Svetovalnica

VEČ ...|19. 6. 2025
Pobuda Lepota starih cerkva

Sveto leto je nekakšno rodovitno naročje iz katerega prihajajo navdihi in pobude, da bi Božja luč upanja posijala v vsa področja našega življenja. Eno od teh področij je tudi naša sakralna dediščina, arhitekturno, slikarsko in kiparsko bogastvo naših cerkva, po katerem želi Bog v jeziku lepote spregovoriti tudi današnjemu človeku. O tem sta na praznik sv. Rešnjega Telesa in krvi spregovorila sociolog in soustvarjalec svetoletne pobude Lepota starih cerkva dr. Igor Bahovec ter umetnostna zgodovinarka mag. Mojca Jenko

Pobuda Lepota starih cerkva

Sveto leto je nekakšno rodovitno naročje iz katerega prihajajo navdihi in pobude, da bi Božja luč upanja posijala v vsa področja našega življenja. Eno od teh področij je tudi naša sakralna dediščina, arhitekturno, slikarsko in kiparsko bogastvo naših cerkva, po katerem želi Bog v jeziku lepote spregovoriti tudi današnjemu človeku. O tem sta na praznik sv. Rešnjega Telesa in krvi spregovorila sociolog in soustvarjalec svetoletne pobude Lepota starih cerkva dr. Igor Bahovec ter umetnostna zgodovinarka mag. Mojca Jenko

duhovnostpogovor

Svetovalnica

Pobuda Lepota starih cerkva

Sveto leto je nekakšno rodovitno naročje iz katerega prihajajo navdihi in pobude, da bi Božja luč upanja posijala v vsa področja našega življenja. Eno od teh področij je tudi naša sakralna dediščina, arhitekturno, slikarsko in kiparsko bogastvo naših cerkva, po katerem želi Bog v jeziku lepote spregovoriti tudi današnjemu človeku. O tem sta na praznik sv. Rešnjega Telesa in krvi spregovorila sociolog in soustvarjalec svetoletne pobude Lepota starih cerkva dr. Igor Bahovec ter umetnostna zgodovinarka mag. Mojca Jenko

VEČ ...|19. 6. 2025
Pobuda Lepota starih cerkva

Sveto leto je nekakšno rodovitno naročje iz katerega prihajajo navdihi in pobude, da bi Božja luč upanja posijala v vsa področja našega življenja. Eno od teh področij je tudi naša sakralna dediščina, arhitekturno, slikarsko in kiparsko bogastvo naših cerkva, po katerem želi Bog v jeziku lepote spregovoriti tudi današnjemu človeku. O tem sta na praznik sv. Rešnjega Telesa in krvi spregovorila sociolog in soustvarjalec svetoletne pobude Lepota starih cerkva dr. Igor Bahovec ter umetnostna zgodovinarka mag. Mojca Jenko

Petra Stopar

duhovnostpogovor

Kmetijska oddaja

VEČ ...|30. 3. 2025
Dve pozitivni zgodbi žensk, ki sta ponosni na svoj stan in aktualna kmetijska problematika

Ob minulem materinskem prazniku smo pred mikrofon povabili tri sogovornice, vse so kmetice in to tudi s ponosom povedo. V tokratni Kmetijski oddaji smo prisluhnili dvema. Irena Orešnik, tudi ena od kandidatk za Slovenko leta in Eva Vrevc Jenko zatrjujeta, da je biti kmetica lepo in da, kakor se postaviš sam, tako te vidijo drugi! V zaključnem delu kmetijske oddaje smo nekaj minut namenili še aktualnemu in zelo vročemu dogajanju na področju kmetijstva, ki smo ga obravnavali v 7 epizodi podkasta RAST.⁠⁠

Dve pozitivni zgodbi žensk, ki sta ponosni na svoj stan in aktualna kmetijska problematika

Ob minulem materinskem prazniku smo pred mikrofon povabili tri sogovornice, vse so kmetice in to tudi s ponosom povedo. V tokratni Kmetijski oddaji smo prisluhnili dvema. Irena Orešnik, tudi ena od kandidatk za Slovenko leta in Eva Vrevc Jenko zatrjujeta, da je biti kmetica lepo in da, kakor se postaviš sam, tako te vidijo drugi! V zaključnem delu kmetijske oddaje smo nekaj minut namenili še aktualnemu in zelo vročemu dogajanju na področju kmetijstva, ki smo ga obravnavali v 7 epizodi podkasta RAST.⁠⁠

kmetijstvonaravavrt

Kmetijska oddaja

Dve pozitivni zgodbi žensk, ki sta ponosni na svoj stan in aktualna kmetijska problematika

Ob minulem materinskem prazniku smo pred mikrofon povabili tri sogovornice, vse so kmetice in to tudi s ponosom povedo. V tokratni Kmetijski oddaji smo prisluhnili dvema. Irena Orešnik, tudi ena od kandidatk za Slovenko leta in Eva Vrevc Jenko zatrjujeta, da je biti kmetica lepo in da, kakor se postaviš sam, tako te vidijo drugi! V zaključnem delu kmetijske oddaje smo nekaj minut namenili še aktualnemu in zelo vročemu dogajanju na področju kmetijstva, ki smo ga obravnavali v 7 epizodi podkasta RAST.⁠⁠

