, pisatelj, dramatik, publicist in esejist ter Prešernov nagrajenec Zorko Simčič. Uvod v študijske dneve bo Draga mladih v petek dopoldan, častna gostja 60. Drage bo predsednica Slovenije Nataša Pirc Musar, ki bo zadnji dan udeležence tudi nagovorila.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|31. 8. 2025
Zlata lutkovna in gledališka delavnica

Krščanska kulturna zveza iz Celovca je letos že 50-ič pripravila Gledališko in lutkovno delavnico. V Ankaranu se je zbralo okoli 140 gledaliških igralcev, lutkarjev ter njihovih mentoric in mentorjev in pripravljalo novo odrsko sezono. Glede na udeležbo, lahko sklepamo, da nas tudi letos čaka pisana kulturna jesen s številnimi krstnimi uprizoritvami. Naši sogovorniki so bili: referent za gledališče Milan Piko, strokovna sodelavca Vid Sodnik in Igor Sviderski, udeleženci Jan Fera, Ilija Kert in Elena Marcano ter režiserka Tina Oman Saksida. 

Zlata lutkovna in gledališka delavnica

Krščanska kulturna zveza iz Celovca je letos že 50-ič pripravila Gledališko in lutkovno delavnico. V Ankaranu se je zbralo okoli 140 gledaliških igralcev, lutkarjev ter njihovih mentoric in mentorjev in pripravljalo novo odrsko sezono. Glede na udeležbo, lahko sklepamo, da nas tudi letos čaka pisana kulturna jesen s številnimi krstnimi uprizoritvami. Naši sogovorniki so bili: referent za gledališče Milan Piko, strokovna sodelavca Vid Sodnik in Igor Sviderski, udeleženci Jan Fera, Ilija Kert in Elena Marcano ter režiserka Tina Oman Saksida. 

družbarojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

Zlata lutkovna in gledališka delavnica

Krščanska kulturna zveza iz Celovca je letos že 50-ič pripravila Gledališko in lutkovno delavnico. V Ankaranu se je zbralo okoli 140 gledaliških igralcev, lutkarjev ter njihovih mentoric in mentorjev in pripravljalo novo odrsko sezono. Glede na udeležbo, lahko sklepamo, da nas tudi letos čaka pisana kulturna jesen s številnimi krstnimi uprizoritvami. Naši sogovorniki so bili: referent za gledališče Milan Piko, strokovna sodelavca Vid Sodnik in Igor Sviderski, udeleženci Jan Fera, Ilija Kert in Elena Marcano ter režiserka Tina Oman Saksida. 

VEČ ...|31. 8. 2025
Zlata lutkovna in gledališka delavnica

Krščanska kulturna zveza iz Celovca je letos že 50-ič pripravila Gledališko in lutkovno delavnico. V Ankaranu se je zbralo okoli 140 gledaliških igralcev, lutkarjev ter njihovih mentoric in mentorjev in pripravljalo novo odrsko sezono. Glede na udeležbo, lahko sklepamo, da nas tudi letos čaka pisana kulturna jesen s številnimi krstnimi uprizoritvami. Naši sogovorniki so bili: referent za gledališče Milan Piko, strokovna sodelavca Vid Sodnik in Igor Sviderski, udeleženci Jan Fera, Ilija Kert in Elena Marcano ter režiserka Tina Oman Saksida. 

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|29. 8. 2025
Jormak v Pliberku

Z ekumenskim bogoslužjem se danes opoldne začel 632. Pliberški jormak, eden največjih klasičnih sejmov na prostem na avstrijskem Koroškem. Na sedem hektarjev velikem župnijskem travniku v Pliberku bo do ponedeljka ponujalo svoje izdelke okoli 300 razstavljalcev. Za domače obrtnike je to po poročanju Slovenskega uredništva ORF iz Celovca pomemben gospodarski dejavnik, četudi za večino ni glavni vir dohodka, rezultati ponavadi pridejo pozneje. Za mestno občino Pliberški jormak vsekakor ni donosen, nasprotno, prinaša primanjkljaj zaradi visokih stroškov za infrastrukturo, elektriko in varnost. Ker stroškov z najemninami ne pokrivajo, se je pred dogodkom razvnela razprava o uvedbi vstopnine, ki pa jo je občinski svet že junija soglasno zavrnil, ker so bili mnenja, da mora Jormak ostati ljudsko slavje – kraj srečanja, zabave in razvedrila. Sejem je pomemben dogodek tudi za društva. Domače Slovensko prosvetno društvo Edinost ima že 50 let tam Svavejo uto, kjer bo tudi letos pester kulturni in družabni program. Organizatorji si ob ugodnem vremenu nadejajo do 140.000 obiskovalcev, tudi iz Slovenije.

Jormak v Pliberku

Z ekumenskim bogoslužjem se danes opoldne začel 632. Pliberški jormak, eden največjih klasičnih sejmov na prostem na avstrijskem Koroškem. Na sedem hektarjev velikem župnijskem travniku v Pliberku bo do ponedeljka ponujalo svoje izdelke okoli 300 razstavljalcev. Za domače obrtnike je to po poročanju Slovenskega uredništva ORF iz Celovca pomemben gospodarski dejavnik, četudi za večino ni glavni vir dohodka, rezultati ponavadi pridejo pozneje. Za mestno občino Pliberški jormak vsekakor ni donosen, nasprotno, prinaša primanjkljaj zaradi visokih stroškov za infrastrukturo, elektriko in varnost. Ker stroškov z najemninami ne pokrivajo, se je pred dogodkom razvnela razprava o uvedbi vstopnine, ki pa jo je občinski svet že junija soglasno zavrnil, ker so bili mnenja, da mora Jormak ostati ljudsko slavje – kraj srečanja, zabave in razvedrila. Sejem je pomemben dogodek tudi za društva. Domače Slovensko prosvetno društvo Edinost ima že 50 let tam Svavejo uto, kjer bo tudi letos pester kulturni in družabni program. Organizatorji si ob ugodnem vremenu nadejajo do 140.000 obiskovalcev, tudi iz Slovenije.

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Jormak v Pliberku

Z ekumenskim bogoslužjem se danes opoldne začel 632. Pliberški jormak, eden največjih klasičnih sejmov na prostem na avstrijskem Koroškem. Na sedem hektarjev velikem župnijskem travniku v Pliberku bo do ponedeljka ponujalo svoje izdelke okoli 300 razstavljalcev. Za domače obrtnike je to po poročanju Slovenskega uredništva ORF iz Celovca pomemben gospodarski dejavnik, četudi za večino ni glavni vir dohodka, rezultati ponavadi pridejo pozneje. Za mestno občino Pliberški jormak vsekakor ni donosen, nasprotno, prinaša primanjkljaj zaradi visokih stroškov za infrastrukturo, elektriko in varnost. Ker stroškov z najemninami ne pokrivajo, se je pred dogodkom razvnela razprava o uvedbi vstopnine, ki pa jo je občinski svet že junija soglasno zavrnil, ker so bili mnenja, da mora Jormak ostati ljudsko slavje – kraj srečanja, zabave in razvedrila. Sejem je pomemben dogodek tudi za društva. Domače Slovensko prosvetno društvo Edinost ima že 50 let tam Svavejo uto, kjer bo tudi letos pester kulturni in družabni program. Organizatorji si ob ugodnem vremenu nadejajo do 140.000 obiskovalcev, tudi iz Slovenije.

VEČ ...|29. 8. 2025
Jormak v Pliberku

Z ekumenskim bogoslužjem se danes opoldne začel 632. Pliberški jormak, eden največjih klasičnih sejmov na prostem na avstrijskem Koroškem. Na sedem hektarjev velikem župnijskem travniku v Pliberku bo do ponedeljka ponujalo svoje izdelke okoli 300 razstavljalcev. Za domače obrtnike je to po poročanju Slovenskega uredništva ORF iz Celovca pomemben gospodarski dejavnik, četudi za večino ni glavni vir dohodka, rezultati ponavadi pridejo pozneje. Za mestno občino Pliberški jormak vsekakor ni donosen, nasprotno, prinaša primanjkljaj zaradi visokih stroškov za infrastrukturo, elektriko in varnost. Ker stroškov z najemninami ne pokrivajo, se je pred dogodkom razvnela razprava o uvedbi vstopnine, ki pa jo je občinski svet že junija soglasno zavrnil, ker so bili mnenja, da mora Jormak ostati ljudsko slavje – kraj srečanja, zabave in razvedrila. Sejem je pomemben dogodek tudi za društva. Domače Slovensko prosvetno društvo Edinost ima že 50 let tam Svavejo uto, kjer bo tudi letos pester kulturni in družabni program. Organizatorji si ob ugodnem vremenu nadejajo do 140.000 obiskovalcev, tudi iz Slovenije.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|28. 8. 2025
Umrl je Nužej Tolmaier