VEČ ...|30. 3. 2025
Dve pozitivni zgodbi žensk, ki sta ponosni na svoj stan in aktualna kmetijska problematika

Ob minulem materinskem prazniku smo pred mikrofon povabili tri sogovornice, vse so kmetice in to tudi s ponosom povedo. V tokratni Kmetijski oddaji smo prisluhnili dvema. Irena Orešnik, tudi ena od kandidatk za Slovenko leta in Eva Vrevc Jenko zatrjujeta, da je biti kmetica lepo in da, kakor se postaviš sam, tako te vidijo drugi! V zaključnem delu kmetijske oddaje smo nekaj minut namenili še aktualnemu in zelo vročemu dogajanju na področju kmetijstva, ki smo ga obravnavali v 7 epizodi podkasta RAST.⁠⁠

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Petkov večer

VEČ ...|13. 12. 2024
Simon Jenko - Tilka

Zimski večer, topla soba, vroč čaj, naslanjač ali celo gugalnik in ... Kaj še manjka? Dobra knjiga. V Petkovem večeru je tokrat zašelestelo pod prsti in med nas so stopili junaki stare hudomušne zgodbe, ki je nastala pod peresom Simona Jenka.

Simon Jenko - Tilka

Zimski večer, topla soba, vroč čaj, naslanjač ali celo gugalnik in ... Kaj še manjka? Dobra knjiga. V Petkovem večeru je tokrat zašelestelo pod prsti in med nas so stopili junaki stare hudomušne zgodbe, ki je nastala pod peresom Simona Jenka.

humoreskanovelaJenko

Petkov večer

Simon Jenko - Tilka

Zimski večer, topla soba, vroč čaj, naslanjač ali celo gugalnik in ... Kaj še manjka? Dobra knjiga. V Petkovem večeru je tokrat zašelestelo pod prsti in med nas so stopili junaki stare hudomušne zgodbe, ki je nastala pod peresom Simona Jenka.

VEČ ...|13. 12. 2024
Simon Jenko - Tilka

Zimski večer, topla soba, vroč čaj, naslanjač ali celo gugalnik in ... Kaj še manjka? Dobra knjiga. V Petkovem večeru je tokrat zašelestelo pod prsti in med nas so stopili junaki stare hudomušne zgodbe, ki je nastala pod peresom Simona Jenka.

Marjan Bunič

humoreskanovelaJenko

Kulturni utrinki

VEČ ...|4. 11. 2024
Tri novice s polja kulture

Društvo slovenskih pisateljev je letos Jenkovo nagrado za najboljšo pesniško zbirko preteklih dveh let namenilo dvema pesnikom Miljani Cunta in Robertu Simonišku. 

V organizaciji Društva za Cerkveno glasbo se danes (4.11.) začenja delavnice o liturgični glasbi adventnega časa. 

Pogovoru z Natašo Konc Lorenzutti o knjigi Senca brez človeka, pa lahko danes (v ponedeljek, 4. novembra) ob 18. uri prisluhnete v Mali dvorani Cankarjevega doma Vrhnika. 

Tri novice s polja kulture

Društvo slovenskih pisateljev je letos Jenkovo nagrado za najboljšo pesniško zbirko preteklih dveh let namenilo dvema pesnikom Miljani Cunta in Robertu Simonišku. 

V organizaciji Društva za Cerkveno glasbo se danes (4.11.) začenja delavnice o liturgični glasbi adventnega časa. 

Pogovoru z Natašo Konc Lorenzutti o knjigi Senca brez človeka, pa lahko danes (v ponedeljek, 4. novembra) ob 18. uri prisluhnete v Mali dvorani Cankarjevega doma Vrhnika. 

kulturaliteraturaJenkova nagradaMiljana CuntaRobert SimonišekNataša Konc Lorenzutti

Kulturni utrinki

Tri novice s polja kulture

Društvo slovenskih pisateljev je letos Jenkovo nagrado za najboljšo pesniško zbirko preteklih dveh let namenilo dvema pesnikom Miljani Cunta in Robertu Simonišku. 

V organizaciji Društva za Cerkveno glasbo se danes (4.11.) začenja delavnice o liturgični glasbi adventnega časa. 

Pogovoru z Natašo Konc Lorenzutti o knjigi Senca brez človeka, pa lahko danes (v ponedeljek, 4. novembra) ob 18. uri prisluhnete v Mali dvorani Cankarjevega doma Vrhnika. 

VEČ ...|4. 11. 2024
Tri novice s polja kulture

Društvo slovenskih pisateljev je letos Jenkovo nagrado za najboljšo pesniško zbirko preteklih dveh let namenilo dvema pesnikom Miljani Cunta in Robertu Simonišku. 

V organizaciji Društva za Cerkveno glasbo se danes (4.11.) začenja delavnice o liturgični glasbi adventnega časa. 

Pogovoru z Natašo Konc Lorenzutti o knjigi Senca brez človeka, pa lahko danes (v ponedeljek, 4. novembra) ob 18. uri prisluhnete v Mali dvorani Cankarjevega doma Vrhnika. 

Jože Bartolj

kulturaliteraturaJenkova nagradaMiljana CuntaRobert SimonišekNataša Konc Lorenzutti

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|24. 5. 2024
V nedeljo bo slovesno v Buenos Airesu in pri Gospe Sveti

V Slovenski hiši v Buenos Airesu v Argentini bo v nedeljo žegnanje ob 50. obletnici blagoslovitve cerkve Marije Pomagaj. Sveto mašo bosta darovala škofa slovenskih korenin Andrej Stanovnik in Vinko Bokalič, pri maši in v akademiji po njej bodo sodelovali štirje slovenski zbori, nam je povedal slovenski duhovnik v Buenos Ariesu Robert Brest. To nedeljo pa bo slovesno tudi pri Gospe Sveti na avstrijskem Koroškem. V veličastni in naši najstarejši romarski cerkvi bodo potekale tradicionalne slovenske šmarnice. Sveto mašo ob 11.30 bo daroval rektor Jože Kopeinig, sledil bo koncert duhovnih pesmi z MePZ Gorotan Šmihel in MoPZ D. Jenko Cerklje na Gorenjskem, ob 15.00 bo slovesne šmarnice vodil Slavko Thaler. 

V nedeljo bo slovesno v Buenos Airesu in pri Gospe Sveti

V Slovenski hiši v Buenos Airesu v Argentini bo v nedeljo žegnanje ob 50. obletnici blagoslovitve cerkve Marije Pomagaj. Sveto mašo bosta darovala škofa slovenskih korenin Andrej Stanovnik in Vinko Bokalič, pri maši in v akademiji po njej bodo sodelovali štirje slovenski zbori, nam je povedal slovenski duhovnik v Buenos Ariesu Robert Brest. To nedeljo pa bo slovesno tudi pri Gospe Sveti na avstrijskem Koroškem. V veličastni in naši najstarejši romarski cerkvi bodo potekale tradicionalne slovenske šmarnice. Sveto mašo ob 11.30 bo daroval rektor Jože Kopeinig, sledil bo koncert duhovnih pesmi z MePZ Gorotan Šmihel in MoPZ D. Jenko Cerklje na Gorenjskem, ob 15.00 bo slovesne šmarnice vodil Slavko Thaler. 

družbarojakicerkevromanjekulturapetje

Slovencem po svetu in domovini

V nedeljo bo slovesno v Buenos Airesu in pri Gospe Sveti

V Slovenski hiši v Buenos Airesu v Argentini bo v nedeljo žegnanje ob 50. obletnici blagoslovitve cerkve Marije Pomagaj. Sveto mašo bosta darovala škofa slovenskih korenin Andrej Stanovnik in Vinko Bokalič, pri maši in v akademiji po njej bodo sodelovali štirje slovenski zbori, nam je povedal slovenski duhovnik v Buenos Ariesu Robert Brest. To nedeljo pa bo slovesno tudi pri Gospe Sveti na avstrijskem Koroškem. V veličastni in naši najstarejši romarski cerkvi bodo potekale tradicionalne slovenske šmarnice. Sveto mašo ob 11.30 bo daroval rektor Jože Kopeinig, sledil bo koncert duhovnih pesmi z MePZ Gorotan Šmihel in MoPZ D. Jenko Cerklje na Gorenjskem, ob 15.00 bo slovesne šmarnice vodil Slavko Thaler. 

VEČ ...|24. 5. 2024
V nedeljo bo slovesno v Buenos Airesu in pri Gospe Sveti

V Slovenski hiši v Buenos Airesu v Argentini bo v nedeljo žegnanje ob 50. obletnici blagoslovitve cerkve Marije Pomagaj. Sveto mašo bosta darovala škofa slovenskih korenin Andrej Stanovnik in Vinko Bokalič, pri maši in v akademiji po njej bodo sodelovali štirje slovenski zbori, nam je povedal slovenski duhovnik v Buenos Ariesu Robert Brest. To nedeljo pa bo slovesno tudi pri Gospe Sveti na avstrijskem Koroškem. V veličastni in naši najstarejši romarski cerkvi bodo potekale tradicionalne slovenske šmarnice. Sveto mašo ob 11.30 bo daroval rektor Jože Kopeinig, sledil bo koncert duhovnih pesmi z MePZ Gorotan Šmihel in MoPZ D. Jenko Cerklje na Gorenjskem, ob 15.00 bo slovesne šmarnice vodil Slavko Thaler. 

Matjaž Merljak

družbarojakicerkevromanjekulturapetje

Kulturni utrinki

VEČ ...|20. 10. 2023
Prenovljena stalna razstava Pomurskega muzeja - Jenkovi dnevi - Razstava na sprehajališču Tivoli

Prenovljena stalna razstava Pomurskega muzeja - Jenkovi dnevi - Razstava na sprehajališču Tivoli

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbaBranko KermanJenkovi dneviPomurski muzejLjudje ob Muri

Kulturni utrinki

Prenovljena stalna razstava Pomurskega muzeja - Jenkovi dnevi - Razstava na sprehajališču Tivoli
VEČ ...|20. 10. 2023
Prenovljena stalna razstava Pomurskega muzeja - Jenkovi dnevi - Razstava na sprehajališču Tivoli

Jože Bartolj

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbaBranko KermanJenkovi dneviPomurski muzejLjudje ob Muri

Petkov večer

VEČ ...|2. 12. 2022
Simon Jenko: Tilka

Kaj je lepšega kot biti v hladnem večeru nekje na toplem in brati dobro knjigo! Ali pa poslušati knjigo. V oddaji Petkov večer vam tokrat privoščimo zvočno novelo - klasično delo Simona Jenka iz leta 1858 - Tilka.