Iz Celovca so sporočili, da je v 84. letu starosti umrl dolgoletni tajnik Krščanske kulturne zveze in predsednik Narodopisnega inštituta Urban Jarnik Nužej Tolmaier. Za svoje delo je leta 2021 prejel Tischlerjevo nagrado, leta 2023 pa Štrekljevo. Deželni glavar Kaiser je v izjavi dejal, da Koroška z njim izgublja „izjemno osebnost, človeka, ki se je desetletja z veliko vnemo udejstvoval za slovensko narodno skupnost in medkulturno sobivanje“. Z Nužejem Tolmaierjem je tesno povezan tudi močan razcvet kulturnega življenja med koroškimi Slovenci. Trajen dokument pa je njegovo obširno publicistično delo na področju kulturnega, glasbenega in pevskega ustvarjanja ter njegov prispevek k dokumentaciji narodopisne dediščine koroških Slovencev, so še zapisali pri KKZ in inštitutu Urban Jarnik, kjer so tudi navedli vodilo njegovega dela, da kar je zapisano, ne bo izbrisano.

Umrl je Nužej Tolmaier

Iz Celovca so sporočili, da je v 84. letu starosti umrl dolgoletni tajnik Krščanske kulturne zveze in predsednik Narodopisnega inštituta Urban Jarnik Nužej Tolmaier. Za svoje delo je leta 2021 prejel Tischlerjevo nagrado, leta 2023 pa Štrekljevo. Deželni glavar Kaiser je v izjavi dejal, da Koroška z njim izgublja „izjemno osebnost, človeka, ki se je desetletja z veliko vnemo udejstvoval za slovensko narodno skupnost in medkulturno sobivanje“. Z Nužejem Tolmaierjem je tesno povezan tudi močan razcvet kulturnega življenja med koroškimi Slovenci. Trajen dokument pa je njegovo obširno publicistično delo na področju kulturnega, glasbenega in pevskega ustvarjanja ter njegov prispevek k dokumentaciji narodopisne dediščine koroških Slovencev, so še zapisali pri KKZ in inštitutu Urban Jarnik, kjer so tudi navedli vodilo njegovega dela, da kar je zapisano, ne bo izbrisano.

družbarojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

Umrl je Nužej Tolmaier

Iz Celovca so sporočili, da je v 84. letu starosti umrl dolgoletni tajnik Krščanske kulturne zveze in predsednik Narodopisnega inštituta Urban Jarnik Nužej Tolmaier. Za svoje delo je leta 2021 prejel Tischlerjevo nagrado, leta 2023 pa Štrekljevo. Deželni glavar Kaiser je v izjavi dejal, da Koroška z njim izgublja „izjemno osebnost, človeka, ki se je desetletja z veliko vnemo udejstvoval za slovensko narodno skupnost in medkulturno sobivanje“. Z Nužejem Tolmaierjem je tesno povezan tudi močan razcvet kulturnega življenja med koroškimi Slovenci. Trajen dokument pa je njegovo obširno publicistično delo na področju kulturnega, glasbenega in pevskega ustvarjanja ter njegov prispevek k dokumentaciji narodopisne dediščine koroških Slovencev, so še zapisali pri KKZ in inštitutu Urban Jarnik, kjer so tudi navedli vodilo njegovega dela, da kar je zapisano, ne bo izbrisano.

VEČ ...|28. 8. 2025
Umrl je Nužej Tolmaier

Iz Celovca so sporočili, da je v 84. letu starosti umrl dolgoletni tajnik Krščanske kulturne zveze in predsednik Narodopisnega inštituta Urban Jarnik Nužej Tolmaier. Za svoje delo je leta 2021 prejel Tischlerjevo nagrado, leta 2023 pa Štrekljevo. Deželni glavar Kaiser je v izjavi dejal, da Koroška z njim izgublja „izjemno osebnost, človeka, ki se je desetletja z veliko vnemo udejstvoval za slovensko narodno skupnost in medkulturno sobivanje“. Z Nužejem Tolmaierjem je tesno povezan tudi močan razcvet kulturnega življenja med koroškimi Slovenci. Trajen dokument pa je njegovo obširno publicistično delo na področju kulturnega, glasbenega in pevskega ustvarjanja ter njegov prispevek k dokumentaciji narodopisne dediščine koroških Slovencev, so še zapisali pri KKZ in inštitutu Urban Jarnik, kjer so tudi navedli vodilo njegovega dela, da kar je zapisano, ne bo izbrisano.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|28. 8. 2025
Ivo Mojzer, Roy Orbison, Tereza Kesovija, Vicky Lenadros

V oddaji z zimzeleno glasbo smo odšli v šestdeseta, sedemdeseta in osemdeseta leta minulega stoletja … V rubriki Ista pesem v dveh izvedbah ste prisluhnili Lindi Ronstadt in Aleksandru Mežku. 

 

0:00:57 NEW SWING QUARTET - SREČNO POT MORNARJI        

0:04:55 MERI CETINIĆ - LASTAVICA                      

0:09:02 ROY ORBISON - PRETTY WOMAN                    

0:11:56 MAJDA SEPE & BELE VRANE - LONEC BREZ MEDU      

0:16:01 MATIA BAZAR - SOLO TU                          

0:19:27 ANEKA - JAPANESE BOY                          

0:23:52 IVO MOJZER - EZL-EK                            

0:26:37 Vicky Leandros - Comme Je Suis                

0:30:44 ABBA - HASTA MANANA                            

0:33:49 ALFI NIPIČ - NAJ BO                            

0:36:36 Lolita - Seemann, deine Heimat ist das Meer    

0:39:58 KELLY FAMILY - AN ANGEL                        

0:43:36 BRATJE BOŠTJANČIČ - SIVI ZIDOVI STAREGA MESTA  

0:45:48 Tereza Kesovija - Tvoj glas                    

0:49:30 Linda Ronstadt - Its So Easy                  

0:52:25 ALEKSANDER MEŽEK - ZALJUBITI SE JE RES LAHKO  

0:55:04 TONY RENIS - NON MI DIRE MAI GOODBYE          

0:58:51 DINAH WASHINGTON - WHAT A DIFF`RENCE A DAY MADE

1:01:18 NADA LADIČ - TO SMO MI                        

1:05:27 PHIL COLLINS - I WISH IT WOULD RAIN DOWN      

1:10:43 OLIVER DRAGOJEVIĆ - A VITAR PUŠE              

1:14:15 DAVID BOWIE - ABSOLUTE BEGINNERS              

1:19:39 F+ - TRI DEČVE                                

1:22:40 MODERN TALKING - CHERI CHERI LADY              

1:27:01 TOMAŽ DOMICELJ - IRENA LAHKO NOČ              

 

Ivo Mojzer, Roy Orbison, Tereza Kesovija, Vicky Lenadros

V oddaji z zimzeleno glasbo smo odšli v šestdeseta, sedemdeseta in osemdeseta leta minulega stoletja … V rubriki Ista pesem v dveh izvedbah ste prisluhnili Lindi Ronstadt in Aleksandru Mežku. 

 

0:00:57 NEW SWING QUARTET - SREČNO POT MORNARJI        

0:04:55 MERI CETINIĆ - LASTAVICA                      

0:09:02 ROY ORBISON - PRETTY WOMAN                    

0:11:56 MAJDA SEPE & BELE VRANE - LONEC BREZ MEDU      

0:16:01 MATIA BAZAR - SOLO TU                          

0:19:27 ANEKA - JAPANESE BOY                          

0:23:52 IVO MOJZER - EZL-EK                            

0:26:37 Vicky Leandros - Comme Je Suis                

0:30:44 ABBA - HASTA MANANA                            

0:33:49 ALFI NIPIČ - NAJ BO                            

0:36:36 Lolita - Seemann, deine Heimat ist das Meer    

0:39:58 KELLY FAMILY - AN ANGEL                        

0:43:36 BRATJE BOŠTJANČIČ - SIVI ZIDOVI STAREGA MESTA  

0:45:48 Tereza Kesovija - Tvoj glas                    

0:49:30 Linda Ronstadt - Its So Easy                  

0:52:25 ALEKSANDER MEŽEK - ZALJUBITI SE JE RES LAHKO  

0:55:04 TONY RENIS - NON MI DIRE MAI GOODBYE          

0:58:51 DINAH WASHINGTON - WHAT A DIFF`RENCE A DAY MADE

1:01:18 NADA LADIČ - TO SMO MI                        

1:05:27 PHIL COLLINS - I WISH IT WOULD RAIN DOWN      

1:10:43 OLIVER DRAGOJEVIĆ - A VITAR PUŠE              

1:14:15 DAVID BOWIE - ABSOLUTE BEGINNERS              

1:19:39 F+ - TRI DEČVE                                

1:22:40 MODERN TALKING - CHERI CHERI LADY              

1:27:01 TOMAŽ DOMICELJ - IRENA LAHKO NOČ              

 

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

Ivo Mojzer, Roy Orbison, Tereza Kesovija, Vicky Lenadros

V oddaji z zimzeleno glasbo smo odšli v šestdeseta, sedemdeseta in osemdeseta leta minulega stoletja … V rubriki Ista pesem v dveh izvedbah ste prisluhnili Lindi Ronstadt in Aleksandru Mežku. 