Simon Jenko: Tilka

Kaj je lepšega kot biti v hladnem večeru nekje na toplem in brati dobro knjigo! Ali pa poslušati knjigo. V oddaji Petkov večer vam tokrat privoščimo zvočno novelo - klasično delo Simona Jenka iz leta 1858 - Tilka.

zgodbanovelaJenkoleposlovje

Petkov večer

Simon Jenko: Tilka

Kaj je lepšega kot biti v hladnem večeru nekje na toplem in brati dobro knjigo! Ali pa poslušati knjigo. V oddaji Petkov večer vam tokrat privoščimo zvočno novelo - klasično delo Simona Jenka iz leta 1858 - Tilka.

VEČ ...|2. 12. 2022
Simon Jenko: Tilka

Kaj je lepšega kot biti v hladnem večeru nekje na toplem in brati dobro knjigo! Ali pa poslušati knjigo. V oddaji Petkov večer vam tokrat privoščimo zvočno novelo - klasično delo Simona Jenka iz leta 1858 - Tilka.

Marjan Bunič

zgodbanovelaJenkoleposlovje

Od slike do besede

VEČ ...|12. 7. 2022
Izšla je monografija Pod Homškim hribom

Kulturno društvo Jože Gostič Homec in Društvo Peter Naglič Šmarca sta izdala knjigo Pod homškim hribom. Uredništvo jo je posvetilo 600. obletnici Marijinega prikazanja na Homškem hribu in 30. obletnici osamosvojitve Republike Slovenije. Tej knjigi smo posvetili oddajo v kateri smo gostili člane uredniškega odbora: dr. Janeza Marolta, Boruta Jenka in Matjaža Šporarja.

Izšla je monografija Pod Homškim hribom

Kulturno društvo Jože Gostič Homec in Društvo Peter Naglič Šmarca sta izdala knjigo Pod homškim hribom. Uredništvo jo je posvetilo 600. obletnici Marijinega prikazanja na Homškem hribu in 30. obletnici osamosvojitve Republike Slovenije. Tej knjigi smo posvetili oddajo v kateri smo gostili člane uredniškega odbora: dr. Janeza Marolta, Boruta Jenka in Matjaža Šporarja.

kulturaMatjaž ŠporarPod Homškim hribomJanez MaroltBorut Jenko

Od slike do besede

Izšla je monografija Pod Homškim hribom

Kulturno društvo Jože Gostič Homec in Društvo Peter Naglič Šmarca sta izdala knjigo Pod homškim hribom. Uredništvo jo je posvetilo 600. obletnici Marijinega prikazanja na Homškem hribu in 30. obletnici osamosvojitve Republike Slovenije. Tej knjigi smo posvetili oddajo v kateri smo gostili člane uredniškega odbora: dr. Janeza Marolta, Boruta Jenka in Matjaža Šporarja.

VEČ ...|12. 7. 2022
Izšla je monografija Pod Homškim hribom

Kulturno društvo Jože Gostič Homec in Društvo Peter Naglič Šmarca sta izdala knjigo Pod homškim hribom. Uredništvo jo je posvetilo 600. obletnici Marijinega prikazanja na Homškem hribu in 30. obletnici osamosvojitve Republike Slovenije. Tej knjigi smo posvetili oddajo v kateri smo gostili člane uredniškega odbora: dr. Janeza Marolta, Boruta Jenka in Matjaža Šporarja.

Jože Bartolj

kulturaMatjaž ŠporarPod Homškim hribomJanez MaroltBorut Jenko

Priporočamo
|
Aktualno

Moja zgodba

VEČ ...|26. 10. 2025
Pogovori z Vosovci - Franc Stadler Pepe 1.del

V letu spomina, ko mineva 80 let od konca druge svetovne vojne smo v oddaji Moja zgodba objavili nekaj pričevanj članov (VOS OF) Varnostno obveščevalne službe Osvobodilne Fronte. Za današnjo in dve naslednji oddaji smo tokrat izbrali pričevanje enega od »prvokategornikov« Franca Stadlerja Pepeta, ki je med drugim ustrelil Lamberta Erlicha in bana Marka Natlačena. Njegovo pričevanje v dveh delih je bilo posneto v letih 1978 in 1979. Dosegljivo v Arhivu Republike Slovenije. S komentarji bo tudi tokrat z nami znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji.

Pred časom smo objavili pričevanje narodnega heroja Eda Brajnika Štefana, ki je bil nekaj časa komandant varnostne službe. Bil je tudi vodja 1. odseka OZNE za Jugoslavijo in po koncu vojne je vrsto let delal v zvezni upravi za notranje zadeve v Beogradu. Zatem smo objavili pričevanje Lidije Dermastia kasneje poročene Kovič. Njen mož je bil Anton Kovič Sine, njen brat pa je bil komandant in vodja VOS Marjan Dermastia Urban, imenovan tudi Urban Velikonja. 