 

0:00:57 NEW SWING QUARTET - SREČNO POT MORNARJI        

0:04:55 MERI CETINIĆ - LASTAVICA                      

0:09:02 ROY ORBISON - PRETTY WOMAN                    

0:11:56 MAJDA SEPE & BELE VRANE - LONEC BREZ MEDU      

0:16:01 MATIA BAZAR - SOLO TU                          

0:19:27 ANEKA - JAPANESE BOY                          

0:23:52 IVO MOJZER - EZL-EK                            

0:26:37 Vicky Leandros - Comme Je Suis                

0:30:44 ABBA - HASTA MANANA                            

0:33:49 ALFI NIPIČ - NAJ BO                            

0:36:36 Lolita - Seemann, deine Heimat ist das Meer    

0:39:58 KELLY FAMILY - AN ANGEL                        

0:43:36 BRATJE BOŠTJANČIČ - SIVI ZIDOVI STAREGA MESTA  

0:45:48 Tereza Kesovija - Tvoj glas                    

0:49:30 Linda Ronstadt - Its So Easy                  

0:52:25 ALEKSANDER MEŽEK - ZALJUBITI SE JE RES LAHKO  

0:55:04 TONY RENIS - NON MI DIRE MAI GOODBYE          

0:58:51 DINAH WASHINGTON - WHAT A DIFF`RENCE A DAY MADE

1:01:18 NADA LADIČ - TO SMO MI                        

1:05:27 PHIL COLLINS - I WISH IT WOULD RAIN DOWN      

1:10:43 OLIVER DRAGOJEVIĆ - A VITAR PUŠE              

1:14:15 DAVID BOWIE - ABSOLUTE BEGINNERS              

1:19:39 F+ - TRI DEČVE                                

1:22:40 MODERN TALKING - CHERI CHERI LADY              

1:27:01 TOMAŽ DOMICELJ - IRENA LAHKO NOČ              

 

VEČ ...|28. 8. 2025
Ivo Mojzer, Roy Orbison, Tereza Kesovija, Vicky Lenadros

V oddaji z zimzeleno glasbo smo odšli v šestdeseta, sedemdeseta in osemdeseta leta minulega stoletja … V rubriki Ista pesem v dveh izvedbah ste prisluhnili Lindi Ronstadt in Aleksandru Mežku. 

 

0:00:57 NEW SWING QUARTET - SREČNO POT MORNARJI        

0:04:55 MERI CETINIĆ - LASTAVICA                      

0:09:02 ROY ORBISON - PRETTY WOMAN                    

0:11:56 MAJDA SEPE & BELE VRANE - LONEC BREZ MEDU      

0:16:01 MATIA BAZAR - SOLO TU                          

0:19:27 ANEKA - JAPANESE BOY                          

0:23:52 IVO MOJZER - EZL-EK                            

0:26:37 Vicky Leandros - Comme Je Suis                

0:30:44 ABBA - HASTA MANANA                            

0:33:49 ALFI NIPIČ - NAJ BO                            

0:36:36 Lolita - Seemann, deine Heimat ist das Meer    

0:39:58 KELLY FAMILY - AN ANGEL                        

0:43:36 BRATJE BOŠTJANČIČ - SIVI ZIDOVI STAREGA MESTA  

0:45:48 Tereza Kesovija - Tvoj glas                    

0:49:30 Linda Ronstadt - Its So Easy                  

0:52:25 ALEKSANDER MEŽEK - ZALJUBITI SE JE RES LAHKO  

0:55:04 TONY RENIS - NON MI DIRE MAI GOODBYE          

0:58:51 DINAH WASHINGTON - WHAT A DIFF`RENCE A DAY MADE

1:01:18 NADA LADIČ - TO SMO MI                        

1:05:27 PHIL COLLINS - I WISH IT WOULD RAIN DOWN      

1:10:43 OLIVER DRAGOJEVIĆ - A VITAR PUŠE              

1:14:15 DAVID BOWIE - ABSOLUTE BEGINNERS              

1:19:39 F+ - TRI DEČVE                                

1:22:40 MODERN TALKING - CHERI CHERI LADY              

1:27:01 TOMAŽ DOMICELJ - IRENA LAHKO NOČ              

 

Matjaž MerljakMarko Zupan

glasbaspomin

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|28. 8. 2025
Rulada

Enostavna sladica iz biskvita je lahko rulada. Potrebujemo jajca, sladkor in moko. Na eno jajce eno žlico sladkorja in eno žlico moke ter nožev vrh pecilnega praška. Za en pekač pripravimo biskvit iz 4-5 jajc. Najprej naredimo sneg, dodamo sladkor, nato pa rumenjake. Miksamo 2-3 minute. Nato metlice vzamemo v roko in v velikih obratih zamešamo moko s pecilnim praškom. Nekaj moke lahko nadomestimo z žlico ali dvema orehov, dodamo lahko tudi malo cimeta. Maso vlijemo na dobro namazan in pomokan ali s peki papirjem obložen pekač (peki papir še pomažemo z nekaj kapljicami olja). To pečemo 10 minut pri 200 °C. Še vroče ločimo od robov pekača in pustimo, da s malo ohladi, nato pa obrnemo na pladenj ali desko. Lahko naredimo tudi biskvit, kjer na eno jajce vzamemo 2 žlici sladkorja, 2 žlici moke in 2 žlici olja. Prav tako najprej naredimo sneg, dodamo sladkor in rumenjake ter olje (lahko je pol olivnega in pol sončničnega). Z metlico v roki zamešamo še moko s pecilnim praškom. Lahko dodamo še malo naribane limonine lupine. Maso zlijemo na namazan pekač z višjimi stranicami in dodamo še narezano sveže sadje ali pa iz kompota. Pečemo 15-20 minut. Sladico v obeh primerih navlažimo s sadnim sokom in namažemo z marmelado. Rolado ob slovesnostih lahko oblijemo s čokolado ali okrasimo s stepeno sladko smetano in na vrhu dodamo narezano sadje.  

Rulada

Enostavna sladica iz biskvita je lahko rulada. Potrebujemo jajca, sladkor in moko. Na eno jajce eno žlico sladkorja in eno žlico moke ter nožev vrh pecilnega praška. Za en pekač pripravimo biskvit iz 4-5 jajc. Najprej naredimo sneg, dodamo sladkor, nato pa rumenjake. Miksamo 2-3 minute. Nato metlice vzamemo v roko in v velikih obratih zamešamo moko s pecilnim praškom. Nekaj moke lahko nadomestimo z žlico ali dvema orehov, dodamo lahko tudi malo cimeta. Maso vlijemo na dobro namazan in pomokan ali s peki papirjem obložen pekač (peki papir še pomažemo z nekaj kapljicami olja). To pečemo 10 minut pri 200 °C. Še vroče ločimo od robov pekača in pustimo, da s malo ohladi, nato pa obrnemo na pladenj ali desko. Lahko naredimo tudi biskvit, kjer na eno jajce vzamemo 2 žlici sladkorja, 2 žlici moke in 2 žlici olja. Prav tako najprej naredimo sneg, dodamo sladkor in rumenjake ter olje (lahko je pol olivnega in pol sončničnega). Z metlico v roki zamešamo še moko s pecilnim praškom. Lahko dodamo še malo naribane limonine lupine. Maso zlijemo na namazan pekač z višjimi stranicami in dodamo še narezano sveže sadje ali pa iz kompota. Pečemo 15-20 minut. Sladico v obeh primerih navlažimo s sadnim sokom in namažemo z marmelado. Rolado ob slovesnostih lahko oblijemo s čokolado ali okrasimo s stepeno sladko smetano in na vrhu dodamo narezano sadje.  

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Rulada

Enostavna sladica iz biskvita je lahko rulada. Potrebujemo jajca, sladkor in moko. Na eno jajce eno žlico sladkorja in eno žlico moke ter nožev vrh pecilnega praška. Za en pekač pripravimo biskvit iz 4-5 jajc. Najprej naredimo sneg, dodamo sladkor, nato pa rumenjake. Miksamo 2-3 minute. Nato metlice vzamemo v roko in v velikih obratih zamešamo moko s pecilnim praškom. Nekaj moke lahko nadomestimo z žlico ali dvema orehov, dodamo lahko tudi malo cimeta. Maso vlijemo na dobro namazan in pomokan ali s peki papirjem obložen pekač (peki papir še pomažemo z nekaj kapljicami olja). To pečemo 10 minut pri 200 °C. Še vroče ločimo od robov pekača in pustimo, da s malo ohladi, nato pa obrnemo na pladenj ali desko. Lahko naredimo tudi biskvit, kjer na eno jajce vzamemo 2 žlici sladkorja, 2 žlici moke in 2 žlici olja. Prav tako najprej naredimo sneg, dodamo sladkor in rumenjake ter olje (lahko je pol olivnega in pol sončničnega). Z metlico v roki zamešamo še moko s pecilnim praškom. Lahko dodamo še malo naribane limonine lupine. Maso zlijemo na namazan pekač z višjimi stranicami in dodamo še narezano sveže sadje ali pa iz kompota. Pečemo 15-20 minut. Sladico v obeh primerih navlažimo s sadnim sokom in namažemo z marmelado. Rolado ob slovesnostih lahko oblijemo s čokolado ali okrasimo s stepeno sladko smetano in na vrhu dodamo narezano sadje.  