Življenjepis iz slovenske biografije:

Stadler Franc - Pepe, narodni heroj rojen 30. maja 1915 v Šiški v Ljubljani. Tu je končal osnovno šolo, 4 razrede gimnazije in dvorazredno trgovsko šolo. L. 1937–38 je služil vojaški rok, nato je dobil zaposlitev pri Poštni hranilnici v Ljubljani, kjer je služboval do odhoda v partizane 25. junija 1943. Politično se je udejstvoval v delavskem kulturnem društvu Svoboda, 1935 postal član telovadnega društva Sokol. Spomladi 1941 se je priključil narodnoosvobodilnemu gibanju. Konec aprila 1941 je postal kandidat KPS, avgusta sekretar terenskega odbora OF v Šiški, jeseni kvartnega odbora OF II. Spodnja Šiška. Oktobra 1941 je postal član VOS v Ljubljani, novembra je bil sprejet v KPS in bil sekretar terenske celice KPS v Šiški, marca 1942 komandir skupine VOS v Ljubljani, maja 1942 komandant VOS za mesto Ljubljana, novembra 1942 pa Narodne zaščite za mesto Ljubljana. 25. jun. 1943 se je priključil Cankarjevi brigadi, kjer je bil namestnik komandanta III. bataljona in bil 11. julija 1943 ranjen pri Semiču. Zdravil se je v partizanski bolnišnici do septembra 1943. Zatem je postal inštruktor VOS v grosupeljskem in stiškem okrožju. 16. februarja 1944 je postal namestnik komandanta slovenske divizije vojske državne varnosti (VDV). Maja 1944 so ga poslali na Štajersko, kjer je reorganiziral VOS, ustanovil III. brigado vojske državne varnosti ter sodeloval pri osvoboditvi Zgornje Savinjske doline. Novembra 1944 so ga dodelili k OZNA za Slovenijo, kjer je ostal do 2. maja 1945. Od 2. do 30. maja 1945 je bil upravnik specialnega sektorja OZNE v Trstu, od začetka junija 1945 do 27. februarja 1958 pa je bil šef oddelka OZNA za Slovenijo. Bilj je načelnik oddelka pri republiškem sekretariatu za notranje zadeve SRS in prejemnik mnogih visokih vojaških in političnih odlikovanj ter Partizanske spomenico 1941; z redom narodnega heroja je bil odlikovan jul. 1952.

Pogovori z Vosovci - Franc Stadler Pepe 1.del

V letu spomina, ko mineva 80 let od konca druge svetovne vojne smo v oddaji Moja zgodba objavili nekaj pričevanj članov (VOS OF) Varnostno obveščevalne službe Osvobodilne Fronte. Za današnjo in dve naslednji oddaji smo tokrat izbrali pričevanje enega od »prvokategornikov« Franca Stadlerja Pepeta, ki je med drugim ustrelil Lamberta Erlicha in bana Marka Natlačena. Njegovo pričevanje v dveh delih je bilo posneto v letih 1978 in 1979. Dosegljivo v Arhivu Republike Slovenije. S komentarji bo tudi tokrat z nami znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji.

Pred časom smo objavili pričevanje narodnega heroja Eda Brajnika Štefana, ki je bil nekaj časa komandant varnostne službe. Bil je tudi vodja 1. odseka OZNE za Jugoslavijo in po koncu vojne je vrsto let delal v zvezni upravi za notranje zadeve v Beogradu. Zatem smo objavili pričevanje Lidije Dermastia kasneje poročene Kovič. Njen mož je bil Anton Kovič Sine, njen brat pa je bil komandant in vodja VOS Marjan Dermastia Urban, imenovan tudi Urban Velikonja. 

Življenjepis iz slovenske biografije:

Stadler Franc - Pepe, narodni heroj rojen 30. maja 1915 v Šiški v Ljubljani. Tu je končal osnovno šolo, 4 razrede gimnazije in dvorazredno trgovsko šolo. L. 1937–38 je služil vojaški rok, nato je dobil zaposlitev pri Poštni hranilnici v Ljubljani, kjer je služboval do odhoda v partizane 25. junija 1943. Politično se je udejstvoval v delavskem kulturnem društvu Svoboda, 1935 postal član telovadnega društva Sokol. Spomladi 1941 se je priključil narodnoosvobodilnemu gibanju. Konec aprila 1941 je postal kandidat KPS, avgusta sekretar terenskega odbora OF v Šiški, jeseni kvartnega odbora OF II. Spodnja Šiška. Oktobra 1941 je postal član VOS v Ljubljani, novembra je bil sprejet v KPS in bil sekretar terenske celice KPS v Šiški, marca 1942 komandir skupine VOS v Ljubljani, maja 1942 komandant VOS za mesto Ljubljana, novembra 1942 pa Narodne zaščite za mesto Ljubljana. 25. jun. 1943 se je priključil Cankarjevi brigadi, kjer je bil namestnik komandanta III. bataljona in bil 11. julija 1943 ranjen pri Semiču. Zdravil se je v partizanski bolnišnici do septembra 1943. Zatem je postal inštruktor VOS v grosupeljskem in stiškem okrožju. 16. februarja 1944 je postal namestnik komandanta slovenske divizije vojske državne varnosti (VDV). Maja 1944 so ga poslali na Štajersko, kjer je reorganiziral VOS, ustanovil III. brigado vojske državne varnosti ter sodeloval pri osvoboditvi Zgornje Savinjske doline. Novembra 1944 so ga dodelili k OZNA za Slovenijo, kjer je ostal do 2. maja 1945. Od 2. do 30. maja 1945 je bil upravnik specialnega sektorja OZNE v Trstu, od začetka junija 1945 do 27. februarja 1958 pa je bil šef oddelka OZNA za Slovenijo. Bilj je načelnik oddelka pri republiškem sekretariatu za notranje zadeve SRS in prejemnik mnogih visokih vojaških in političnih odlikovanj ter Partizanske spomenico 1941; z redom narodnega heroja je bil odlikovan jul. 1952.

Jože Bartolj

spominpolitikaDamjan HančičFranc Stadler PepeRevolucionarno nasiljerevolucionarno nasilje v LjubljaniVOS OFVarnostno obveščevalna službavosovski likvidatorji

Za življenje

VEČ ...|25. 10. 2025
Stari starši in vnuki ter skrb za dober odnos med zakoncema

Imago terapevta Meta in Rudi Tavčar sta govorila o vlogi starih staršev ter o skrbi za sozakonca. Tudi o hvaležnosti in potrpežljivosti.

Stari starši in vnuki ter skrb za dober odnos med zakoncema

Imago terapevta Meta in Rudi Tavčar sta govorila o vlogi starih staršev ter o skrbi za sozakonca. Tudi o hvaležnosti in potrpežljivosti.

Radio Ognjišče

vzgojaduhovnost

Sol in luč

VEČ ...|21. 10. 2025
Predstavljamo knjigo z naslovom Drobne travme, ki jo je napisala psihologinja dr. Meg Arroll.

Psihologi se povečini ne ukvarjajo z malimi tegobami s katerimi se srečuje pravzaprav prav vsak izmed nas. Terapevti iščejo velike travme, ki nas zaznamujejo, toda tudi tiste male, drobne stiske so lahko vzrok za velike težave, ki jih zaznamo tako na psihičnem, kot na telesnem področju zdravja, saj izčrpavajo našo iskrivost in življenjski potencial. Dr. Meg Arroll /meg erol/ je psihologinja, znanstvenica in avtorica knjig. Med drugim je napisala tudi zanimivo knjigo z naslovom Drobne travme v kateri pozornost namennja prav temi, ki smo jo pravkar opisali. Za oddajo Sol in luč smo pripravili nekaj odlomkov iz te knjige.

Predstavljamo knjigo z naslovom Drobne travme, ki jo je napisala psihologinja dr. Meg Arroll.

Psihologi se povečini ne ukvarjajo z malimi tegobami s katerimi se srečuje pravzaprav prav vsak izmed nas. Terapevti iščejo velike travme, ki nas zaznamujejo, toda tudi tiste male, drobne stiske so lahko vzrok za velike težave, ki jih zaznamo tako na psihičnem, kot na telesnem področju zdravja, saj izčrpavajo našo iskrivost in življenjski potencial. Dr. Meg Arroll /meg erol/ je psihologinja, znanstvenica in avtorica knjig. Med drugim je napisala tudi zanimivo knjigo z naslovom Drobne travme v kateri pozornost namennja prav temi, ki smo jo pravkar opisali. Za oddajo Sol in luč smo pripravili nekaj odlomkov iz te knjige.

Tadej Sadar

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|20. 10. 2025
Ustavni sodnik dr. Klemen Jaklič o novih ustavnih sodnikih, pravosodju, dronih in volitvah

Spregovoril je o nedavno imenovanih novih ustavnih sodnikih, vlogi ustavnega sodišča danes pa tudi o potrebnih spremembah na področju pravosodja. Zanimale nas so še skrbi, ki lahko vplivajo na demokratičen proces volitev in kako problematična je umetna inteligenca. 

Ustavni sodnik dr. Klemen Jaklič o novih ustavnih sodnikih, pravosodju, dronih in volitvah

Spregovoril je o nedavno imenovanih novih ustavnih sodnikih, vlogi ustavnega sodišča danes pa tudi o potrebnih spremembah na področju pravosodja. Zanimale nas so še skrbi, ki lahko vplivajo na demokratičen proces volitev in kako problematična je umetna inteligenca. 

Radio Ognjišče, Tanja Dominko

politikasvpmjakličustavno sodiščepravosodjevolitve

Komentar tedna

VEČ ...|24. 10. 2025
Nezaupanje v novinarstvo in cunami na obzorju

Nedavno sem, na sicer izjemni prireditvi, avdio festival, ki jo prireja naša nacionalna RTV hiša, poslušal eno najuspešnejših direktoric nacionalnega radia, natančneje, švedskega. Presenetila me je z neposrednostjo in nekakšno domačnostjo, ki pa ni prekrila strokovnosti. Presenetila pa je tudi gostitelja, z njo se je pogovarjal kar direktor Radia Slovenija.

Nezaupanje v novinarstvo in cunami na obzorju

Nedavno sem, na sicer izjemni prireditvi, avdio festival, ki jo prireja naša nacionalna RTV hiša, poslušal eno najuspešnejših direktoric nacionalnega radia, natančneje, švedskega. Presenetila me je z neposrednostjo in nekakšno domačnostjo, ki pa ni prekrila strokovnosti. Presenetila pa je tudi gostitelja, z njo se je pogovarjal kar direktor Radia Slovenija.

Tadej Sadar

komentar

Moja zgodba

VEČ ...|26. 10. 2025
Pogovori z Vosovci - Franc Stadler Pepe 1.del

V letu spomina, ko mineva 80 let od konca druge svetovne vojne smo v oddaji Moja zgodba objavili nekaj pričevanj članov (VOS OF) Varnostno obveščevalne službe Osvobodilne Fronte. Za današnjo in dve naslednji oddaji smo tokrat izbrali pričevanje enega od »prvokategornikov« Franca Stadlerja Pepeta, ki je med drugim ustrelil Lamberta Erlicha in bana Marka Natlačena. Njegovo pričevanje v dveh delih je bilo posneto v letih 1978 in 1979. Dosegljivo v Arhivu Republike Slovenije. S komentarji bo tudi tokrat z nami znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji.

Pred časom smo objavili pričevanje narodnega heroja Eda Brajnika Štefana, ki je bil nekaj časa komandant varnostne službe. Bil je tudi vodja 1. odseka OZNE za Jugoslavijo in po koncu vojne je vrsto let delal v zvezni upravi za notranje zadeve v Beogradu. Zatem smo objavili pričevanje Lidije Dermastia kasneje poročene Kovič. Njen mož je bil Anton Kovič Sine, njen brat pa je bil komandant in vodja VOS Marjan Dermastia Urban, imenovan tudi Urban Velikonja. 

Življenjepis iz slovenske biografije:

Stadler Franc - Pepe, narodni heroj rojen 30. maja 1915 v Šiški v Ljubljani. Tu je končal osnovno šolo, 4 razrede gimnazije in dvorazredno trgovsko šolo. L. 1937–38 je služil vojaški rok, nato je dobil zaposlitev pri Poštni hranilnici v Ljubljani, kjer je služboval do odhoda v partizane 25. junija 1943. Politično se je udejstvoval v delavskem kulturnem društvu Svoboda, 1935 postal član telovadnega društva Sokol. Spomladi 1941 se je priključil narodnoosvobodilnemu gibanju. Konec aprila 1941 je postal kandidat KPS, avgusta sekretar terenskega odbora OF v Šiški, jeseni kvartnega odbora OF II. Spodnja Šiška. Oktobra 1941 je postal član VOS v Ljubljani, novembra je bil sprejet v KPS in bil sekretar terenske celice KPS v Šiški, marca 1942 komandir skupine VOS v Ljubljani, maja 1942 komandant VOS za mesto Ljubljana, novembra 1942 pa Narodne zaščite za mesto Ljubljana. 25. jun. 1943 se je priključil Cankarjevi brigadi, kjer je bil namestnik komandanta III. bataljona in bil 11. julija 1943 ranjen pri Semiču. Zdravil se je v partizanski bolnišnici do septembra 1943. Zatem je postal inštruktor VOS v grosupeljskem in stiškem okrožju. 16. februarja 1944 je postal namestnik komandanta slovenske divizije vojske državne varnosti (VDV). Maja 1944 so ga poslali na Štajersko, kjer je reorganiziral VOS, ustanovil III. brigado vojske državne varnosti ter sodeloval pri osvoboditvi Zgornje Savinjske doline. Novembra 1944 so ga dodelili k OZNA za Slovenijo, kjer je ostal do 2. maja 1945. Od 2. do 30. maja 1945 je bil upravnik specialnega sektorja OZNE v Trstu, od začetka junija 1945 do 27. februarja 1958 pa je bil šef oddelka OZNA za Slovenijo. Bilj je načelnik oddelka pri republiškem sekretariatu za notranje zadeve SRS in prejemnik mnogih visokih vojaških in političnih odlikovanj ter Partizanske spomenico 1941; z redom narodnega heroja je bil odlikovan jul. 1952.

Pogovori z Vosovci - Franc Stadler Pepe 1.del

V letu spomina, ko mineva 80 let od konca druge svetovne vojne smo v oddaji Moja zgodba objavili nekaj pričevanj članov (VOS OF) Varnostno obveščevalne službe Osvobodilne Fronte. Za današnjo in dve naslednji oddaji smo tokrat izbrali pričevanje enega od »prvokategornikov« Franca Stadlerja Pepeta, ki je med drugim ustrelil Lamberta Erlicha in bana Marka Natlačena. Njegovo pričevanje v dveh delih je bilo posneto v letih 1978 in 1979. Dosegljivo v Arhivu Republike Slovenije. S komentarji bo tudi tokrat z nami znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji.

Pred časom smo objavili pričevanje narodnega heroja Eda Brajnika Štefana, ki je bil nekaj časa komandant varnostne službe. Bil je tudi vodja 1. odseka OZNE za Jugoslavijo in po koncu vojne je vrsto let delal v zvezni upravi za notranje zadeve v Beogradu. Zatem smo objavili pričevanje Lidije Dermastia kasneje poročene Kovič. Njen mož je bil Anton Kovič Sine, njen brat pa je bil komandant in vodja VOS Marjan Dermastia Urban, imenovan tudi Urban Velikonja. 

Življenjepis iz slovenske biografije:

Stadler Franc - Pepe, narodni heroj rojen 30. maja 1915 v Šiški v Ljubljani. Tu je končal osnovno šolo, 4 razrede gimnazije in dvorazredno trgovsko šolo. L. 1937–38 je služil vojaški rok, nato je dobil zaposlitev pri Poštni hranilnici v Ljubljani, kjer je služboval do odhoda v partizane 25. junija 1943. Politično se je udejstvoval v delavskem kulturnem društvu Svoboda, 1935 postal član telovadnega društva Sokol. Spomladi 1941 se je priključil narodnoosvobodilnemu gibanju. Konec aprila 1941 je postal kandidat KPS, avgusta sekretar terenskega odbora OF v Šiški, jeseni kvartnega odbora OF II. Spodnja Šiška. Oktobra 1941 je postal član VOS v Ljubljani, novembra je bil sprejet v KPS in bil sekretar terenske celice KPS v Šiški, marca 1942 komandir skupine VOS v Ljubljani, maja 1942 komandant VOS za mesto Ljubljana, novembra 1942 pa Narodne zaščite za mesto Ljubljana. 25. jun. 1943 se je priključil Cankarjevi brigadi, kjer je bil namestnik komandanta III. bataljona in bil 11. julija 1943 ranjen pri Semiču. Zdravil se je v partizanski bolnišnici do septembra 1943. Zatem je postal inštruktor VOS v grosupeljskem in stiškem okrožju. 16. februarja 1944 je postal namestnik komandanta slovenske divizije vojske državne varnosti (VDV). Maja 1944 so ga poslali na Štajersko, kjer je reorganiziral VOS, ustanovil III. brigado vojske državne varnosti ter sodeloval pri osvoboditvi Zgornje Savinjske doline. Novembra 1944 so ga dodelili k OZNA za Slovenijo, kjer je ostal do 2. maja 1945. Od 2. do 30. maja 1945 je bil upravnik specialnega sektorja OZNE v Trstu, od začetka junija 1945 do 27. februarja 1958 pa je bil šef oddelka OZNA za Slovenijo. Bilj je načelnik oddelka pri republiškem sekretariatu za notranje zadeve SRS in prejemnik mnogih visokih vojaških in političnih odlikovanj ter Partizanske spomenico 1941; z redom narodnega heroja je bil odlikovan jul. 1952.

Jože Bartolj

spominpolitikaDamjan HančičFranc Stadler PepeRevolucionarno nasiljerevolucionarno nasilje v LjubljaniVOS OFVarnostno obveščevalna službavosovski likvidatorji

Vstani in hodi

VEČ ...|26. 10. 2025
Psihološki izzivi družin z otrokom s posebnimi potrebami

V oktobrski oddaji Vstani in hodi ste slišali pogovor s psihologinjo Meto Hunjet o psiholoških izzivih družin z otrokom s posebnimi potrebami. Predstavila je nekatere izzive, pa tudi možnosti pomoči in načine opolnomočenja. Posebna pozornost je bila namenjena programu Sorojenci, v okviru Zveze Sožitje, pri katerem sodeluje.

Psihološki izzivi družin z otrokom s posebnimi potrebami

V oktobrski oddaji Vstani in hodi ste slišali pogovor s psihologinjo Meto Hunjet o psiholoških izzivih družin z otrokom s posebnimi potrebami. Predstavila je nekatere izzive, pa tudi možnosti pomoči in načine opolnomočenja. Posebna pozornost je bila namenjena programu Sorojenci, v okviru Zveze Sožitje, pri katerem sodeluje.

Damijana Medved

otroci s posebnimi potrebamidružineopolnomočenjeZveza Sožitje

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|26. 10. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 26. 10.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 26. 10.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pojdite in učite

VEČ ...|26. 10. 2025
Gost: direktor Misijonskega središča Slovenije Matjaž Križnar

Zadnja oktobrska nedelja nas je še enkrat spomnila, da je mesec posvečen tudi misijonom. Ravnatelj Misijonskega središča Slovenije Matjaž Križnar je skušal posredovati papeževo vzpodbudo k apostolski gorečnosti, ki ostaja bistveni del prenove Cerkve. Misijonarjem se bo zahvalil za zglede, darovalcem pa za vso pomoč. 

Gost: direktor Misijonskega središča Slovenije Matjaž Križnar

Zadnja oktobrska nedelja nas je še enkrat spomnila, da je mesec posvečen tudi misijonom. Ravnatelj Misijonskega središča Slovenije Matjaž Križnar je skušal posredovati papeževo vzpodbudo k apostolski gorečnosti, ki ostaja bistveni del prenove Cerkve. Misijonarjem se bo zahvalil za zglede, darovalcem pa za vso pomoč. 

Jure Sešek

duhovnostmisijonmisijonsko središče Slovenijematjaž križnar