VEČ ...|28. 8. 2025
Rulada

Enostavna sladica iz biskvita je lahko rulada. Potrebujemo jajca, sladkor in moko. Na eno jajce eno žlico sladkorja in eno žlico moke ter nožev vrh pecilnega praška. Za en pekač pripravimo biskvit iz 4-5 jajc. Najprej naredimo sneg, dodamo sladkor, nato pa rumenjake. Miksamo 2-3 minute. Nato metlice vzamemo v roko in v velikih obratih zamešamo moko s pecilnim praškom. Nekaj moke lahko nadomestimo z žlico ali dvema orehov, dodamo lahko tudi malo cimeta. Maso vlijemo na dobro namazan in pomokan ali s peki papirjem obložen pekač (peki papir še pomažemo z nekaj kapljicami olja). To pečemo 10 minut pri 200 °C. Še vroče ločimo od robov pekača in pustimo, da s malo ohladi, nato pa obrnemo na pladenj ali desko. Lahko naredimo tudi biskvit, kjer na eno jajce vzamemo 2 žlici sladkorja, 2 žlici moke in 2 žlici olja. Prav tako najprej naredimo sneg, dodamo sladkor in rumenjake ter olje (lahko je pol olivnega in pol sončničnega). Z metlico v roki zamešamo še moko s pecilnim praškom. Lahko dodamo še malo naribane limonine lupine. Maso zlijemo na namazan pekač z višjimi stranicami in dodamo še narezano sveže sadje ali pa iz kompota. Pečemo 15-20 minut. Sladico v obeh primerih navlažimo s sadnim sokom in namažemo z marmelado. Rolado ob slovesnostih lahko oblijemo s čokolado ali okrasimo s stepeno sladko smetano in na vrhu dodamo narezano sadje.  

Matjaž Merljak

kuhajmo

Priporočamo
|
Aktualno

Komentar tedna

VEČ ...|29. 8. 2025
Alenka Brovč: Novo šolsko leto naj bo čas za SREČAnja

V ponedeljek se začne novo šolsko leto. Naj bo polno želje po znanju, radovednosti, poguma za delanje napak, humorja, veselja ob majhnih zmagah in zaupanja med učitelji, učenci in starši. Naj bo leto, ko bo šola prostor srečanja, ne le informacij. Naj bo leto 2025/2026 leto, v katerem bomo vsakemu otroku znali reči: »Zmoreš. Verjamem vate.« In leto, v katerem bomo znali tudi sami sebi reči: »Zmorem. Verjamem vase.«

Komentar je pripravila Alenka Brovč, univ. dipl. ped. in prof. slov. ter članica DKPS.

Alenka Brovč: Novo šolsko leto naj bo čas za SREČAnja

V ponedeljek se začne novo šolsko leto. Naj bo polno želje po znanju, radovednosti, poguma za delanje napak, humorja, veselja ob majhnih zmagah in zaupanja med učitelji, učenci in starši. Naj bo leto, ko bo šola prostor srečanja, ne le informacij. Naj bo leto 2025/2026 leto, v katerem bomo vsakemu otroku znali reči: »Zmoreš. Verjamem vate.« In leto, v katerem bomo znali tudi sami sebi reči: »Zmorem. Verjamem vase.«

Komentar je pripravila Alenka Brovč, univ. dipl. ped. in prof. slov. ter članica DKPS.

Alenka Brovč

komentardružbaizobraževanje

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|1. 9. 2025
Dr. Alenka Puhar o obrazih zgodovine, ki sevajo v sedanjost

V tokratno oddajo smo povabili publicistko, prevajalko in zgodovinarko Alenko Puhar. Odpirali smo nekatera zamolčana zgodovinska dejstva in razkrivali, kakšne so povezave z aktualnimi obrazi na medijskem in političnem prizorišču.  

Dr. Alenka Puhar o obrazih zgodovine, ki sevajo v sedanjost

V tokratno oddajo smo povabili publicistko, prevajalko in zgodovinarko Alenko Puhar. Odpirali smo nekatera zamolčana zgodovinska dejstva in razkrivali, kakšne so povezave z aktualnimi obrazi na medijskem in političnem prizorišču.  

Tanja Dominko

politika

Kmetijska oddaja

VEČ ...|31. 8. 2025
Zakaj miren protest označiti za nasilje?

V oddaji smo pripravili kratko analizo odziva kmetijskega ministrstva na miren in dostojanstven protest živinorejcev, na predzadnji dan sejma AGRA. Dogajanje je komentiral novinar, urednik in kmetovalec Martin Nahtigal.  Ustavili smo se tudi ob ocenjevanju medu in opozorili na nedorečenosti glede registracije zdravil, potrebnih za izvajanje anestezije prašičkov.

Zakaj miren protest označiti za nasilje?

V oddaji smo pripravili kratko analizo odziva kmetijskega ministrstva na miren in dostojanstven protest živinorejcev, na predzadnji dan sejma AGRA. Dogajanje je komentiral novinar, urednik in kmetovalec Martin Nahtigal.  Ustavili smo se tudi ob ocenjevanju medu in opozorili na nedorečenosti glede registracije zdravil, potrebnih za izvajanje anestezije prašičkov.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|2. 9. 2025
Podpis sporazuma organizatorjev Europeade 2028

V Trstu so danes podpisali statut organizacijskega združenja za Europeado 2028 - evropsko nogometno prvenstvo jezikovnih manjšin. Za slovensko narodnostno skupnost v Italiji so ga podpisali: Svet slovenskih organizacij, Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Združenje slovenskih športnih društev v Italiji. Dogodek je potekal ob navzočnosti deželnega svetnika za lokalno samoupravo Pierpaola Robertija. S tem je bil ustanovljen formalni subjekt, ki bo zadolžen za pripravo in izvedbo Europeade 2028, velike športne prireditve, ki jo organizira FUEN - Federalistična unija evropskih narodnih skupnosti. Tekmovanje bo med koncem junija in začetkom julija 2028 potekalo v Furlaniji-Julijski krajini, sodelovale pa bodo moške in ženske nogometne ekipe različnih evropskih jezikovnih in narodnih manjšin. Organizatorji naglašajo, da je Europeada mnogo več kot športno tekmovanje - je praznik raznolikosti, jezika in kulture evropskih manjšin ter pomembna platforma za krepitev sodelovanja, medsebojnega spoštovanja in povezovanja med skupnostmi.

Podpis sporazuma organizatorjev Europeade 2028

V Trstu so danes podpisali statut organizacijskega združenja za Europeado 2028 - evropsko nogometno prvenstvo jezikovnih manjšin. Za slovensko narodnostno skupnost v Italiji so ga podpisali: Svet slovenskih organizacij, Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Združenje slovenskih športnih društev v Italiji. Dogodek je potekal ob navzočnosti deželnega svetnika za lokalno samoupravo Pierpaola Robertija. S tem je bil ustanovljen formalni subjekt, ki bo zadolžen za pripravo in izvedbo Europeade 2028, velike športne prireditve, ki jo organizira FUEN - Federalistična unija evropskih narodnih skupnosti. Tekmovanje bo med koncem junija in začetkom julija 2028 potekalo v Furlaniji-Julijski krajini, sodelovale pa bodo moške in ženske nogometne ekipe različnih evropskih jezikovnih in narodnih manjšin. Organizatorji naglašajo, da je Europeada mnogo več kot športno tekmovanje - je praznik raznolikosti, jezika in kulture evropskih manjšin ter pomembna platforma za krepitev sodelovanja, medsebojnega spoštovanja in povezovanja med skupnostmi.

Matjaž Merljak

družbarojakišport

Naš gost

VEČ ...|30. 8. 2025
Meta Tavčar, terapevtka

Naša gostja je bila nekdanja imago terapevtka Meta Tavčar. Poslušalci se je najbrž spomnijo iz oddaj Za življenje, v katerih sta bila s soprogom Rudijem redna gosta.

Meta Tavčar, terapevtka

Naša gostja je bila nekdanja imago terapevtka Meta Tavčar. Poslušalci se je najbrž spomnijo iz oddaj Za življenje, v katerih sta bila s soprogom Rudijem redna gosta.

Mateja Subotičanec

spominživljenje

Duhovna misel

VEČ ...|3. 9. 2025
Molitev ob praznem stolu

Hčerka je prosila župnika, da bi prišel obiskat njenega bolnega očeta. Ko je župnik prišel, je našel bolnika na postelji, podprtega z dvema ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Molitev ob praznem stolu

Hčerka je prosila župnika, da bi prišel obiskat njenega bolnega očeta. Ko je župnik prišel, je našel bolnika na postelji, podprtega z dvema ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|3. 9. 2025
Častitljivi del dne 3. 9.

Molili so radijski sodelavci.

Častitljivi del dne 3. 9.

Molili so radijski sodelavci.

Radio Ognjišče

Svetnik dneva

VEČ ...|3. 9. 2025
Gregor I. Veliki

Za nasmeh

VEČ ...|3. 9. 2025
Najkrajša pot med dvema človekoma je smeh.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Najkrajša pot med dvema človekoma je smeh.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče